p- KRIZOSTOM:
Sveti Pashal.
Zaščitnik častivcev presvete Evharistije. Njegov god 17. maja.
Vso moč svoje mladosti in vso lepoto svoje kreposti je srkal iz tabernaklja . . .
Pri svojih ovčicah na solnčni trati je mislil na ciborij zlati in pozdravljal v njem Gospoda.
Prišel je k njemu Jezus sredi pomladnega dne in mu potrkal rahlo na srce.
Nasmehnil se je Pashal:
,.Jezus, moj sladki Kralj, vzemi me s seboj ..
Kako so bili dnevi sveti na serafinskem vrtu, ko je smel cele noči pred tabernakljem bdeti.
Kot bela sveča na oltarju gori — Kristusu je gorel Pashal vse dni. Njegova smrt je bila pesem Evharistiji.
še mrtev je peli
Med povzdigovanjem božjega Telesa in predragocene Krvi se je dvignil iz rakve, da slednjič na zemlji evharistično Skrivnost počasti.
DR. P. HI LARI N FELDER, O. M. CAP. - P. R.:
Sveti Frančišek, ljubitelj uboštva.
(Nadaljevanje.)
dor pozna splošno Frančiškovo ljubezen do siromaštva, bo mogel 1^ tudi njegovo stremljenje za najvišjim uboštvom prav oceniti-l\ Tudi to je enako odlično in svojstveno, kakor prva. Frančišek se je svojemu vzoru.— najvišjemu uboštvu — bližal v dveh smereh-Popolnoma se je odpovedal lastninski pravici do zemeljskih stvari. Kar najbolj si je omejil uporabo časnih dobrin.
Kar pomni zgodovina redovništva, je bil Frančišek prvi, ki ®e je odtujil sleherni posesti. Živ zgled asiškega ubožca je tako močno uplival na Dominika, da se je polagoma tudi ta odrekel vsakemu imetju. Res je sicer, da so vsi prejšnji rodovi poznali obljubo uboštva. Toda, vezala je samo posamezne člane. Samostani, oziroma redovi, so vedno imeli zadružno lastnino. Kaj primerno pravi sv. Bonaventura: »Najbolj izkušeni in modri možje pred Frančiškom in Dominikom so svojo lastnin0 tako zapustili, da so jo imeli v skupnosti.11 Stari samostani brez imetja niti živeti ne bi mogli. Onemogočeni bi jim bili tudi vsaki bog°; služni in posvetni smotri. Le žal, da so se z opatijami in samostani polagoma strnila močno razsežna veleposestva. Povzročila so tako razkošno življenje menihov, da so pogosto zabrisala vsako sled vzornega uboštva. Sicer so se od 10. stoletja dalje posamezne redovne družine vračale k prvotni stanovski ubožnosti in preprostosti; toda temeljitega in trajnega uspeha obnovitveno delo le ni imelo. Z največjo vnemo s° se v začetku 12. stoletja reforme lotili cistercijani. Zdelo se je, da b° sv. Bernard uboštvo obnovil tudi v viteških redovih. Toda, celo cistercijani se niso nikdar popolnoma odpovedali imetju. Pač pa so gosp0" darstvo kar najbolj preprosto uredili. Poprej so jim v zmislu takratnega najemninskega reda (kolonata), oskrbovali pristave podložn* kmetje. Sedaj so pa redovniki gospodarstvo prevzeli v lastne roke-Obširna posestva so jim upravljali bratje lajiki. Toda, prav to gosp0-darsko poslovanje z najcenejšimi delovnimi močmi, je donašalo najvišj€ dobičke. Opatije so se znova kaj hitro bogatile.
Ni čuda, da je bogastvo samostanov in tistega klera, ki je bil p1'*' staš vlade plemstva, v teku 12. stoletja izzvalo vedno glasnesje in drznejše pritožbe. Odpor, ki ga je bil začel Peter Valdes (1173.) z načel#0 zahtevo po vsestranskem brezlastninstvu, se je že po prvem desetletji izprevrgel v krivoverstvo.
Načela razlastitve se je oprijel tudi Frančišek. Seveda, prosta voljne, ne prisiljene. Ko je pa začel isto kar najlepše uresničevati, vprav najbolj goreči in uvidevni cerkveni knezi vsled žalostnih izkušenj z Valdenzi dvomili, da bi se Frančišku posrečilo, kar se je drugi#1 zmaličilo. Frančišek je svojemu asiškemu škofu Gvidonu vse zaupa*’ Toda, celo ta mož, ki je svojega varovanca in njegove sobrate moč#0 občudoval, je moral pripomniti: »Trdo in težko se mi zdi, da bi žive*1 na svetu brez sleherne lastnine." Frančišek je odgovoril: »Gospod, »H0 bi imeli posestva, bi potrebovali tudi orožje, da bi ž njim branili svOF imetje. Vse to bi pa povzročalo obžalovanja vredne spore in prepire, bi močno ogrožali ljubezen do Boga in bližnjega. Zato je veliko boljŠe’ da nimamo tukaj nobene časne imovine." Enako je odgovoril kardinal1’

Janezu od svetega Pavla, ki je svetnika nagovarjal, naj si odbere red, ki ni brez lastnine, pa naj že ima benediktinsko, ali avguštinsko vodilo.
Tudi papež Inocenc III. je opozarjal na skoraj nepremagljive zapreke, ki morajo nujno ovirati red, ako je brez sleherne skupne imovine. »Moji ljubi sinovi,“ tako je dejal Frančišku in njegovim učencem, „vaše življenje se nam zdi vendarle pretrdo in grenko. Vemo sicer, da boste vi spričo vaše vneme to zmogli. Toda, ozirati se moramo na tiste, ki vam bodo sledili in ki jim bo tako življenje najbrž le pretežko.1* Frančiškove prekipevajoče gorečnosti za skrajno evangeljsko uboštvo tudi ti pomisleki niso mogli utesniti. Bistroumni Inocenc III. je to brž opazil. Tudi je v prividu gledal svetnika, kako podpira lateransko cerkev, ki Se je začela usedati. Še-le zdaj je odobril redovni stan popolne prostovoljne razlastitve. 0 Frančišku je pa izrekel pomenljive besede: „Kar Mč ne dvomim, da bo tale sveti redovnik božjo Cerkev ne samo podprl, ampak zopet dvignil."
Ni težko razumeti, zakaj se je Cerkev Frančiškovi nameravani obnovitvi uboštva kaj previdno umikala. Kakor tudi lahko pojmujemo jetnikovo močno teženje za najvišjim siromaštvom. Nezaupljivost Cerkve so povzročili možje, ki so se izprevrgli v heretike. Kaj pa Frančiškova odločna volja? Je li temeljila v prevzetnosti? Vse prej, kakor t°! Je sicer nasvete cerkvenih predstojnikov ponižno odklonil, toda, kakor pravi Tomaž Čelanski, razlogov ni omalovaževal, pač pa svoj Poklic dokazoval le z višjimi nagibi. Kakor povsod, tako mu je tudi tukaj smer določil — evangelij.
Gospod je živel siromašno. Isto je priporočal svojim učencem, toda, le-to evangeljsko uboštvo se nikakor ni družilo z imetjem. Svoje Slr°maštvo Jezus tako-le ožfnači: „Lisice imajo brloge in ptice pod nebom |Ue<zda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil" (Mat. 8, 20.). Rogatemu mladeniču Jezus govori: „Ako hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, 'kur imaš, in daj ubogitn in imel boš zaklad v nebesih; potem pridi in u°di za menoj!" (Mat 19, 21.). Koga sprejme v število svojih učencev? Ce tistega, ki izpolni pogoj: »Noben izmed vas, kateri se ne odpove sernu, kar ima, ne more biti moj učenec" (Luk. 14. 33.). Učence razrije oznanjat evangelij z naročilom: »Zastonj ste prejeli, zastonj da-^Jte- Ne jemljite si ne zlata ne srebra ne bakra v svoje pasove, ne torbe ?e dveh sukenj ne obuval ne palice. Zakaj delavec je vreden svoje rane“ (Mat. 10, 8—10.). Vse svoje učence opominja: »Prodajte, kar mate, in dajte vbogajme. Napravite si mošnje, ki ne ostare, zaklad v ebesih, ki ne poide" (Luk. 12, 33.).
• Na podlagi evangelija je Frančišek tako-le sodil. Jezus je z besedo zgledom zahteval, naj se njegovi pravi učenci odpovedo slehernemu uiueljskemu imetju. Tako posamezni, kakor celota. Še celo izrazi »?set>na in skupna lastnina" so svetniku tako tuji, kakor tudi evangeliju *s° lastni. Evangeljski nauk o uboštvu se je dobesedno in jasno glasil: adasti se popolnoma, siromakom v korist. v . Kakor je Frančišek evangeljsko uboštvo razumel, tako je isto v r e5 strogosti tudi izpolnjeval. Karkoli bi sploh mogel imeti, je dal si-. makom. Kar je oče Peter Bemardone zahteval, mu je vrnil; obdržal p le spodnjo obleko. Nato je kot miloščino sprejel puščavniško haljo. ; tl|di to je zamenjal z »evangeljskim" odelorn, brž ko je slišal, kako tj a h	razposlal učence. »Od začetka svojega redovnega življenja pa
uo smrti Frančišek ni imel prav nič drugega, kakor zakrpan habit,
vozlico ter hlače." Tal^) je siromaštvo svojega duhovnega očeta označil Tomaž Čelanski.
Dve leti pozneje je sklenil tudi Bernard Kvintavalj&ki, da hoče vse svoje premoženje razdeliti ubogim ter posnemati Frančiška v načinu življenja in obleki. Poprosil je svetnika k sebi in mu dejal: „Nekdo je uporabljal premoženje, ki mu ga je podaril Gospod, pa naj bo že večje, ali manjše, nekaj let. Zdaj ga noče več ohraniti. Kaj naj ž njim naredi?" Frančišek je odgovoril, naj ga vrne Gospodu, ki mu ga je bil dal. Nato Bernard: „Brat, Gospod mi je naklonil zemeljske dobrine. Iz ljubezni do njega bi jih rad razdelil. Ti pa določi, kako." Prosila sta duhovnika, naj jima trikrat odpre evangelij. Vsakikra-t sta čitala Gospodov poziv, naj se učenci odtuje vsaki lastnini. Bernard je opomin razumel. Prodal je vse svoje premoženje, razdelil izkupiček asiškim siromakom ter se tako evangeljsko oblekel, kakor Frančišek. Enako je prišel v red tretji tovariš, Peter Catanii.
Vsak nov tovariš, ki je prosil za sprejem v red, je moral prehoditi isto pot. Zato je Frančišek kaj lahko v svoji oporoki izpovedal: »Tisti, ki so bili prišli, da bi pričeli tako živeti, so dali vse, kar so mogli imeti, siromakom; zadovoljili so se z enim habitom, ki je bil — kakor so že pač hoteli — znotraj in zunaj zašit, z vozlico in hlačami. Drugega nismo hoteli imeti." Celo redovno življenje je bil prepričan, da je bila evangeljska beseda: „Ako hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih; potem pridi in hodi za menoj! (Mat. 19, 21.) zanj in njegove pravo razodetje. Zato ni nehal opominjati, da jo mora vsak, ki stopi v red, tudi izpolniti. Bes je v red samo take sprejemal, ki so se svojemu imetju popolnoma odrekli in ničesar zase ohranili. Vse to pa zaradi evangeljske besede. Hkrati tudi, da se ne bi kdo nad njimi vsled pridržanega premoženja* spotikal.
(Dalje prih.)
ANTON DE WALL — P. EVSTAIIIJ:
Mali umetnik v katakombah.
Povest iz četrtega stoletja.
Tretje poglavje.
(Nadaljevanje.)
^ amaz je bil trezen in resen mož, zato je vsako novo misel, ua| 1 je še tako vabljivo nastopila, sprejel s hladno premišljenostjo-1 J kljub temu pa je vendarle sklenil, da bo poslej pozoren u dečka in da hoče tudi z njegovimi starši govoriti o izobraževanju nje' gove umetniške nadarjenosti.	, e
Ko sta se vozila nazaj v mesto, je Dionizij z odkritostjo °^ro°|L nedolžnosti razodel zraven globoke pobožnosti tako nenavadno 'e nadarjenost, da ni bil Damaz radi tega nič manj osupel, kakor nad leP uglajenostjo, s katero je deček, plemenito izolikan po svojem očetu, vede vedno odgovarjal v izbranem jeziku in malodane v klasični ^ vzorno dovršeni — latinščini.	.p
Ko sta se obadva peljala skozi mestna vrata, se je že zmračilo, . tako sta tedaj videla vsepovsod slavnostno razsvetljavo, s katero so stjani slavili in radostno obhajali svojo osvoboditev izpod trdega jarl*h ter zatiranja Julijanove vlade. Pač je bila tu in tam še kakšna pa*a
k
ovita v mračno temino; toda zraven je bila večina hiš do poslednjih koč kar najbolj praznično slovesno razsvetljena. Na vratinih okrajkih in na okenskih zidcih ali napuščih so gorele v dolgih vrstah glinaste sve-tiljke;16) večje stene so bile okrašene s križem, ki so ga narejale lučke, ali pa z Gospodovim okrajšanim imenom; plamenice in z ognjem napolnjene skodelice so prasketale na visokih strehah. Gruče molivcev so korakale po cestah; pred njimi je šel križ, posejan z lučkami; krščanski Verniki so prepevali psalme in svete pesmi. Dionizij je vse to gledal in poslušal s tako živim veseljem, da je Damaz smehljaje se dal svojemu Vozniku — auriga — povelje, naj vozi po stranskih potih skozi več ulic k domačemu stanovanju svojega tovariša.
Tudi Dionizija je bila dala svojo hišo bogato razsvetliti, in že od daleč je dečko — žareč od veselja — na to opozoril Damaza.
Dionizij je vstopil skozi jasno razsvetljeno vhodišče ter stekel naPrej» da bi svojim staršem naznanil visokega gosta, ki pravkar pride na obisk; nato pa je odšel — kakor mu je bil Damaz naročil — v svojo sobico, da bi na svojo voščeno tablico narisal novo podobo, ker mora višji dijakon med tem govoriti sam ž njegovimi starši.
Furij je vedel vnaprej, da bo njegova soproga izkoristila ugodno priliko, katera ji je pripeljala Damaza kot zaveznika, zato je bil sklenil, da se hoče na vsak način izogniti razgovoru o svojih načrtih glede svojega sina. Nemalo ga je iznenadilo, ko je Damaz, brž ko se je vsedel, Pričel govoriti:
»Prišel sem, plemeniti Furij, da bi častital tebi in tvoji soprogi faradi vajinega sina, čigar pobožnost in pa nadarjenost poznata vidva bolje nego jaz; pa vendar menim, da sem v njem odkril talent, ki je njegovim staršem pač še nepoznan."
„Hm! Talent, ki naj bi bil nama še nepoznan?!" je zategnjeno povprašal vitez, ki je začutil in zaslutil nove težkoče za svoje načrte. Obenem je kar najbolj dostojanstveno in resnobno pogledal, dvignivši glavo, naslonil se je nst svoj naslonjač, poln pričakovanja je uprl svoje °či nepremično na dijakona.
„Iznenadil sem ga,“ je nadaljeval Damaz, „ko je na steno .zraven §roba svojih bratcev z žebljem vrazil padec Jupitrovega kipa. Kokor je bilo delo samo na sebi okorno, je pa vendar, zlasti kot prvi poskus, razode-yalo rojenega umetnika, in nadaljni svetopisemski prizori, s katerimi le na moje povelje okrasil grob na okoli, so me le potrdili v mojem Mnenju."
»Tak tako, umetnik?!" je odgovoril Furij ter se nemirno presedal jri svojem stolu sem in tja, dočim se je nevede igral s konico svoje i'rade. „Mi imamo med svojimi predniki le vojskovodje in državnike... ■tri’ i no... Kajne, razsvetljava po mestu je' kar se da sijajna, in dečko ePri pogledu na vso to radost gotovo poln navdušenja deklamiral be-ene Ciceronove, s katerimi pričenja — po rešitvi domovine — svoj retji govor zoper Katilino: Rempublicam, Quintes, vitamque omnium*)" i. Dionizija je z ozirom na višjega dijakona prekinila svojega soproga, J^bi^bil gotovo navedel nekaj strani iz govora. Pripomnila je:
hai- • ^elika množica glinastih svetilik, katere pri izkopavanju neprestano pri-jwal° na svetlo, je v prvi vrsti služila za takšne javne razsvetljave. Umetelni Vidrih Rimljanov, ki je celo v dobah propadanja še celo najneznatnejše hotel ha ir °D’nšeno s slikami, je tudi na le-teh svetil jkah upodobil v krščanski dobi J aznovrstnejše pomenljive znake, podobe in celo svetopisemske prizore.
njen \ hjudovlado, kviriti, in življenje vas vseh... (vidite sebi ohranjeno in povr-°). — Kvirit (lat. Ouiris, itis, m.) Rimljan kot meščan ali državljan.
»Otrok je bil ves iz sebe od velike radosti, ko se je opoldne vrnil domov ter mi pripovedoval, kako je zdaj s padcem kapitoljskega Jupitra zrušeno vse poganstvo, in razumem, kako je to navdušilo mojega Dionizija, da bi narisal prizor na grob svojih bratcev in sestrice.41
„V resnici je ta dogodek dalekosežnega pomena,“ je Kurij naglo posegel vmes, .da bi vendar omejil pogovor na današnje slovesnosti. »Paladij* *) češčenja poganskih bogov onečaščen in pokončan, podoba najvišjega izmed izmišljenih bogov razbita: ali bi moglo kaj naznaniti boljše in bolj pomenljivo zmagoslavje Kristusovo?!'1 »Uprav ta sijajna bodočnost,'' je Damaz nadaljeval, »ki jo zmaga križa započenja za Cerkev na vseh področjih, bo tudi krščanski umetnosti nudila nesluteno polje veličastnega delovanja. Zdaj je samo treba najti in izobraziti sposobne nadarjene može, ki bodo tukaj, na tem poprišču v službi svete Cerkve ustvarjali neminljiva dela v čast božjo in tudi v slavo lastnega imena."
Vitez je uvidel, da se ne more dalje izogibati, in že je hotel o svoji nameri naravnost izjaviti, kar plane v sobo Dionizij in pokaže, žareč od veselja, svojo novo podobo, ki jo je bil vrazil s črtalnikom na voščeno tablico.
Bila je podoba mrtvoudnega, kateri, ozdravljen od Gospoda, odnaša svojo posteljo; take vrste upodobitev je bila zelo priljubljena pri starih kristjanih, deček pa jo je zasnoval na povsem nov način. Zakaj, d očim nam slike v katakombah in izsekani kipi na kaimenitih krstah kažejo ozdravljenega vedno od strani upognjenega pod bremenom svoje posteljo« je deček svojo risbo razložil z vprašanjem na Dionizijo: »Kajne, mamica, kako je mož tekel in od veselja poskakoval! Zato se mu je postelja, sicer težka, zdela prav lahka; z eno roko bi jo mogel držati."
»Toda," je povprašal Damaz, »zakaj pa si si izbral prav ta čudež?!*
»I, saj je to, častitljivi oče, znak Rima, ki je tako dolgo ležal bolan na neozdravljivi bolezni praznoverja, dokler ni prišel Gospod in mu zaklical : »Vstani!" Zato je zdaj vse mesto tako polno veselja." — Dionizija je pritisnila dečka na svoje srce, ne da bi izrekla besedico.
Damaz je pravkar hotel spet poprijeti besedo, ko se Furij z očito strogim glasom in povdarkom obrne k svojemu sinu ter izjavi: »Bojim se, da si danes pozabil, naučiti se na pamet svoj novi naloženi odstavek iz zlatega Ciceronovega govora con t ra Ver r e m.*) Tvoji predniki,, je dodal ter po strani pogledal najvišjega dijakona, »niso bili slikarj1 ali kiparji, temveč govorniki, državniki in poveljniki."
»Naučil se bom dane naloge, še preden pojdem spat," je odgovoril deček vzdihovaje.
»Tak poljubi roko častitljivemu gospodu in pojdi takoj k svoj1
knjigi ■“ .	.. .
Ko je odšel Dionizij, pokoren povelju svojega očeta, je Furij od' krito obrazložil svoje namene, in dočim se je zahvalil za vse dobrote, izkazane dečku v patriarhiju,*) je končno izjavil, da se Dionizij o prl' četku novega šolskega leta več ne povrne tja, temveč da pojde že jutm v šolo retorja Marija Viktorina.
*) Paladij (lat. palladium iz gršk. palladion) = varovalo, branilo. Prvotn0 Paltadion = kip Pallade Athene.
*) Zoper Vera. — Gaj Kornelij Ver (lat. Verres) je upravljal provincijo Sicil>>° ter jo nesramno odiral, prisvojil sl je veliko vsakovrstnih umetnin in tako oškodil držav' liane. Zato je Ciceron naperil tožbo zoper njega, 1. 70 pred Kristovim rojstvom. Takta je imel slavni rimski govornik in državnik svoje znamenite govore zoper Vera.
*) Patrijarhij (lat. patriarchium) = cerkvena šola na dvoru sv. očeta.
Zaman je višji dijakon razvijal nade, ki se nudijo dečku v službi ?vete Cerkve in umetnosti, zastonj je obnavljala mati svoje ugovore: Furij je ostal pri svojem sklepu. Oropan lepega upanja je Damaz zapustil vitezovo hišo. Dionizij še nikoli ni imel tako veliko truda, da bi se odmerjene naloge naučil na pamet, kakor ta večer. Vedno so stali pred njegovo dušo dogodki današnjega jutra, njegove podobe v katakombah, Pogovor s častitljivim višjim dijakonom in pisana razsvetljava ulic večer; nato se je spet spomnil na strogo besedo svojega očeta, z obema rokama se je prijel za glavo, da bi zbral razkropljene misli. Prvič ?e mu je zazdel „zlati govor" Ciceronov neznosno nizek. Naposled se Je vendar naučil na pamet naloženi odstavek; toda oče nikakor ni bil 2adovoljen s prednašanjem, ki je bilo brez vsakega zanosa in brez vsake vnerne, in končno je poslal dečka spat ter mu obenem izjavil, da ga Pošlje jutri v drugo šolo, k slavnemu učitelju govorništva Viktorinu, kateri ga bo izobrazil za popolnega govornika. Kakor strela je to na-znanilo zadelo Dionizija. Da bo moral zapustiti patrijarhij, da ne bo s|Uel nič več peti z ostalimi lektorji papeške šole v zboru pri božji ^‘Užbi: vse to se mu je zazdelo neznosno, še veliko neznosnejše pa to, bo moral obiskovati poduk takšnega novega učitelja, kateri, kakor Ulonizij ve, niti kristjan ni.
Kako je bil zmerom v sveti pobožnosti poslušal svojo mater, če je pripovedovala, kako ga je darovala Gospodu, kako ni nič več Jena lastnina, pa tudi ne sam svoj, temveč da je popolnoma in za celo vij en j e last ljubega Boga, odločen za sveto službo njegovo. In zdaj naj 1 bila ta zaobljuba prelomljena?! In kaj, če bi potem Bog takoj zdaj P°slal smrt, enako kakor sta zgodaj umrla njegova bratca?!
Noč mu je potekala med jokom in molitvijo, ne da bi bil Dionizij ansnil oko. Ko je tedaj proti jutru narava uveljavila svoje pravice, s° P? njegovega duha v spanju spet obletavale njegove podobe; toda zdaj ?. bile naslikane v prekrasnih barvah in z zlatom na pergamentne liste, in' P^.Vklesane v mramor na kamenitih krstah in oltarnih podstavkih, J1 Prijazno se smehljaje je stal poleg višji dijakon Damaz ter ga spod-. lal> naj nadaljuje.-----
Ge bi se bil takoj prebudil, bi bil videl zraven postelje stati svojo sin Gr’ Je s pogledom nad vse zaskrbljene ljubezni zrla na svojega in potem spet dvignila oko, s solzami ponošeno, proti nebu v Prisrčni molitvi.
Ce Dionizija je nepopisno trpela zaradi odločitve svojega soproga, sta^f Julijan je bil iz vseh javnih šol izgnal krščanske učitelje ter na-HČe	poganske profesorje; in le-ti so vse storili, da bi pri svojih
2atncih izruvali vsak krščanski spomin, tako v Veri kakor v obnašanju. In °]S^ ie kil° med učečo mladino razpaslo strašno razuzdano življenje. 9t'hp. nai Dionizija svojega sina pustila iz varnega ovčjaka patri-J.a med te volkove?! — — Tudi v najbolj ugodnem slučaju, recimo, ver -1 deček in mladenič v vseh teh nevarnostih ohranil nepoškodovano kaj.lVo in ^ednost> kako težke preizkušnje bi ga v tem slučaju čakale, dail° mji°go zasmehovanja in preganjanja od strani njegovih sošolcev Že njf? dtiem! — In ako bi ostala njegova duša stanovitna, ali je njegovo kasn • ra^° *el° kos takšnim notranjim bojem in bridkostim?! In nato PritlieIe vse neštevilne nevarnosti javnega življenja, katere so bile ne-Zastff1?.0 v.ečIe neg° danes, takrat v razmerah, ki so bile še v mogočnem Pijenju od poganstva, tako v načelih kakor v ravnanju! Toda kaj
naj pač mati stori, kaj drugega more storiti nego moliti, kaj pač kakor oborožiti se z nadnaravnim orožjem, da bi poslej še bolj kakor dozdaj bila vidni angel varuh svojega sina?!
P. GVIDO:
Bogoslužje v družini.
Doba po Veliki noči.
d tretje nedelje po Veliki noči dalje nas pripravlja sv. Cer-' ■	■ kev na Vnebohod Gospodov in na binkoštne praznike. Evangeliji
teh nedelj so vzeti iz poslovilnih govorov Jezusa Kristusa pri zadnji večerji. Opozarjajo nas na cilj, ki ga moramo s svojim življenjem doseči, na težave, ki nas čakajo na našem življenjskem potu, pa tudi na to-lažnika in pomočnika, ki nam je obljubljen — na Svetega Duha. Peto nedeljo nam priporoča Cerkev, naj se poslužujemo velikega sredstva zveličanja, molitve v imenu Jezusovem. Toda ne opozarja nas samo, ampak kot dobra mati nas prime za roko ter nas v prošnji h dnevih pelje v procesiji V božjo prirodo, da bi se združeni z njo vadili v skupni in stanovitni molitvi ter prosili Doga za vsakdanji kruh.
Ako kdaj, so prošnje procesije pravi blagoslov za današnje človeštvo, ki se nahaja v pomanjkanju in trpljenju. Povsod kamorkoli pogledamo, vidimo na ta ah oni način grozo socialne bede. Ta beda stoji pred bari in kavarnami in gostilnami in nočnimi lokah in zre polna očitanja v ljudi, ki se razposajeno vesele pri pijači in izbranih jedeh. Ta beda stojj pred širokimi izložbenimi okni, kjer se lesketajo biseri, dragoceni kamni in zlati izdelki, njene oči gore in ustvarja si lastne misli. Ta socialna beda* ki prihaja iz vlažnih in nezdravih stanovanj in se razodeva v pomanjkanju najpotrebnejše hrane in obleke, to socialno vprašanje sledi politikom in odgovornim možčrn korak za korakom, preganja jih neprestano ter zahteva od njih nujne odpomoči. Sreča nas sredi polja, ki ga obdeluj0 poljedelec, sreča nas na trgih, cestah in v vsaki hiši. Vsakega človeka spremlja po njegovih potih. Vsak košček kruha, ki ga zaužijemo, vsak0 zabavo in vsako veselje, ki si ga privoščimo, presoja socialno vprašanj0 kritično in strogo.
Toda, ah ni mogoče socialnega vprašanja rešiti? Veliko in mnog0 se v tem pogledu dela; na vseh straneh se socialno čuteči ljudje trudij0' da bi socialni bedi odpomogli. A na enega pozablja današnji svet, na Njega, ki edini more socialno vprašanje vsestransko rešiti — na K1"1' stusa. „Daj nam danes naš vsakdanji kruh“, tako nas uči mohti in nas spodbuja, da naj v duhu te prošnje pomagamo o Kristus nas uči mohti: „Daj nam danes n a — to je odmev tiste besede, ki jo je izgovoril Bog v začetku zgodovin0 človeškega rodu:	„V potu svojega obraza uživaj kruh
(1 Mojz. 3, 19.), spominja nas na besedo apostola: „Kdor ne dela-naj tudi ne j e“ (2 Tes. 3, 10. 11). „N aš k r u h“ pomeni tedaj: g0, spodarske dobrine moramo zaslužiti, pošteno in marljivo, v kolikor prl' puščajo človeške moči. Vztrajno delo da človeku pravico do gospoda1' ske posesti in uživanja za življenje potrebnih stvari. Samo vestno in pra' vično pridelan kruh je v resnici naš kruh, na katerega lahko položin1 svojo roko.	j
Beseda „naš“ je boj proti vsakemu brezdelju in postopanju, pr° vsakemu dobičku, ki si ga človek pridobi brez dela in truda. Bes<‘°
lajšati socialno bedo. š vsakdanii kruli". N3*

’’.n a š“ je trajna, sveta obsodba gotovih nenravnih razvad v trgovskem ^vljenju, brezsrčne konkurence in divje špekulacije. — Beseda „n a š“ je trajna obsodba raznih družb, ki se sklepajo z namenom, da obvladajo trg> da nakopičijo za življenje važne in potrebne stvari, da ustvarjajo u,netno življenjske potrebščine, svojevoljno diktirajo cene, jih dvigajo ? imenom, da dosežejo velikanske dobičke na škodo gospodarsko šibkejših. Tuj kruh!
Ne, — vse to ni „naš“ kruh, pravično zasluženi, pridelani kruh, ?tnpak je tuj kruh, tuje premoženje, ki ne more obstati pred sodiščem Kristusovega nauka. Je kruh, pridobljen s poseganjem v tuje žepe, z .'lomom v tuje pravice, z vpadom v tujo last; kruh, ki se ga drže solze J1 kri in kletve izkoriščanih. Tuj kruh, ki ga obsoja prošnja: „Daj nam danes naš vsakdanji -kruh."
. Naj nas križev teden, ko prosimo Boga blagoslova za polja in člove-V.v°, vodi k zavesti, da tvorimo vsi ljudje pod vodstvom najvišjega dru-•nskega Očeta velikansko in veličastno družino, božjo družino, velikan-I n bratstvo in zato tudi v svojem gospodarskem življenju božje skrbstvo n božje gospodarstvo. In dobrine tega božjega gospodarstva niso dane le a*o, da bi jih rabili in uživali samo nekateri oblagodarjeni ljudje, ampak a prehrano in preživljanje vseh, vseh, ki imajo enega in istega Očeta v ebesih. Dobrine zemlje so velikanski zaklad, ki ni določen samo za ne-'atere parasite-zajedavce, ampak za vse otroke božje, za skupni blagor.
Ta namen nebeškega Očeta in ta njegova zamisel pa se bo le tedaj okvarila, ako pomagajo oni, ki žive v gospodarskem izobilju, tistim, ki ,,° gospodarsko šibki in jim priskočijo na pomoč. Kakor puste v prirodi . a’ ki so prenasičena z mokroto, to, česar ne potrebujejo, sosednji in sušeni zemlji, kakor prepusti rastlinica moči in šoke zemlje, ki jih ne v j.1’ svoji sosedi, tako mora tudi v zemeljskem božjem gospodarstvu rijati načelo, da pomagajo tisti, ki jim preostaja v gospodarskih dobri-1^ruh >?n'm, bi jim primanjkujejo najpotrebnejše stvari. „Daj nam naš
]j ,. Zoper božjo voljo je, ako so šoki, ki so nakopičeni v organizmu °zje družine, preko mere zbirajo samo v posameznih udih, medtem ko ^lugi hirajo in umirajo. To je greh zopet prošnjo: „Daj nam naš kruh." Indica „nam“ vsebuje tedaj zelo resen opomin in jasen nauk o soci-t n'b dolžnostih in nalogah lastnine. Ob sebi umevno je, da se ta nauk . dotika in ne prevrača pravice do pravično pridobljene zasebne last-i ne> katero priznava krščanstvo kot prirodno in- božjo pravico in jo aui zoper vse zasebni lastnini nasprotne smeri z nepreklicno božjo
Postavo: „Ne kradi!“
p Vkljub vsej načelni hranitvi pravice do zasebne lastnine pa je treba ^ ldariti; Lastnina ni neomejena, svojevoljna pravica z vsestransko pro-^ stl°» ampak je z njo združena tudi dolžnost, težka odgovornost pred (ja §°m in vestjo. Lastnina nalaga obveznost, da človek služi človeštvu, s ae praktično ozira na skupnost in skupno blaginjo, da zagotovi go-eii i r‘sk° preskrbo skupnosti, da zagarantira' socialni mir in socialno ost i sb da torej v danem slučaju po možnosti podpre gospodarsko za-Sa ie- Vse to vsebuje prošnja: „Daj nam naš kruh!“ Lastnina nima ° Pravic, ampak ima tudi dolžnosti do skupnosti. eil Ko bomo šli križev teden v procesiji, zbrani kot sinovi in hčere V .^a '0 istega Očeta, ki je v nebesih, si osvojimo te misli, da bomo tudi pa Sabdanjem življenju mislili in delali kot člani velike božje družine
V n e b o h o d.
je praznik razodetja večnega kraljevanja Kristusovega, ki je na ta da« zasedel prestol, ki mu pristoja. Kot zmagovavec se vrača Gospod nazaj v nebo. Kot zmagovavec nad grehom, kot zmagovavec nad smrtjo i® peklom. „P o u ž i t a je smrt v zmago! Smrt, kje je tvoj3 zmaga! Smrt, kje je tvoje želo?!“ Ker je Kristus glava svojega mističnega telesa, Cerkve, smemo in moramo tudi mi kot udje tega telesa svoje prihodnje poveličanje v upanju pričakovati. Temu upanju i® hrepenenju pa mora odgovarjati tudi naše življenje: „1 š č i t e , kar je zgoraj, kjer je Kristus, sedeč na desnici božji." S s(: Cerkvijo bomo prosili, naj nam Bog milostno dodeli, da se bomo rešil1 iz sedanje nevarnosti in dospeli v večno življenje. Da bomo to življenje dosegli, živimo kot dobri kristjani, kot zvesti učenci Jezusovi; hodimo Kristusom na zemlji, da bomo v večnosti sledili božjemu Jagnjetu! Sedanje življenje je samo predigra pravega, večnega življenja. „Sezi p° večnem življenju, za katero si'bil poklican !“ (1 Tin1, 6, 12.) — Preprost, a pomenljiv obred nam ponazoruje Odrešenikov® slovo od zemlje: po evangeliju se ugasne velikonočna sveča.
Liturgija šeste nedelje po Veliki noči, ki je že prehod k bi®' kostnemu prazniku, pretresljivo izraža hrepenenje po poveličanem Zveličarju, a tudi upanje v Svetega Duha, ki bo prišel in napolnil svoje 5 srčnostjo mučeništva, spoznavanja in priznavanja sv. vere. Na bi®' k o š t n o soboto so v prvih časih krščanstva prejeli zakrament sv krsta vsi tisti, ki niso mogli biti krščeni za velikonočne praznike. Zato se tudi to soboto blagoslavlja krstna voda po nekoliko skrajšanem obred®; Opomin za nas, da se spominjamo svojega krsta, kjer smo prvič preje*1 Svetega Duha in postali nove stvari.
P. C.:
Vseučiliški profesor — tretjereclnik.
>	(Nadaljevanje.)
„Kadar bom molčal, se ne bodo odstranili; kadar bo1!1 govoril, bodo na me pozorni; kadar bom to in ono razlaga1, bodo prste na usta polagali.*'	1
(Modr. 8, 12.)
"■—profesor v Pa vi jr. Vsaj za hip smo se pomudili pri tisti odlični čed;
nosti, ki je tako prečudno ožarjala celo Kontardovo življenje. Zd®J B pa mladega moža spremljajmo v njegovem znanstvenem del°' vanju.
Kakor že vemo, je ustanovila pavijska juridična fakulteta s 1’°' močjo vseučiliškega konzorcija stolico za rimsko pravo, ali romanisti^?' Na častno mesto je bil poklican naš Kontardo Ferrini. Dne 24. januafl® 1884. je pričel z rednimi predavanji. Razlagal je vire rimskega pravil' Hkrati je predaval tudi rimsko kazensko pravo.
Že ob nastopnem predavanju (19. januarja 1884.) so akademiki jega mladega profesorja vzljubili. Ne samo hipno. Vedno in povsod a1 ga odkrito spoštovali. Čim bolj so spoznavali njegovo svetniško življ®®J* ter obsežno in globoko učenost, tem bolj so mu bili iskreno vdani. _ ,
Kontardo Ferrini je znal zajeti razum in voljo svojih slušatelji' Najprej razum. Bil je v svoji stroki temeljito izobražen. Zato so bila tir gova predavanja ne samo strogo znanstvena, ampak tudi jasna in moč®
umljiva. Potem tudi voljo. Prepričan je bil o nujni zvezi med pravom ter nravnimi in krščanskimi načeli. Presojal je pravo tudi z vidika tradicije. Upošteval je zgodovino, ki ga je učila, kako je medsebojne odnose ustvarjal in izpopolnjeval živ človek. Zlasti pa je v razvoju pravnega življenja vedno gledal Njega, ki modro in ljubeznivo vodi posameznika, kakor tudi ureja družine, načbde in države.
Hodil je od hiše do hiše s skodelico v roki... Str. 152.
iz ^uko so presojali profesorja Ferrinija njegovi slušatelji, razberemo .^deče izjave. Profesor Ludovik Segre je kot visokošolec tri leta po-tal Kontarda Ferrinija. Svojega bivšega vseučiliškega profesorja je v Co'*e ocenil: „Iz vseh Ferrinijevih predavanj je izzvenela silna poklicna 0>na. Ljubili smo moža, ki je vsakemu dijaku tako sočutno in hitro e Ulaga 1. Občudovali srno neugnanega kulturnega delavca. Še zapazil ni-Sani> kako me je njegova osebnost vpeljala v resen študij, ki se je v njem m 'polagoma telesno izčrpal. Vem, da sem se močno trudil, kako naj bi
se velikemu Ferriniju izkazal vsaj nekoliko* hvaležnega." Podobno »o mislili o profesorju Ferriniju tudi drugi.
V	Mesini. Leta 1885. je rimska vlada obnovila nekdanje slavno vseučilišče v Mesini. Klicali so tja doli na Sicilijo priznane veščake. Povabili so tudi pavijskega docenta Kontarda Ferrinija. Moral je biti izredna učna moč. Le tako je bilo mogoče, da je že v prvih tren letih znanstvenega delovanja zaslovel. Ferrini je častno ponudbo sprejel. Težko je sicer zapustil tovariše, nelahko akademike. Toda, uverjen je bil, da ga na novo službeno mesto vodi tisti Gospod, ki ga je pripeljal na prvo. V tej zavesti se je ločil od Pavije prve dni marca leta 1887.
V	Mesini je predaval o pandektah, ali o tistem delu velikega zako-
nika cesarja Justinijana, ki vsebuje zbirko izjav in postav najodličnejših pravoznancev. Akdemiki se niso mogli sprva zanj kar nič ogreti. Sodih so, da je le prestrog. Umevno. Manjkalo jim je podlage. Kakor hitro so pa vrzeli izpolnili ter čutili njegovo skoraj skrupulozno pravičnost, so se mu srca slušateljev na stežaj odprla. Ferrinijevo delo in njegovo prh ljubljenost nam lepo oceni odvetnik Cristafulli. Nekako tako-le pravu »Predavanj mojega odličnega profesorja ne morem pozabiti. Ne vem, kaj bi na njem bolj občudoval, ali globoko in jasno pojmovanje, ali prikup-ljivo predavanje, ali obsežno znanje rimskega prava, ali pa umevanje različnih jezikov. Njegov pouk je bil vedno tako mikaven, da sem tudi P° dovršenem študiju še vedno hodil Ferrinija poslušat. Ne morem izrazitu kako je bil s svojimi slušatelji prečudno dober in plemenit. Skoraj vsak dan sem smel v njegovo stanovanje. Tam sem prebiral Justinijanov za-konik, ki ga je naš mlad profesor tako obvladal, kakor mož, ki je ze leta in leta predaval romanistiko." Univerza v Mesini je bila takrat tak° ugledna, kakor v 17. stoletju. Naš Ferrini ni bil med zadnjimi, ki so j° proslavili.	,.
Ferrini je bil v Mesini kar zadovoljen. Toliko bolj, ker so ga tudi profesorji umevali. Zlasti profesor Nicotra. Isti duh vere in pobožnosti je prešinjal in spajal dvoje src. Evharistični Gospod je bil obema učenik 111 hran in moč nadnaravnega življenja. Blagoslavljal jima je tudi zu-
nanje delo.
V Modeni. Ferrini je v Mesini za svoj predmet potrebno uredil. M®' nil je, da svojo stolico zdaj lahko prepusti drugi učni moči. Vedel je tudi« da ga želi oče v domače kraje ali vsaj bliže. Zato bi bil zelo rad prišel ua vseučilišče v Bolonjo. Ni vspel. Pač pa sta ga vabili univerzi v Parmi u1 Modeni. Odločil se je za zadnjo. S privoljenjem prosvetnega ministrstva je v avgustu 1890. zapustil Mesino. Ne lahkio. Novembra je rektor vseučilišča v Modeni, Josip Triani, iskreno pozdravil svojega novega profe' sorja, ki ga je univerza tako močno želela.
Kako je Kontardo Ferrini predaval na modenski univerzi? Nekak0 tako, kakor v Paviji in Mesini. Z isto vnemo za svojo stroko. S kar ua]' večjo ljubeznijo do akademske mladine. Oboje mu je vzdrževala ljube' zen do Gospoda. Le način poučevanja je nekoliko izprememil. Tudi to >. ljubezni do stvari in slušateljev. »Izkušnja me je poučila", tako pi'a'. sam, »da moram pri predavanju rabiti najbolj preproste izraze. Ako 0 vedno navajal razne pisatelje in knjige ter se ukvarjal z malenkostni^ spornimi vprašanji, bi povzročil le zmedo ter onemogočil pravo unHjj vanje. Moj pouk bodi jasen in pregleden." Kar je Ferrini sklenil, je tllt dosledno izvajal. Slušateljem v največjo korist.	•
Akademikom je bil iskren prijatelj. To so čutili pri izpitih. ZlJlS. manj nadarjeni. Pa tudi drugače. Veselilo ga je, ako so ga obiskov« '

Kad se je ž njimi iaprehajal. Čas je porabil za razlago težje umevnih stvari. Ni čuda, da mu je bila mladina vdana. Umljivo pa tudi, da je bil Profesor vesel mladih akademikov, ki so mu vse zaupali.
Tudi v Modeni je našel Ferrini moža enakega mišljenja in življenja. Bil je profesor Ludovik Olivi. Dvoje plemenitih src je družila evharistična Ljubezen. Olivi je v Modeni od leta 1889. dalje pa do svoje smrti (1911.) predaval narodno pravo. Bil je kar najboljši jurist. Z veliko vnemo je prebiral tudi bogoslovna dela. Po lastni izjavi zato, da bi mogel svoje življenje izpopolnjevati. Mogoče nihče ni poznal Ferrlnija boljše, kakor Olivi. Smel je sodelovati pri prvih obravnavah za Ferrinijevo beatifikacijo. Res, sreča in veselje!
V Modeni je ostal Kontardo Ferrini štiri leta. Vse je bilo dobro; le kraj s svojo enoličnostjo mu ni ugajal. Kako vse drugače je bilo v Mesini! Kaj šele doma! Že kot velik prijatelj narave bi bil rad prišel drugam. še vse bolj radi domačih, ki so si ga še bliže želeli. Gospod je vsem ''stregel.
Ponovno v Paviji. Profesor, ki je v Paviji razlagal pandekte, je iz zasebnih razlogov prosil za premeščenje v Sieno. Za naslednika je kar sam predlagal našega Kontarda. Juridična fakulteta v Paviji je soglasno ln z veseljem pritrdila. Ministrstvo prosvete je privolilo. Želje Kontar-dove in staršev so se izpolnile. V oktobru 1894. je prišel profesor Ferrini urugič v Pavijo. Ostal je tam do svoje smrti.
Na vseh univerzah so Ferrinija visoko cenili. Radi njegovega ne-?niadeževanega življenja in silno globokega ter obsežnega znanja. Zadnje lzpričujejo posebno njegova pisana dela. Vsaj nekoliko si jih bomo
ugledali.
Že samo kot profesor, bi smel Kontardo Ferrini v nekem oziru go-v°rifi z avtorjem knjige Modrosti: „Kadar bom molčal, se ne bodo odstranili; kadar bom govoril, bodo na me pozorni; kadar bom to in ono razlagai, bodo prste na usta polagali1* (Modr. 8, 12.).	(Dalje prih.)
p- ROMAN:
Božje njive zore.
ii.
/^V dkod smo, kam gremo, čemu živimo? In kako je znal pater zani-1	1 imivo pripovedovati! Videlo se je, kako je vsak govor dobro pre-
mišljen, pripravljen. Vse polno domislekov je prepletalo vsako Premišljevanje, da se je človeku zmeraj zdelo prekratko.
Zatem o molitvi. Zanet še svoj živ dan ni slišala tako prepričevalno govorili o moči molitve, o čudoviti sili, ki jo molitev ima v sebi, o slad-°sti občevanja z Bogom. Čutila je, da se tukaj odpira nov svet veli-asten, mogočen, tako ljub, tako resničen kot nobena stvar na svetu.
^ Dan za dnem je pila vase te nove misli, te nove podobe, ta ogenj esedi, ki je na svojstven način užigal in porajal življenje v duši. j. . Četrti dan je opazila, da tudi drugim vse to prinaša neko novo živ-K'uje milosti, vendar pa da povsem različno vpliva na posamezne.
Nekatere so znale razbrali iz vsega samo neko bojazen pred tem °'im, nezaslišanim življenjem. Zdele so se ji take sosestre kakor jerocb ki se v temni veži ne upajo stopiti naprej do solnčnega stopni-jj a’ ki je na oni strani. Sklenila je, da vse to popiše z vsemi utisi vred, oo za pozneje, za dneve žalosti, ki tudi morajo priti.
Da za tem solncem mora priti vihar — to ve Žanet, to pogumno srce in na ta vihar se pripravlja.
Žanet raste, Žanet je postala iz mladenke, iz otroka — žena.
In ta žena, ki je nevidno zrasla v nji, ki je postala vsa resna in vendar vso svežost ohranila, se je pripravljala z vso odločnostjo na delo v vinogradu Gospodovem. Zaslutila je prvikrat prostranost in obsežnost tega dela, ko je pater govoril o Gospodu žetve, ki išče delavcev.
Nato si je začela zapisovati vse glavne misli, ki jih je čula pri govorih.
Prvi dan.
Zapomnila sem si stavek iz sv. Avguština, ki me ni še nikoli tako prevzel kot danes. „Nemirno je naše srce in nepokojno, dokler ne počiva v tebi, o Gospod.“
Nemirno in nepokojno! Kako dobro sem čutila v sebi ta nemir in nepokoj. Saj ni bilo lahko pozabiti in menda popolnoma pozabila nikoli ne bom. In vendar, zdi se mi, da sem sedaj lažje pretrgala tiste vezi, ki so me tako blazno mučile. Bile so to sicer samo hrepeneče misli, hrepeneče želje. Tem sem sedaj dala slovo. Konec, konec. Zbogom mladostne sanje.
Drugi dan.
Kako je Bog moder, da vsa ta vprašanja o življenju, o večnosti, o plačilu in kazni, človeku vedno znova zastavlja. Saj drugače bi človek v svoji gotovosti postal lahkomišljen in samopriden. To ga obvaruje gnilobe in varljive gotovosti.
Popoldne je povedal sijajno priliko, ki je mene močno zadela.
Bil je nekoč plemič Leoninus, odličen po rodu, še bolj po zmožnostih. Dolgo časa je iskal družice za življenje. Naposled jo je našel. Tedaj si je dal sezidati grad, bajno lep in ves poln ugodja za telo. Nato je ženo k sebi vzel in je povabil prijatelje, da si ogledajo ta čudežni dom udobja in razkošja. Vsi so na moč hvalili njegovo iznajdljivost in žena poleg njega se je smehljala z očarujočim smehljajem. Tedaj pa se oglasi na vprašanje žene, kako njemu ugaja novi dom, nek star prijatelj, že sam v večeru življenja. „Dragi moj, le eno si pozabil, da daš zazidati vrata, ki bodo skoznje nesli ven tvojo mlado ženo ali tebe.“ Ta misel, kakor je enostavna in preprosta, vendar dobro povdari ničevnost vseh preveč svetnih želja. Žanet si je premislila, da za vselej-----
Tretji dan.
Samo Bog je velik — —
Velik v ljubezni, ki meja ne pozna, ne bregov, ne nestalnosti. Brez mene je in vedno zvest. Kaj je človeška ljubezen? Ali ni velika, skrb' nostna, opojna, vsa koprneča in toliko obetajoča? Da, res! Toda slom pa le na barvi oči, na barvi kože, na rožnatih licih in lepi postavi. to mine, kako redko ostane ljubezen. Koliko zapuščenih žena nosi svet, koliko prevaranih mož — to ve samo Bog.
Žanet, pomisli, da bi kdo tebe enkrat zapustil! Ne, Žanet je pre' ponosna. Ali vse za vedno ali pa sploh nič.
Lordovik XIV. na mrtvaškem odru. Rekli so mu, da je solnčni kralj-Ko pa je stopil na prižnico veliki pridigar Massillon je dobri čas mole® gledal mogočni katafalk, kjer je ležal mrtvi kralj in nato pričel svoj sloviti govor z besedami: „Samo Bog je velik!"
Velik si, velik si, o Bog, le moja uboga mladost je tako majhna-

FRAHCISICANSK1 MISIJONI
P. Baptist Turk, apostolski misijonar na Kitajskem.
Kaj piše P. Baptist Turk V (Nadaljevanje.)
W?~o sem se vrnil v Hankow, sem iskal vplivno osebo, ki naj bi mi po-IV magala pri vladi doseči odlok, s -katerim naj se naroči policiji v '7'^- mestu Sin - ko\v, da takoj izprazni našo misijonsko hišo in se Preseli drugam. Medtem sem pa izvedel, da se je mesto samo pritožilo Proti ondotni policiji, češ da zahteva od meščanov samo živeža in de-■ arja, ne stori pa ob času nevarnosti ničesar, ampak se vedno previdno j® Pravočasno umakne. Pritožba je uspela. Policija je bila odpoklicana . 11 a m naša misijonska hiša nazaj izročena. Za varstvo mesta in okolice , 'lada poslala oddelek vojske<, približno 60 mož, ki so se pa nastanili °°‘j v sredini mesta.
Ker je bila misijonska hiša v Šinkovcu zopet prazna, sem zahrepenel ^ V najkrajšem času obiskal svoje kristjane in poskrbet vse po-
zadržala grozna povo-
, °no za rec]no misijonsko delovanje. Pa me je
že • k* ie poplavila tudi mesto Šinkovv z vso okolico, uničila zoreča ri-}jj]'a P°lja in vse druge poljske pridelke. Tudi naša misijonska postaja je sent Ul^° poškodovana. Da bi preprečil popolno uničenje, sem se dne 2. os[/e,mbra 0(lpeljal s čolnom preko poplavljenih poljan in prispel v (ai urah na svoje misijonsko mesto. Že površen pogled me je prepri-Uav’. da je cela misijonska naselbina močno trpela. Po danih navodilih ^ un paznikom, sem šel na povabilo vernikov pogledat njihova domovja, d da skoraj docela opustošena. Ko sem na licu mesta preiskal ves 0pr ZaJ naše misijonske postaje in naših vernikov, sem se drugi dan po piljeni sv. maši vrnil nazaj v Ilankovv, da sem o vsem, kar sem videl, ki{a-.a.l našemu apostolskemu vikarju. Od njega sem si izprosil sto Iktr >i h dolarjev za popravo misijonskega poslopja, drugih sto pa za bil ^ i>e obubožanih vernikov. Sto petdeset dolarjev sem pa še doti ()t'K naše prokurature, ki je hranila milodare, ki ste mi jih poslali iz
novi ne.
0(1», ,/ako preskrbljen z najnujnejšo pomočjo sem se dne 11. septembra potf) Dl z malim parnikom nazaj v Šinkow. Do tega dne ni bilo mogoče bojisYai s parnikom, ker je vse rabila vlada za prevoz vojakov na razna a proti komunistom. Tudi to jutro nam je oboroženo vojaštvo za
nekaj časa prepovedalo uvoz v parniško postajo, ker so ravno tam izkr; cavali okrog 100 mož in mladeničev, ki so jih po dva ali tri z vrvni) povezane odpeljali na vojaško sodno preiskavo. Baje so bili kot čolnarji v zvezi s komunisti.
Na potu iz mesta Hankow smo v bližini naše misijonske postaje videli na obrežju reke mrtvo moško truplo z zvezanimi rokami. Najbolj gotovo je moral biti kak trgovec, ki so ga komunistični čolnarji vjeli, mu pobrali blago in denar ter ga nato umorili. Taki slučaji so se ponavljal’ dan za dnevom.
Takoj, ko sem prišel na svoje mesto, sem začel s popravo naše n11' sijomske naselbine. Ker sem imel dovolj delavcev na razpolago, so kila k misijonu pripadajoča poslopja v štirinajstih dneh za prvo silo popravljena. Ker sem s seboj pripeljal tudi učitelja za našo misijonsko šolo, sip0 s poukom takoj pričeli. Priglasilo se je nad trideset učencev: dečkov j” deklic, torej vsi otroci naših vernikov. Poleg teh pa so prihajali v naša šolo tudi nekteri poganski otroci. To je nekoliko razdražilo učitelje o”" dotne paganske šole, ki so še isti dan pritrdili pred vratmi naše misijonskf postojanke uradno potrjeni oklic, da bodo z 10. oktobrom pričeli s svojim rednim poukom. Meni in vernikom je bilo všeč, da so si za svojo šol° izbrali drugo, od nas bolj oddaljeno hišo. Vendar nismo bili gotovi, c® nas bodo pustili v miru in nas ne motili v našem delu. Po mnogih drug1*1 krajih namreč nastopa pogansko šolsko vodstvo zelo sovražno proti našim misijonskim šolam, posebej še proti veronauku.
Ves čas mojega bivanja v Sikovvu so verniki pridno prihajali k s'' maši in skupni večerni molitvi. Te skupne molitve sem porabil za razi3' ganje katekizma in zlasti še za pripravo na dobro sv. spoved in sv obhajilo.
S prvim dnem oktobra smo začeli pri sv. maši opravljati v naš111 tukajšnjih misijonih sploh vpeljano roženvensko pobožnost Prvo ned®i ljo meseca oktobra (4. oktobra) smo še prav slovesno obhajali. Obhaja’ smo praznik našega sv. očeta Frančiška. Oltar smo lepo okrasili in r”z' svetlih. Pri pridigi med sv. mašo sem vernikom govoril o lepem zgle”1 našega velikega svetnika in ustanovitelja ter jim razlagal kako velik#1” sko misijonso delo izvršujejo od njega ustanovljeni redovi zlasti prvi a1 tretji frančiškanski red. Priporočil sem jim vstop v Tretji red sv. Frančiška. Po končanem rožnem vencu so verniki peli lavretanske litanij1’’ ki so bile zaključene z blagoslovom z Najsvetejšim. Pri povzdigovanji’ ” med blagoslovom so zažigali bombarde z mogočnim pokanjem; brez strfj ljanja me mine tukaj nobena večja slovesnost. Vsa ta slovesnost naj 11 bila spravna pobožnost za vse profanacije in oskrunjenja od strani komunistov ali vojakov.
Po sv. maši so prišli vsi verniki im novi šolarji, da se mi zahval1!.’ Nekateri izmed njih, četudi sami siromašni in od povodnji skoraj u."' čeni, so mi prinesli razne darove. Ta njihova dobrosrčnost me je ganl ^ zato sem od svoje strani poskrbel, kolikor sem seveda mogel, da se skupaj vsi, stari in mladi, nekoliko pokrepčali in razveselili. — * poldne smo imeli še skupno pobožnost sv. križevega pota. Večer” molitev je zaključila lepo slovesnost.
Tako sem v hlaležnosti do Boga s povoljnim misijonskim uspeh0’ in s primerno slovesnostjo praznoval na misijonki postaji Šimko\v p° duhovnega veselja svoje trideseto godovanje praznika sv. Frančiška Kitajskem.
(Dalje prib-)
P. KRIZOSTOM:
Pismo,
s katerim so potrjene heroične čednosti božje služabnice MARIJE ASUMPTE PALLOTTA, Frančiškanke Misijonarke Marijine.
Dne 28. februarja je prebral tajnik kongregacije obredov Mons. Carinci v veliki dvorani feonizistorija pred tronom’sv. očeta Pija XI., v navzočnosti mnogih kardinalov, prelatov, duhovnikov, redovnikov in redovnic dekret o beatifikaciji in kanonizaciji služabnice božje Marije V n e b o v z e t e P a 11 o 11 a. Dekret se glasi:
V marcu 1. 1904. je prišla sem v Vatikan pred noge Vašega prednika Pija X. blagega spomina, ponižna redovnica Marija Vnebovzeta Pallotta, Frančiškanka Marijina Misijonarka, da si izprosi z drugimi so-sestrami apostolski blagoslov, preden odpotuje v daljno kitajsko deželo, tisti čas še vso vročo radi krvi tisočev in tisočev kristjanov.,Ta misijonarka Jezusa Kristusa, ki je odšla z junaško dušo potrjena z besedo in blagoslovom Vašega prednika, prihaja danes v duhu pred Vaš tron, da bi blagovolila- Vaša svetost blagosloviti njen spomin s tem dekretom.
Nehote mi stopa v spomin evangeljska beseda: „Kdor se ponižuje, bo povišan.“ Ne more biti drugače, kot da je dvignjen zelo visoko tisti, ki je bil po Jezusovem nasvetu vedno na zadnjem mestu. Ponižnost je karakteristični znak naše nedolžne device, ki je v malo letih dovršila dolgo dobo življenja. Opiraje se na ta najzanesljivejši temelj in vsa skrita v Kristusu, je dospela z vso gotovostjo do heroizma vseh čednosti.
Rojena je bila v mestu Force, v montalski škofiji v Markah dne avgusta 1878; dan pozneje je bila krščena in je prejela ime: Asumpta, Maria, Liberata. Njeni starši so bili Alojzij in Evfrazija Casoli.
Dve leti stara je prejela zakrament sv. birme. Darovi sv. Duha, vliti v dekličino dušo, so bili rodovitni, zakaj klice čednosti so začele v uJej poganjati zelo zgodaj in so že v naprej jasno kazale, kakšno popolnost življenja da bo dosegla.
Ko je z dvanajstini letom pristopila prvič k sV. obhajilu, je žrtvovala svoje srce brez pridržka svojemu nebeškemu Gostu in vero, ki jo takrat Kristusu zaprisegla, je ohranila neoskrunjeno do smrti.
Da bi pomagala svoji rodbini iz gospodarskih zadreg, je bila primorana posvetiti se delu na polju in ročnemu delu doma. Sijaj nedolžnosti te pobožne deklice je bil tako mogočen, da je zadostovala že Samo njena navzočnost in utihnila je vsaka manj spodobna beseda, celo y Uistih najsurovejših delavcev. Noč in dan je molila in krotila je svoje hlo s tem, da je preklečala v molitvi dolge ure pred najsv. Zakramen-
tom, odkar je bila na svetu. Želeč se popolnoma posvetiti nebeškemu Ženinu, je stopila v kongregacijo sester frančiškank misijonark Marijinih, in potem ko je končala leto preizkušnje v novicijatu Grottaferrata blizu Frascatija, je napravila začasne obljube kot ponižna sestra v Rimu
v cerkvi sv. Helene, slovesne obljube pa v Florenci. „Svetnica hočem postati," to je bil njen najtrdnejši sklep; in kako je bila zvesta svojemu sklepu, je pač jasno razvidno iz aktov tega procesa. Deklica je bila tako ponižna, da je celo samo sebe prezirala: bila je zelo vesela in se je celo
zahvaljevala, kadar jo je kdo brez vzroka posvaril in je odkrito priznala, da je tako svarilo zaslužila. Dalje se je blestela v njej prirojena pri-prostost, najpopolnejša pokorščina, vroča ljubezen do Boga in do bližnjega, globok strah pred vsakim, tudi malim grehom, mirna, tudi v ne-Prilikah vedno jasna duša, nepremagljiva potrpežljivost, neoskrunjena deviška čistost. Sv. Hijeronim pravi (Pismo 15. Pavlu in Evst.) „Biti ai*gel je sreča, toda biti devica je čednost. Zares, živeti v telesu izven telesa, ni zemsko življenje, ampak nebeško." In da njeno življenje ni telo zemsko, ampak nebeško, sklepamo iz njene tesne združitve z oogom.
Spodbujena po svoji ljubezni, je prosila naj jo pošljejo v misijone, ^jer naj bi stregla gobovcem. Bila je deloma uslišana in po šestih letih njenega redovnega življenja je odpotovala na Kitajsko z velikim veseljem Svoje duše. Med potjo je izbruhnila strašna nevihta; ko jo vprašajo, če Se kaj boji, je mirno odgovorila, da ni vzroka za bojazen, ker je zanjo Popolnoma vseeno, ali se potopi v globino morja ali pa dospe v misijon, te Gospod tako hoče: tako zelo je bila v njeni duši vkoreninjena popolna vdanost v voljo božjo. Po dolgem potovanju na suhem in na morju !e končno dospela v določeni misijon, v severni Shan-isi, kjer je par let Prej prelilo svojo kri sedem njenih sosester.
Božja odredba je bila, da so jo predstojniki poslali potem, ko se le s toliko gorečnostjo duha posvetila Gospodu v misijonski kongregaciji, v daljne kraje, da bi s sladkostjo priklenila na Kristusa one oddaljene 'Jarode vsaj z zadnjimi žarki svojega nad vse čistega življenja. Marija psirrnpta je storila to na tembolj čudovit način, čim krajši je bil čas J1 čim ponižnejše je bilo njeno delo v slavo božjo; po pokorščini doloma za domače opravilo v ženski sirotiščnici, je iz tega njej poverjenega °pravila kot čebelica srkala čednosti, pa tudi iz notranjih stisk, s kate-ani j0 je Gospod obiskoval v tistem času. In čim bolj se je približeval P°nec njenega smrtnega življenja, tembolj se je čutila priklenjeno na gospoda, zlasti z gorečodjubeznijo do molitve, v kateri je ni raztresla j °hena zunanja stvar. Čez leto dni, odkar je odpotovala iz Italije, se 1)e. l°*da kruta bolezen v sirotišnici, in 7. aprila je padla, žrtev lju-f:zrd v hiši Sv. Pashala Bojlonskega v Toung-eul-keu, v apostolskem darijatu, ki se je imenoval tedaj severni Shan-si. Pripovedujejo, da J napolnil ob njeni smrti sladek vonj njeno sobo, in je spremljal njeno sto ob velikem strmenju vseh, ko so jo nesli kakor v prazničnem Prevodu na pokopališče.
... Njena dragocena smrt je zapustila sluh svetosti ne samo med ver-'tei, ampak celo med pagani, ki so začeli v trumah prihajati na njen t>°h in. jo prositi varstva. Po tem belem cvetu svetosti se zdi, da hoče °g pomnožiti z novim okrasom in zgledom ne samo slavno in za cerkev .. shižno kongregacijo, v kateri je služabnica božja obljubila redovno i:V tenje, ampak tudi veliko vojsko svetih devic, ki žrtvujejo svoje živ-tepie tiho, ponižno, pa tako plodovito za razširjanje mirovnega lvristu-Vega kraljestva med verniki.
28. februarja 1932.
jjv S tem dekretom so priznane junaške čednosti mlade Frančiškove p..ere Sestre Marije Asumpte Pallotta. Po prebranem dekretu je sv. oče de] ]- ' sam v dolg0111 krasnem govoru poveličeval življenje te ponižne
mce, ]<j naj tu postala s svojo ponižnostjo in skromnostjo vzor da-Sl\]emu ošabnemu in nadutemu svetu.
P. ANGELIK:
Božja beseda in življenje.
,,Poznam tvoja dela in tvoj trud in tvojo stanovitnost ... Ali zoper tebe imam, da si opustil svojo prvotno ljubezen." (Raz. 2, 2, 4.)
"■"'V ohvaljeno je bilo efesko mesto in grajano. Pohvaljeno radi dobrih del in stanovitnosti v dobrem. Grajano pa, ker je opustilo svojo JL prvotno gorečnost.
Kar je tu pisano o mestu Efez, velja tudi za naša mesta in vasi, velja tudi za tebe. Koliko jih je, ki so sicer še katoličani, ki še hodijo ob nedeljah in praznikih v cerkev, ki opravijo tudi svojo velikonočno dolžnost. Pa tega ne store z veseljem, ampak ker je taka navada in pač dolžnost, še celo neprijetna. Podobni so cerkvi, kjer se po večerni službi božji polagoma ugasne luč za lučjo, dokler polagoma cela cerkev ne postane temna. Tudi ti kristjani zaslužijo pohvalo, ker ostali so še kristjani, tud1 še vrše dobra dela, toda kakor sveča. Gori in gori, dokler ne použije sama sebe in ugasne.
Moliš morda še, pa večkrat to opustiš, čeprav si se morda celo zavezal, in kedar moliš, je tvoje veselje večje nad tem da si končal in 51 prost, kakor ob začetku.
Bereš tudi. Toda nič tacega, kar bi te moglo vznemiriti. Povesti, dnevne novice in tudi inserate. Da bi bral kaj nabožnega, resnega, n1' maš časa. In tvoja vest, ki te je spočetka še budila, vedno bolj dremlje
K maši greš. Seveda greš. Toda namesto, da bi molil, misliš na to. kam pojdeš popoldne. V duhu presojaš bližnjega in kaj si o njem slabega slišal. Koliko ima dolga in s kom občuje.
Učil si se svoj čas, da je zatajevanje potrebno, zdaj se ti zdi to *e še pesem, ki jo gonijo prenapeti ljudje. Ti pa gojiš „paimetno“ pobožnost-
Daš tudi vbogajme. Toda ne iz ljubezni, ampak da se reveža znebiš, z obrazom, hladnim tako, da ubožca zazebe ob kresu in z nevoljo' srcu, češ, dela naj, čeprav veš, da jih je na tisoče brezposelnih.
Ljubiš tudi, toda v prvi vrsti samega sebe, in tiste, od katerih kaj pričakuješ. Ne maraš pa antipačnih ljudi, ker pač „ne moreš" zato; ne maraš bolnikov, ker ti vsaka bolest „gre na živce"; ne sovražiš sicer nasprotnikov, toda ogneš se jih in ne govoriš ž njimi, ker pač „ne mara8 prepirov". Sicer je Kristus res drugače učil, toda to je za svetnike, tebe to ne tiče.
Tičejo pa se te besede: „Ker si mlačen in ne gorak in ne mrzel. te hočem pljuniti iz svojih ust." (Raz. 3, 16.)
„Če hoče kdo priti za menoj, naj se odpove sl1' menili sebi." (Mt. 16, 24.)
Ne boj se besede: Odpoved! Ne misli, da so za to besedo skrite ‘e neprijetnosti vsake vrste! Nikakor ne! Odpoved pomeni tudi ljubezen čistost in plemenitost srca.
Kdor se ne zna odpovedati, ta tudi ne zna ljubiti. Nemogoča r trajna ljubezen, nemogoča je vsaka druga čednost brez odpovedi.
Odpoved zahteva izvrševanje dolžnosti kljub vsem težavam, studu, dolgočasju in kljub vsem neuspehom.
Priložnosti za to ne manjka. Zvesto, neutrudno delo v izvrševahr poklica prinaša vsak dan nove ali vsled vedno istega ponavljanja, ubij11

I°če Pdpovedi. Zatajevanje in odpoved zahteva, če se hoče kdo držati dnevnega reda, če hoče mirno prenašati vremenske neprilike, če noče d iti suženj svoje slabe volje in nerazpoloženja. Potem pridejo še sitnosti s posli, trgovci, rokodelci, razne vrste neuspehi, vse to in še mnogo drugega od človeka v resnici zahteva veliko premagovanja.
Živeti hočeš zmerno in preprosto, pa pridejo prijatelji, lahkoživi Zr>anci, tovariši in tovarišice ali celo predstojniki in te zvabijo ven. Drugi
Hans Holbein ml.: Mati - kraljica.
niajo več sredstev na razpolago kot ti, ti se pa moraš marsičemu odreči, 1 jim celo naravnost povedati, da ti to ali ono „ne nese“. Res težko je ečkrat ostati zvest svojim načelom in sklepom in mnogo se je treba prekovati.
,. Mudi se ti ali zdi se ti vsaj tako, da ne smeš zapravljati časa, toda hjdnost zahteva, da poslušaš dolgo in povrhu še dolgočasno povest. Ti ®~iš, kakor na trnju, pa vseeno kažeš ljubezniv obraz in ne pokažeš dol-s°časja. Treba je za to veliko premagovanja lastne nepotrpežljivosti.
tr k velte glede verskih dolžnosti. Precej truda stane že to, ko je c zapustiti posteljo in v grdem vremenu ali celo hudem mrazu iti v ^ kev. Potrpljenja in stanovitnosti je treba včasih pri spovednici, pre-0 prideš na vrsto. Ob petkih in drugih postnih dnevih ti meso najbolj


diši in največkrat ga imaš na razpolago ravno take dni, ko ga jesti ne smeš. Treba je zbrano moliti in se otresati — tujih in nepotrebnih misli i. t. d. Kamorkoli pogledaš, sama odpoved.
Lahko zato rečemo, da je odpoved, premagovanje ali zatajevanje samega sebe vsakemu potrebno in vsakdo brez izjeme ima zato tudi obilo priložnosti v svojem lastnem življenju.
P. ROMAN:
Našo ljubezen Tebi Gospa.
Mati kraljica.
V
im bolj to sliko, ki je delo slavnega Holbeina mlajšega, gledam* ■ tem bolj sem zavzet. Naša Marija Pomagaj je vse drugačna. Saj sam ne vem, če bodo besede dovolj gibke, da bodo izrazile ono kar mislim.
Ti in On. Okoli tebe je spet plašč. Hoče biti skromen in je vendar kraljevski. Tudi pentlja v sredi zamotana je pritrjena proti ramam 1 zlato zaponko. Rokavi obleke so iz svetlega atlasa, ob zapestju obdan' s čipkami. In tam rasto roke, tako nežne, tako dobre in vse kraljevske. Odtod hiti pogled navzgor k Jezusu in k Tvoji glavi, milostna Gospa-
Ali sem preveč radoveden! Oprosti, ampak vsak otrok rad gleda slike svoje matere. In čim več jih je, tembolj je vesel. V vsaki sliki najde potem prav posebne poteze, ki ga spominjajo na posamezne njene last' nosti, značilnosti, posebnosti.
Tu je tvoj obraz, kakor obraz Matere, ki ve, da ji Sin često pi’e' pušča uslišanje prošnja. Otroka pa tako neizmerno ljubi, da je vsa njena sreča v Njem. Glej, kako varno počiva Dete na tvojih kraljevskih, tako ženskih rokah, kako se ljubeče privija k tebi, kako na tvoji rami. mi' lostna Mati, sloni njegova glavica z vso zavestjo gotovosti. Ti si že kronana, on še ni.. On s svojo malo ročico nekaj odloča tako lahkotno, da se takoj čuti, uslišal je.
Toda nekoč bo njegov tron trd les in ne več tvoje sladko naročje> tvoje nežne roke, tvoja ljuba ramena. Nekoč bodo te dlani predrte, to čisto čelo okrvavljeno, vse telo ena sama rana.
Pa te tako radi vidimo s tem blaženoresnim smehljajem na lic*® in se prepuščamo tihi zavisti: kako si srečna preljuba Gospa. Ko P11 vsa žalostna in do smrti trudna tvoja duša umira pod križem, ko tvoj" nema bolečina vpije do neba: „0, vi vsi, ki mimo greste, poglejte, je kaka bolečina, kakor bolečina moja — — —“ Tako počasni smo umevanje te bolečine. Samo lastno vidimo, če je še tako majhna, tujf ne. In tujo srečo vidimo, lastnih jasnih, solnčnih ur pa ne znamo cenit1.
Odpri nam oči, kraljica radosti, — Mati bolečin.
Mati in Dete gledata rože.
Odkod so te čipke prišle, tako naše so, tako domače, tako delit® po naših vrtovih, kjer so se belile v solncu od slovenskih dekliški rok pridno uvezene in z ljubeznijo oprane. In tam poleg košara, polpj1 rož in nageljnov in še nekaj cvetov lilij. Vse to raste tudi na im k slovenskih vrtovih.

Toda poslušaj, kaj se godi med obema! Mati in Dete. Mati sinčku ponuja lilije in je prepričana o razkošni lepoti le-teh. Dete pa se ne uda — z levico drži cvet vrtnice — take so zadnje dni maja — in z desničko se kar roti, da je roža lepša in opojtnejša. Toda ti, o sladka, prečista Devica, že veš, zakaj nič ne popustiš. Vsa tvoja ljubezen je v lilijah cvetela in žarela. In prav imaš! Nihče ne more reči, kaj je lepše
~~7 sladka opojnost kraljevskih vrtnic ali nedotaknjena belina lilij. Tega Hi tvoj sinček ne bo kar tako odločil. Proti tebi niti ne more ne. Pre-, e.y ljubi tvojo snežno čistost, preveč je ljubosumen na tvojo nedo-unjenost, zato bo ta razgovor ostal nedokončan.
Ali pa oboje! Lilije in rože, rože in lilije. t Da, tako bo. Ti, dobra mati, boš svoje lilije Jezusu dala, on bo e”' svoje rože dal.
Saj oba tako ljubita svoje cvetlice. In mi jih imamo toliko, naši 2° vi so en sam cvet. Dajmo jih Jezuščku in njegovi Materi za majnik, uaše slovenske šmarnice.

P. KRIZOSTOM:
Bernardonov sin prosjači.
"■ Frančišek je živel odslej od miloščine. Večji del dneva je preživel v cerkvi sv. Damijana, ves zaposlen s prenavljanjem te zapuščene 1 cerkvice. Tu in tam pa se je napotil v mesto prosit živeža in sredstev za zidanje.
Hodil je od hiše do hiše s skodelico v roki in ljudje so mu stresali v to edino posodo razne jedi.
Navajen na najizbornejša jedila in slaščice, ki jih je užival pri slavnostnih pojedinah, se mu je spočetka gnusila mešanica raznih jedil v leseni skledi in zazdelo se mu je skoro nemogoče, da bi mogel doprinesti to žrtev. Toda premagal se je in pričel je jesti in zazdelo se mu je naenkrat, da tako izborne hrane še ni vžival nikoli. Zato se je ganjen zahvalil dobremu Bogu in pozneje je rad ponavljal svojim sobratom, kako mu je Gospod preobrnil v sladkost duše in telesa tisto, kar se mu je prej zdelo grenko.
Poleg hrane je nabiral serafinski ubožec tudi apno, opeko, kamenje, pesek in sploh vse, kar je bilo potrebno pri zidanju. Hodil je po ulicah in prepevaje prosil:
„Kdor mi da en kamen, bo imel eno zaslužen je; kdor mi da dva, bo imel dvojno zasluženje; kdor mi da tri, pa trojno zasluženje.“
Nekega dne je stopil v lepo palačo in prosil olja za luč, pa je pri tem zapazil, da v eni izmed dvoran igrajo karte. Nekateri glasovi so se mu zdeli podobni glasovom svojih nekdanjih tovarišev. Za trenotek mu je pokrila obličje rdečica sramu in postal je ves zmeden, toda le za trenotek: takoj nato je stopil v dvorano, kjer je priznal svoj greh v pričo vseh in prosil v božjem imenu za miloščino.
Zares so bili nekateri, ki so poznali Frančiškovo prejšnje veselo življenje, pa so ga gledali zdaj tako bednega, res so bili nekateri, ki so smatrali Frančiška za norca, ga sramotili in zasmehovali, toda mnog' drugi so imeli ž njim usmiljenje in so mu radi dajali, česar jih je prosil-
Frančišek pa je z veliko vnemo popravljal svetišče sv. Damijana-Postavil je oder, nosil na plečih opeko in kamenje, rabil prav spretno kladivo, dleto in drugo zidarsko orodje. Ljudje, ki so hodili tam mimo, so slišali, kako prepeva francoske pesmi, med tem ko dela z neverjetno gorečnostjo. In kadar se je kdo ustavil tam doli na cesti, pa ga zrl za-ničevaje ali pomilovaje, se je obrnil k njemu in mu ljubeznivo dejal:
„Pridi raje k meni in mi pomagaj prenoviti Gospodovo hišo!“
Niso bili vsi gluhi takim besedam in marsikateri kmetovalec ali delavec je prišel v prostem času in pomagal Frančišku pri zidanju. Bila so to najenostavnejša popravila, pri katerih ni bilo treba nobene posebne tehnike ali spretnosti. Zato ni nič čudnega, da so bila vsa popravila dovršena v razmeroma zelo kratkem času v veliko veselje serafinskega ubožca.
Opogumljen vsled srečnega izida te prve naloge, je začel mislih Frančišek, kako bi prenovil še dve drugi kapelici v okolici Asiza: or3' torij sv. Petra in cerkvico Porcijunkulo, ki je bila posvečena angelsk1 Kraljici in ki je postala pozneje tako zelo slavna v frančiškanski zg°' dovini.
Tako je menil, da bo do pičice natanko izpolnil trikrat ponovljen0 Zveličarjevo povelje: »Popravi mi hišo, ki se podira!"

^raneiškan v vašingtonskem kapi-tolu.
Preteklo leto, dne 1. marca so v 'ašingtonskem kapitolu odkrili kip ^Postola in pionirja Kalifornije P. Unipera Serra. Lep bronast kip Predstavlja tega sina sv. Frančiška. j°ji na marmornatem podstavku, Oblečen v frančiškanski habit, pre-psan s cingulom z ostriženo glavo s sandalami na nogah, v desa vpi drži razpelo, v levici pa cerk-
Rojen je bil v Majorku (Majorji) dne 24. novembra 1713. V pnčiškanski red je vstopil 14. sep-ejnbra 1730. Leta 1749 je došel v lsijonski kolegij v San Francisco j Mehiki že kot P. Juniper. Po plo-eriosnem delu v mehik\mskih mi-^l°n'h je bil leta 1767 postavljen na , *° petnajstim frančiškanom in po-v nižjo Kalifornijo. Od tu se je f0e .. ' pozneje podal v višjo Kali-j/pii'*, v ozemlje današnje' države ba forni3e* ^ naravnost čudovito voH 1C° so se za^ele pod njegovim ie q v.om množiti misijonske postaja'*• junija 1770 Sv. Karel; 14. ju-ip \^7l sv. Anton; 8. septembra Sv. Gabriel; 1. septembra 1772 S< r,udvik Obispo; 8. oktobra 1776 I7L. ','unčišek Asiški; 1. novembra a>.• Sv. Janez Kapistran; 12. janu-SvJ 1777 Sv. Klara; 31. marca 1782 f blrUnaventura in končno 21. apri-Sv. Barbara.
op7 le8ove gorečnosti ni mogla h. ®ti ne težava jezika, ne slabot-
• dravje, ne nagajanje civilnih in oblasti. Rim mu je dovolil zakrament sv. birme. V zad-

njih treh letih je birmal 5309 oseb. Ura rl je v Montereju v Kaliforniji dne 28. avgusta 1784.
Velike njegove zasluge so začeli pc udarjati predvsem zgodovinarji, med katerimi se je število njegovih častivcev vedno bolj množilo. Tako naposled tudi javna oblast ni mogla mimo njega. Graniten spomenik kliče velikega moža v spomin prebi-vcvcem Ivlontereja. V San Francisco ga predstavlja velikanska bronasta soha v pozituri apostolskega pridigarja. V Kaliforniji je bila stoletnica njegove smrti 29. avgusta 1884 narodni praznik. Končno ga je tudi Vašington priznal za narodnega heroja in ga uvrstil med one, ki imajo največ zaslug za Zdčužene Države Severne Amerike.
Bog še ni mrtev, poslužuje se radija.
Na pobudo komisarijata za pošto in telegraf se je sovjetska vlada odločila za strogo kontrolo vseh radioamaterjev v celi Rusiji. Povod je dalo dejstvo, da si je prebivalstvo v zahodnih pokrajinah posebno v mestih in vaseh, kjer so vse cerkve zaprte, v velikem številu nabavilo na lastne stroške radio-aparate, s pomočjo katerih posluša službo božjo ob nedeljah in praznikih kakor jo valovi donašajo iz inozemstva. Več evropskih postaj redno prinaša službo božjo v ruskem in ukrajinskem jeziku, ki je posebej namenjena za rusko prebivalstvo. Sovjetska vlada zaenkrat ne more nič napraviti, ker radioamaterji svoje aparate skrivajo in policija zelo redkokdaj katerega ujame.

FRANČIŠKOVA A LADI NA
P. KRIZOSTOM:
Materina molitev.
"M lf onika je imela edinega sinčka Avguština, ki ga je ljubila z vso 1^/1 nežnostjo svojega srca. Oče Avrelij je bil pogan, Motnika pa je -LT ■- bila Kristusova. Njena naj večja skrb je bila, kako bi privedla svojega otroka do krščanske resnice. Avguštin je bil že po naravi obblago; darjen z vsemi duševnimi zmožnostmi, pa plamenele so v njem tudi hude strasti, katerim se je preveč vdal. Oče je bil ponosen na tako nadarjenega sina in najel je zanj najizbornejše učitelje, zakaj hotel je, da postane Avguštin luč učenosti. Pustil mu je vso prostost in nič čudnega ni, če so ga kmalu grehi vkovali v težke verige; v grehih se je počutil dobro. Vse drugače pa je mislila njegova mati, ki bi ga tako rada pri' peljala k Bogu in k spoznanju resnice.
Avguštin se pa za njene besede ni menil, čeprav je ljubil svoj0 mater. Uboga mati je preizkusila vsa mogoča sredstva, da bi ganija Avguštinovo srce. Končno se je zatekla k zadnjemu sredstvu — k molitvi. Vse njene molitve so kipele k Bogu za njenega otroka. Molila je pač tako, kot zna moliti le mati, kadar vidi svoje dete v smrtni nevarnosti-In naj bi bila nebeška vrata čez in čez z jeklenim oklepom okovana, i° naj bi bil Bog milje in milje oddaljen — materina molitev bi prodrla najdebelejši zapah in dosegla še tako oddaljenega Boga.
Ni prenehala moliti, čeprav je bila vsaka sprememba pri sinu, P° človeško povedano nemogoča. Toda mati zna moliti tudi, kadar ni nobf' nega upanja več. Avguštin je padal vedno globlje v grehe, iz brezna v še strašnejše brezno, iz zmote v še večjo zmoto. Prišlo je tako daleč, da je L vso silo svojega znanja branil zmoto kot resnico in smatral greh za življensko srečo.
Neki škof je dejal Moniki: „Otrok, za katerega mati toliko moli* ne more biti pogubljen." To jo je tolažilo v njeni srčni bolečini in m°” lila je še bolj vneto.
Toda njeno zaupanje v Boga je bilo še bolj preizkušeno: Avgusti0 se je izognil materinemu vplivu in se je na skrivaj odpeljal iz Afriki kjer je bila njegova domovina, preko morja v Evropo. Ko je Monik3 to doznala, je hitela k morju in na obrežni skali stoječa je še videla, kak0 se oddaljuje ladija z njenim sinom, ki ga bo morda za vedno odpelja*3 proč od nje in od Boga. Danes stoji tam kapelica v spomin materinskega prebodenega srca, neusahljive materinske ljubezni in močne materinske

Molitve. Uboga mati! Kri ji je od strahu kar zastala in skoro da ni uto-jhla v solzah. Zazdelo se ji je, da je konec vsega upanja. Toda to je bilo ,e trenotno, nato pa se je vzravnala po zgledu nebeške Matere pod kri-Zeni, ter dvignila svoje roke proti nebu v iskreni molitvi ter se odpeljala Za njim. Strašna nevihta na morju je omalosrčila celo surove mornarje, Monika pa jim je vlivala v prsi pogum in zaupanje v Boga.
. Mati in sin sta se zopet, našla. Pri prvem srečanju ji je rekel Avgusti: »Krivoverec nisem več.“ Toda katoličan še ni bil: Hotel je resnico Popolnoma doumeti, zato je razmišljal in razglabljal, mati pa je molila, noril se je z grehom, počasi je postajal zmagovalec. Kakor pene so iz-§'nile zmote in resnica sv. katoliške vere je zakraljevala v njegovem srcu.
Nekoč je ležal Avguštin na vrtu pod figovim drevesom, ko začuje ras: »Vzemi in beri!“ Vzel je sveto knjigo, ki je ležala poleg njega in £ral je besede sv. apostola Pavla, s katerimi svari pred grehom in spalnim življenjem. Kakor blisk so padle te besede v njegovo dušo. V QlPu so izginili vsi dvomi in novo življenje je vstalo pred njim.
Takoj je prišel k materi, ki naj bi prva izvedela o spremembi, saj j*11} je ona dala telesno življenje in mu izprosila dušno. Pač je bil to •*a|srečnejši trenotek Monikinega življenja in vzkliknila je: »Sin moj, j °“6na stvar me ne mika več v tem življenju. Da sem hrepenela živeti, J®, bilo samo upanje, da te bom videla pred smrtjo kot katoliškega krilca. Bog me je prebogato uslišal."
. Kmalu nato se je vlegla na smrtno posteljo in njena svetniška duša Je odšla po plačilo.
s Avguštin pa je postal največji cerkveni učenik vseh časov in zelo škof. Za vse pa, kar je postal, se ima zahvaliti svoji dobri materi, Jenim solzam in njeni molitvi.
P' KR1ZOSTOM:
S
Ljubezen do matere.
redi škotskega visokega gorovja je živel pred mnogimi leti ovčar s svojo ženo in edinim otrokom, ki je bil star deset let. Njihova hišica je stala v strmi in ozki skalnati dolinici, daleč proč od ceste. . koč je dečkova mati hudo zbolela. Bil je tih decemberski večer. Ovčar Vzel s police palico, hoteč se podati v mesto po zdravila za bolno ženo. p »Oče,“ pravi deček, »poznam ovčjo stezo prav tako dobro kot ti. - sh me, da grem k zdravniku, ti pa ostani doma. Ce vzamem še Seka
Zve.
seboj, se mi ni treba ničesar bati.
Ovčar je bil s tem zadovoljen in hrabri
deček se je podal na pot.
H* . 1
je h P° sne8u- Deček mu je sledil in travnika, skrbno spravil zdravilo
;sh varuh Šek je veselo skakal pred svojim mladim gospodarjem in
je srečno dospel v mesto. Našel
se -------- ~----- v žep in se zopet podal domov.
st vedno je močno snežilo, toda deček se snega ni bal. Pogumno je vlef' Za svoJim vodnikom Šekom. Naenkrat pa se pes ustavi in začne tod' vS.aP° Prav krepko skozi nosnice. »Naprej, Šek!“ mu zakliče deček, He 2*val se ne gane iz mesta in začne tožno cviliti. Deček stopa dalje ..meneč se za Šekovo tuljenje. Naenkrat pa mu zmanjka tal pod noše zgrudi v globok prepad. otr , " mali hišici pa sta ovčar in njegova žena s skrbjo pričakovala ^a* Oče
&rni in
pa sta ovčar m njegova
je postavil na okno gorečo svečo v upanju, da jo
bo sin
zagledal, ko bo prišel iz gozda do pečine. Večkrat je stopil pred vrata i» prisluhnil, toda le sneg je padal v nočno tišino.
„Morda ni bilo zdravnika doma in siromaček je moral čakati naD| — pa se je zamudil," je dejala uboga mati, ki jo je tako zelo skrbel® zaradi sinčka, da je skoro povsem pozabila na lastne bolečine.
Blizu polnoči je bilo že, ko začujejo starši pred hišo lajanje zvestega Seka. Oče in mati vzklikneta vsa vesela kar obenem: „Hvala Bogu> sinko se je vrnil!" Oče odpre duri — pa kako se prestraši, ko zagleda pred seboj samo Šeka brez dečka. — „Ubogi otrok je zmrznil v snegu, zajoka mati, toda ovčar zagleda v tistem trenotku, da visi psu na vratu culica.
„Najin sinček ni mrtev," pravi oče, „tu v njegovem robcu so zdravila. Takoj moram oditi, da ga najdem. Zaupaj v Boga in me pričakuj!
Ovčar si ogrne kožuh in odhiti z zvestim Šekom v sneženo noč---
Sama, zapuščena je ležala uboga mati v tihi sobici. Kar trepetal* je v strahu za moža in sina.	J
Šek pa je vodil očeta v dolino; sredi pota pa je naenkrat zaokren'* po ozki stezi naravnost v prepad, kamor je padel ubogi deček. Pot je bila strma in nevarna. K sreči je prenehalo snežiti in mesec je ljubezniv® posvetil. Ovčar je bil že blizu dna, klical je, napenjal svoje oči, tod* ničesar ni slišal in ne videl. Šek je nadaljeval pot po skoro navpični sten'; ovčar mu je sledil s strašnim naporom. Tedaj se pes ustavi, začne cvilil in skakati okrog v sneg zamotanega otroka. Oče je mislil, da je naš®1 mrtvo truplo svojega sina, toda deček ni bil mrtev, le otrpnil je. 0& ga je zavil v kožuh in si ga zadel na rame, potem pa je plezal z nedopovedljivim naporom zopet kvišku.
Srečno ga je prinesel domov in ga položil v posteljo. Polago'Ua se je deček zopet zavedel. Bil je zelo opraskan, vendar ni dobil nobene resnejše poškodbe.
Ivo je zdrknil v prepad, je kmalu prišel k njemu Šek. Deček j* porabil vse moči, da je zvestemu psu privezal na vrat robec z zdrav'*! za mamico. Ni mu bilo mar lastno življenje, bal se je samo, da bi ma*1 ne umrla. —
Prav ta ljubezen do matere mu je pa rešila življenje.
P. KR1ZOSTOM:
Božje dete in kolač.
"M NT ati kleči pred čudodelno podobo nebeške Kraljice in upira sV®l |%/l proseči pogled vanjo in v nebeško Dete, ki se smehlja v bel' JLt rokah nedolžne Gospe. Moli za svojega otroka, za malega P® letnega dečka, ki stoji poleg nje. Deček je bolan; njegova ličeca so b\^ njegove majcene ročice tenke, kar prozorne, in njegove velike oči ze žalostne. Zdravniku, h kateremu ga je mati pravkar prinesla, se je obJr zresnil in poln sočutja je pogledal mater — resnice povedati pa se j' upal, da je namreč njen sinček izgubljen. Toda mati je kljub tem" rJ*.z umela zdravnikov pogled, pa je stopila spotoma v Marijino svetišče, ** bi izprosila tu rešitev svojemu otroku, katerega je obsodil svet v smrt.
Fantek pa ni niti iz daleka slutil, kakšne srčne bolečine trpi "jj gova mati. Tiho je stal poleg nje pred čudodelno podobo in je jc<\j kolač, ki mu ga je kupila mati med potjo od zdravnika v cerkev. tega niti zapazila ni, ker je bilo njeno srce prenapolnjeno z bridkos*J in ker so bile njene oči obrnjene le v Marijo in božje Dete.

Tedaj pa začne prigovarjati mati svojemu otroku: „Moli pobič, da naju bo Marija uslišala in da bo prosila pomoči Jezusa!"
Toda deček ni- še prav nič razumel globoke bolesti v materinem Srcu, tudi ni vedel da moli mati tako goreče uprav zanj. Pa kljub temu Se ozre deček vsled materinega prigovarjanja začuden na podobo. Ah, n^rda je ljubo nebeško Detece v Marijinem naročju lačno! Takoj od-
j)'1.11 fantek košček kolača in ga ponudi malemu Jezusu: „Vzemi, božje ece, vzemi kos kolača; je zares dober, in ti si močno lačen."
Tedaj pa se Jezušček nasmehne bolnemu fantku, stegne svojo ro-
2ah° lI1- vzame hvaležno sladki dar. Nato pa pravi: „Bratec, najlepše se ti sku^ • Viem- ^eiz dni boš pri meni v nebesih; potem se bova pa vedno
Paj igrala in mnogo dobrega bova jedla.*
Hla ^Va dneva sta minila. Mati je najprej in najprej molila, vroče mo-2a bolnega sinčka. Ko pa je napočilo tretje jutro, je postalo materi
nedopovedljivo tesno pri srcu. Trepetaje stopi k posteljici svojega lju' bljenčka. Ta pa jo pogleda še enkrat s smehljajočimi očmi in zašepeče: „Mati, k božjemu detetu grem."
Jezušček je poslal angele na zemljo, ki so odnesli dečkovo dušo v nebo.'In med tem, ko se je mati sklanjala nad mrtvim telescem svojega ljubljenčka, je molil nad zvezdicami njen pobič k božjemu Detetu: „Potolaži mamo, pomagaj ji v stiski in stori, da se kmalu vidiva."
PAX i_c et
BONUM! \Ž
IN vse
P. ANGELIK:
Kdor noče na stara leta biti sani sebi in drugim v nadlego, kd°r hoče tudi na stara leta, ko ne bo mogel več vršiti svojega poklica, Ž>' veti od svojega dela, naj se zavaruje za starost in onemoglost pri zavarovalnem odseku III. reda.
Glavni pogoji za zavarovanje za starost in onemoglost 9® sledeči:
Kdor se hoče zavarovati
1.	mora biti ud III. reda ali se zavezati, da vanj vstopi tekom pe' tih let;
2.	Mora biti naročen na „Cvetje“ ali se nanj naročiti;
3.	Ne sme biti preko 60 let star.
Kdor potrebuje tiskovine za vpis ali želi kakega nadaljnega p®" jasnila, se lahko pismeno ali osebno obrne na ..Zavarovalni odsek reda v Ljubljani, Marijin trg 4“ ali pa na „Župni urad Marijinega Ozna' njenja v Ljubljani".
Moti nas, ker vodstvo III. reda noče prevzeti zavarovalnega odsek1' nase in ne odgovarja v nobenem oziru, vendar pa se odsek imen»Je zavarovalni odsek III. reda.
Ta strah je popolnoma nepotreben. Pa poglejmo si najprej, kd° predstavlja vodstvo III. reda?	.
Vrhovni predstojnik III. reda je p a p e ž , ki ni samo poglavar vse*1 vernikov, ampak tudi prvi redovni predstojnik, katerega so udje III. re®a dolžni slušati vsled pokorščine, ki so jo obljubili.	,
Posamezni udje III. reda so kot posvetni ljudje tudi škofu p°r ložni, kakor vsi drugi verniki. Tako se n. pr. brez pismenega dovoljeni ne sme ustanoviti nobena nova skupščina, iz važnih vzrokov škof skupščino razpusti; pravtako iz važnih vzrokov lahko posamezne iz III. reda izključi; pravtako tudi lahko škof pregleda skupščine, ki n1^ ustanovljene pri cerkvah I. reda; pravkar imenovane skupščine irtiaL tudi dolžnost letno predložiti škofu račune glede uprave premoženja 1 darovane miloščine in za vsako prodajo posestev morajo imeti od njer>

dovoljenje; brez posebnega škofovega dovoljenja udje III. reda javno ne smejo nositi lastnih krojev.
Toliko glede cerkvenega predstojništva III. reda. Kar se pa tiče Notranje discipline in duhovnega vodstva pa so udje Ul. reda podložni frančiškanskemu generalu in provincijalom posame-Znih provincij.
Kaj spada k notranji disciplini in duhovnemu vodstvu? Predvsem skrb za spolnovanje vodila III. reda, razlaga in oprostitev od vodila, Pripustitev k novicijatu in obljubi, volitev predstojništva, voditeljev in rizitatorjev.
Glede teh, pravkar omenjenih zadev imajo udje III. reda svojega 'riiovnega predstojnika v generalnem ministru frančiškanskega reda, v Posameznih provincijah pa je njihov predstojnik vsakokratni provin-rijal. Provincijal pa potem v soglasju s svojimi svetovalci imenuje komisarja III. reda za celo provincijo in voditelje III. reda v posameznih samostanih provincije. Ti potem vodijo III. red v popolni odvisnosti od Provincijala.
Kam spada torej zavarovalni odsek III. reda? Ker ta odsek ni dru-2ega, kakor spolnjevanje vodila, ki pravi naj vsak član III. reda „po Sv°ji moči pomaga ubožnejšim iz števila udov“ (II. pogl. točka 12) je Povsem jasno, da je zavarovalni odsek podrejen frančiškanskemu redov-ftemu predstojništvu, to je: generalnemu ministru in provincijalu.
Generalni minister frančiškanskega reda je odobril in podelil svoj s^rafinski blagoslov zavarovalnemu odseku, kar lahko vsak bere v ” ,etju“ (1. 1931. str. 227). Pravtako je odobril ta odsek tudi provincijal ^aše provincije. (Glej „Cvetje“ 1. 1931. str. 92.)
Vodstvo III. reda torej blagoslavlja in odobruje zavarovalni odsek U. reda. Zato smo prepričani, da noben voditelj III. reda ne nasprotuje emu odseku, ker bi s tem bil v nasprotju z jasno izraženim mnenjem §Giieralnega ministra in provincijala. Če pa ima kak posamezen voditelj U- reda zasebno mnenjem da je n. pr. boljše, da vsled bolezni ali starosti ttemogli udje III. reda dobe vsak mesec malo podporo namesto stalne Pokojnine, ali če kdo misli, da je boljše varčevati, čeprav potem nikoli e ';e, če bo imel dovolj za leta starosti ali ne, je pač zasebna stvar tistega oditelja. Večina ljudi misli, da je bolje, če ima človek na stara leta . amo mesečno pokojnino in blagruje zato vse tiste, ki so v takih službah, i teh misli smo tudi mi. Če pa kak posameznik misli, da je za tiste jtje preskrbljeno, ki si lahko sami kaj prihranijo, pokojnina pa je Več, mu pač ne moremo pomagati.
Razno.	'
Zalivala za molitev:
- Sv. Antonu in sv. Tereziji od Deteta Jezusa se iskreno zahvaljuje sv ^šano molitev M. P. — M. B. se zahvaljuje za zdravje Materi Božji, sv	Mali Cvetki in Slomšku. — M. D. se zahvaljuje Mali Cvetki,
■ Jožefu, sv. Antonu in Slomšku.
V molitev se priporočajo:
jQv M. T. se iskreno priporoča presv. Srcu Jezuzovemu in Mariji in sv. Pari 11 Za zdravljenje roke, za srečno zadnjo uro, in v čast sv. Antonu °v3nskemu za srečno rešitev važne zadeve. — J. B. se priporoča za o avie Mali Cvetki, sv. Jožefu, sv. Antonu in Slomšku. — Težko bolna (? *a se priporoča Materi božji, sv. Tereziji, sv. Jožefu in sv. Antonu. a Podporo „Cvetju“ daruje 10 Din.)
Nove knjige.
21 Cerkvenih pesmi po Kokošarjevi zbirki za mešani zbor priredil Emil Adamič. Cena b Lir, dobe se: Homan Pahor, organist Ban-ziano 107 (Prov. Gorizia). Pesmi, častitljive po besedilu, ljudske po ine' lodiji, pravilno harmonizirane po E. Adamiču. Cerkveni Glasbenik jik zelo priporoča.
Svete pesmice je naslov zbirki cerkvenih pesmi, ki jo je uredil g-Vodopivec in izdala goriška družba sv. Mohorja. Pesmi so povzete iz raznih zbirk in skladateljev in služijo za enkrat za podlago bodoče ljudske pesmarice. Cena 60 Din. Gorizia, Via Orsoni 38.
S. Deodata Kump, Naši gostje. Kako jim strežemo, Ljubljana 1932, Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena Din 45.
Strežba pri mizi je umetnost zase in ni lahko se je naučiti. Strokovnjakinja — pisateljica je s kratkimi besedami, ki jih pa dopolnjujej0 lepe slike, navedla in obrazložila do pičice vse, kar je važnega in membnega za strežbo pri mizi. „Glavni namen te knjige11, tako piše p1' sateljica sama, je podati našim mladim gospodinjam neka navodila z.a strežbo pri mizi, tako za vsakdanje življenje kakor tudi za izredne prl' like. Obenem pa želi v naših ljudeh vsaj nekoliko učvrstiti smisel za lepoto, udobnost in napredek v domači hiši; hkrati pa tudi smisel za gojitev vljudne družabnosti v domačem krogu, kakor tudi v krogu dobrih prijateljev in znancev." Mirno lahko rečemo, da je pisateljica ta namen v polni meri dosegla.
Frana Levstika: Zbrano delo. Uredil Dr. Anton Slodnjak' IV. zvezek. Ljubljana 1932. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cen* Din 85.—.	J
Zbrano delo Frana Levstika je nedvomno najpomembnejši de programa zbirke domačih pisateljev v založbi Jugoslovanske knjigarne' Malokateri pisatelj nam je danes bolj potreben nego Levstik, saj je on temelj vsega našega narečja slovenskega literarnega ustvarjanja in vobče narodnega in kulturnega prizadevanja. Ker se ne zanimamo zanj le 1 literarno zgodovinskega vidika, marveč iščemo v njem v prvi vrsti pa' trdila in opore za borbe naše sodobnosti, je bila celotna izdaja n j ego''. spisov že nujno potrebna, zlasti ker je mnogo še takih spisov, ki dosleJ še niso bili nikjer priobčeni.
Mihael Hofman, Sv. Rožni venec in Lavretanske litanij1’■ Ljubljana 1931. Založil g. kan. Alojzij Stroj. Cena vez. Din 20, br°s' Din 15.
Knjižica je izšla prvič 1. 1837. Misijonar Friderik Baraga ji je takra napisal prav /priročen predgovor, ki je tudi v tej knjižici ponatisnje* Vse molitve, ki se molijo pri sv. rožnem vencu, so preprosto in lahk°' umljivo razložene; podobno lavretanske litanije. Citatelju bodo goto'r<’ pomagale, da bo te molitve še bolj pobožno opravljal.	.:
Dr. Mihael Opeka, Očetov klic. Sedem govorov o'katolik' akciji. Ljubljana 1932. Založila prodajalna Ničman. Cena Din 10, r pošti 1 Din več.
Ta najnovejša knjižica kan. Dr. Opeke pojasnjuje v obliki cerk'^ nih govorov, kaj je Katoliška akcija in kako lahko vsakdo sodeDL V delokrogu K. A. dobi zaposlitve vsakdo, ki mu je prospeli katolik,, cerkve resna zadeva. Apostolstvo molitve, besede in zgled je nujno J prekoristno delo v službi K. A. Prav isto velja o vseh delih ljubezni d bližnjega.