DETS s I Glasilo Zveze geodetov Slovenije Journal of Association of Surveyors, Slovenia UDK 528=863 ISSN 0351- 0271 Letnik 36, št. 3, str.175-286, Ljubljana, oktober 1992 Glavna, odgovorna in tehnična urednica: mag. Božena Lipej Programski svet: predsedniki območnih geodetskih društev in predsednik Zveze geodetov Slovenije UDK klasifikacija: mag. Boris Bregant Prevod v angleščino: Lidija Vodopivec Lektorica: Joža Lakovič Izhaja: 4 številke letno Naročnina: Naročnina za organizacije in skupnosti je 20 000 SIT. Individualna naročnina je 400 SIT. Številka žiro računa Zveze geodetov Slovenije: 50100-678-45062. Tisk: Povše, Ljubljana Naklada: 1300 izvodov Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Ministrstvo za znanost in tehnologijo Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-211/92 mb z dne 2.3.1992 šteje Geodetski vestnik med proizvode, za katere se plačuje 5% davka od prometa proizvodov. Letnik36 3 1992 GEODETSKI INŽENIRING MARIBOR Prešernova 1/111, SLO-62000 Maribor, SLOVENIJA te!, 062/223-384 lax, 062/223-385 1 E J 25. GEODETSKEGA DNEVA Rogaška Slatina, 23. in 24. oktober 1992 • eo IC ---- --- --- -- - -- - ---- -- - GEODETSKI IN$TRUMENTI: totalne postaje teodoliti nlvellrji laserski nlvellrjl SISTEM ZA REGISTRACIJO: ~ reglstrator HUSKY FS/2 GeoNic PC - Baslc sofrver GeoNlc PC - DTM softver PRIBOR ZA GEODETSKE MER/TV~: nlvellrske late uaslrke stativi merna kolesa podložne plošče PROGRAMSKA OPREMA: prenos podatkov preračuni kartografija DTM,GIS STORITVE: meritve skanlranje, vektorizacija računalniška obdelava GEODEZIJA? /strokovno posvetovanje/ 25. Geodetski dan Rogaška Slatina, 23. - 24. oktober 1992 ZVEZA GEODETOV SLOVENIJE MEDOBČINSKO GEODETSKO DRUŠTVO CELJE Organizacijski odbor - Tomaž Cink - Majda Lončar - Matej Maligoj - Gojmir Mlakar - Dušan Stepišnik - Zvone Šilec - Franc Vuk - predsednik Redakcijski odbor - Vasja Bric - Franc Černe - mag. Božena Lipej - Alojz Pucelj - Stanko Majcen - mag. Roman Rener - mag. Aleš Šuntar - predsednik Generalni pokrovitelj: GEOIN d.o.o., MARIBOR UVODNIK EDITORIAL Milan Naprudnik: GEODEZIJA-TRENUTKI ODLOČITVE SURVEYING -MOMENTS OF DECISION-MAKING IZ ZNANOSTI IN STROKE FROM SCIENCE AND PROFESSION 181 Stanko Majcen: GEODETSKA SLUŽBA V NOVEM PRAVNEM SISTEMU 185 Stanko Majcen: SURVEYING SERVICE IN NEW LEGAL SYSTEM 191 Tomaž Banovec: GEODEZIJA, INFORMATIKA, STATISTIKA IN EVROPSKE INTEGRACIJE SURVEYING, INFORMATJCS, STATJSTICS AND EUROPEAN JNTEGRATIONS 197 Boris Bregant: ENTITETE, ATRIBUTI, ODNOSI IN SESTAVI KOT KONSTRUKTI V POJMOVNEM MODELU PODATKOVNE BAZE INFRASTRUKTURNIH OBJEKTOV IN NAPRAV ENTITIES, ATTRJBUTES, RELATJONSHIPS AND SYSTEMS AS THE TRANSPORTATJON IN FRASTRUCTURE AND PUBLJC UTJLJTJES EQUJPEMENT CONCEPTUALDATA MODEL CONSTRUCTJONS 202 Aleš Breznikar: MERITVE POSEDANJ NA LJUBLJANSKEM BARJU V LETU 1991/92 LAND SUBSIDENCE MEASUREMENTS OF LJUBLJANSKO BARJE IN 1991/92 207 Miran Ferlan: KATASTER ZGRADB- KATASTER STAVB BUJLDJNG CADASTRE -EDIFICE CADASTRE 211 Zmago Fras: DIGITALNI ORTOFOTO- OSNOVNI INFORMACIJSKI SLOJ V GIS-U DIGITAL ORTOPHOTO-BASJC INFORMATIONAL LA YER IN GIS 218 Zmago Fras: FOTOGRAMETRIJA DANES - JUTRI? PHOTOGRAMMETRY TODAY - WHAT ABOUT TOMORROW? 223 Božena Lipej: GEODEZIJA NA RAZPOTJU SURVEYING AT THE CROSS-ROADS 229 Edvard Mivšek: KVALITETNO IZBOLJŠANJE ZEMLJIŠKEGA KATASTRA V IZGRADNJI DIGITALNE BAZE , LAND CADASTRE QUALJTY IMPROVEMENT IN DIGITALDATABASE SET UP 234 Edvard Mivšek: TEMELJNE ENOTE IN ENOTE VODENJA PODATKOV V DIGITALNI BAZI ZEMLJIŠKEGA KATASTRA BASI C AND DATA MAINTENANCE UNITS IN DIGITAL LAND CADASTRE DATABASE 238 Stanko Pristovnik:PERSPEKTIVE UPRAVNOPRAVNEGA DELOV ANJA GEODETSKE SLUŽBE PERSPECTJVES OF SURVEYING SERVICEADMINISTRATJVE-LEGAL ACTJVITIES 242 Anton Prosen: UREJANJE PODEŽELJA- NOVA NALOGA GEODEZIJE SHAPING OF RURAL SPACE -NEW TASK FOR SURVEYING 247 Dalibor Radovan: ANALITIČNO KARTOGRAFSKO SENČENJE DMR S PSEVDOSLUČAJNOSTNIMI RASTRI ANALYTIC CARTOGRAPHIC HILL SHADING OF DIGITAL TERRA IN MODEL WITH PSEUDORANDOM RASTERS 250 Katarina Horvat: POVABILO NA OGLED RAZSTAVNEGA PROSTORA MESTNEGA ZAVODA ZA INFORMATIKO Božo Koler: INVJTATJON TO VJSIT Tf!E DJSPLA Y-ROOM OF THE MUNJCIPAL ESTABLISIIMENT FORJNFORMATJCS GEODETSKE IZMERE PRI OSUŠEVANJU LJUBLJANSKEGA BARJA LAND SURVEYS BY SOJL JMPROVEMENTS AT LJUBLJANSKO BARJE Stanko Pristovnik:PROBLEMATIKA EVIDENTIRANJA KATASTRSKIH PODATKOV Blaž Supej: Blaž Supej: V ZEMLJIŠKI KNJIGI PROBLEM OF LAND CADASTRE DATA KEEPING IN LAND REGISTER EKONOMIKA NABAVE GEODETSKIH INSTRUMENTOV ... ECONOMICS OF SURVEYING INSTRUMENTS SUPPLY GEONIC- PRIMERA VTOMATIZIRANEGA GEODETSKEGA SISTEMA GEONIC-EXAMPLE OFAUTOMATED SURVEYJNG SYSTEM Radoš Šumrada: OCENA JEP TEMPUS PROGRAMA ELIS'92 Aleš Šuntar: Florijan Vodopivec: EVALUATION OF JEP TEMPUS PROGRAMME ELIS'92 RAČUNALNIŠKO VODENJE ZEMLJIŠKEGA KATASTRA COMPUTER-AIDED LAND CADASTRE SLOVENSKA GEODEZIJA V MEDNARODNEM PROSTORU SLOVENE SATELLITE GEODESY IN INTERNATIONAL SPHERE 256 258 261 264 268 272 276 281 UVODNI Jubilejni 25. Geodetski dan naj bi bil zaznamovan s problematiko naše stroke, ki se tokrat predstavlja pod več vprašaji. O resnosti napovedane teme govorijo predstavljeni referati, s pomočjo razmišljanj in predlogov ostalih udeležencev geodetskega simpozija pa bi morali oblikovati nekaj trdnih stališč ter usmeritev, ki bi jih nosilci izpeljali v letu dni. Vsem referentom in tistim, ki boste sodelovali s pobudami ter predlogi, se za sodelovanje zahvaljujemo! Redakcijski odbor GEODEZIJA - TRENUTKI ODLOČITVE UVOD V duhovitem vabilu referentom za letošnji Geodetski dan, v njem je nekaj aškerčevstva, ki nam je domač že zaradi Mejnika, se je redakcijski odbor odločil za splošno temo „GEODEZIJA?". V pravem trenutku! Vendar pa, sodeč po naslovih, od 25 prijavljenih referatov le trije sprejemajo izziv redakcijskega odbora. Morda so trije referati robni, vsi ostali pa so sicer pomembni zaradi vsebinske ali tehnološke naravnanosti, vendar izrazito odstopajo od razpisa. Je tudi to izraz krize slovenske geodezije? Osebno sem razumel vprašaj, ki skupaj z narekovajem daje pečat besedi GEODEZIJA tako, kot to slovnično ločilo tolmači Slovar slovenskega knjižnega jezika - V. knjiga (Ljubljana 1991). VPRAŠAJ,,?" ,,znamenje, podobno narobe obrnjenemu S s piko spodaj, izraža vprašanje, dvom o čem". VPRAŠANJE pa je nekaj, kar je potrebno pojasniti, rešiti. Seveda pa vprašanje zadeva VPRAŠAN CA. Kdor je vprašan - to je lahko tudi imaginarno okolje, vendar mora krivdo in odgovornost prevzeti konkretna oseba. To potrjuje zgodovina od antičnih časov do procesa v Nuernbei:gu. Enaka zakonitost velja tudi za geodezijo. Zato sem v prijavi referata poudaril, da je povest o štirih ljudeh EVERYBODY, SOMEBODY, NOBODY, ANYBODY, od katerih se vsak izgovarja na drugega, zgolj pripoved. OD LETA 1968 DO LETA 1992 Naših 25 let - smo se mar zbrali na „obletnici mature"? Da, saj smo pred 25 leti maturirali. Ne v rednem junijskem roku, z zamudo, 6. in 7. decembra v nekdanjem Geodetski vestnik 36 (1992) 3 Klubu poslancev. Zveza geodetskih inženirjev in geometrov Slovenije je v teh dneh v Ljubljani organizirala „Posvetovanje o nadaljnjem razvoju geodetske dejavnosti v R Sloveniji". Na naslednjem posvetovanju 1969. leta v Mariboru pa smo to posvetovanje naknadno poimenovali PRVI GEODETSKI DAN. Tudi pred tem letom, od ustanovne skupščine današnje Zveze geodetov Slovenije smo, oziroma so geodeti razpravljali o pomembnih zadevah stroke, kot so izobraževanje, organiziranost, metode dela, pa zelo zgodaj že o gmotnem položaju geodetov. In prav gmotni položaj je narekoval izbor teme na prvem geodetskem dnevu „Nadaljnji razvoj geodetske dejavnosti". Treba se je spomniti, da smo v času, ko nihče ni bil brezposeln - na tem mestu se ne spuščam v varljivost takšne bilance v takratnih razmerah državno-administrativnega gospodarstva, ko si za figuranta pri geodetskih delih s težavo lahko najel le mladoletnika ali upokojenca, z zvezo še zapornika - arestanta, bili kot generacija in stroka v KRIZI. Ni bilo sredstev iz proračuna, ni bilo naročil, ne dela. Geodeti smo se v 60 letih ponujali drugim strokam, odhajali v tujino. Tudi takrat smo se spraševali, odgovore na vprašanja iskali na 1. Geodetskem dnevu in jih tudi našli. V naslovnem 25 let starem referatu smo analizirali povojni razvoj, ,,odkrili" vzroke krize in se odločili za novo vlogo geodezije, s tem seveda za nove vsebine dela in modernizacijo. Vredno je ponoviti takratne usmeritve za vsebino dela, ki so obsegale: katastre nepremičnin - zemljišč, zgradb in komunalnih naprav, topografske karte majhnih, srednjih in velikih meril, vrednotenje kmetijskih zemljišč, geodetske prostorske evidence, ki smo jih takrat razumeli kot analizirane preglede posameznih fizičnih sestavin prostora, generaliziranih iz osnovnih geodetskih podatkov in tematskih kart v obliki atlasov. Na istem posvetu smo tudi že „proglasili" parcelo kot zbiralko vseh podatkov, pomembnih za urejanje prostora, vključno s podatki o prebivalstvu in gospodarstvu. Odločili smo se za sodobne metode dela, fotogrametrijo, pa tudi za elektronsko obdelavo podatkov. Danes se lahko VPRAŠAMO (po Sokratu), ali je kaj novega pod soncem. V osnovni usmeritvi geodetske stroke ni kaj spreminjati, ne v vsebini dela ne v tehnologiji. Treba je le iti v korak s časom, upoštevati nove potrebe uporabnikov, spremljati razvoj v svetu. Med nekdanjimi in sedanjimi geodetskimi prostorskimi evidencami in današnjimi prostorskimi je seveda razlika, kot je razlika med nekdanjo elektronsko obdelavo zemljiškega katastra in današnjim GIS-om. Razvoju smo sledili, zato tudi ni razlog današnje KRIZE v osnovni strokovni usmeritvi. In če ni v stroki, je lahko zgolj v oblikovanju in izvajanju GEODETSKE POLITIKE. Pa poglejmo, kaj se je v geodeziji dogajalo v zadnjih 25 letih, zakoličenih s 25 posveti. Preletimo njihovo vsebino. V prvih 20 letih smo kar po vrsti obravnavali aktualne teme vsebine in metod, od inventarizacije prostora, zakonodaje, informacijskih sistemov, osnovnih geodetskih evidenc do tehnologije. V zadnjih petih letih pa smo pod različnimi naslovi kar trikrat razpravljali o vlogi geodezije v družbi in o njenem preživetju. Ali je lahko temu zgoščenemu zaporedju razpravljanja o vlogi geodezije v družbi razlog napačna orientacija na 1. GEODETSKEM DNEVU? Težko! Praksa je ničkolikokrat potrdila pravilnost takratne usmeritve in razvoj v svetu jo vedno znova potrjuje. Ali je razlog sedanje KRIZE v geodeziji morda v splošnih gospodarskih težavah, ki jih slovenska družba preživlja ob prehodu v tržno gospodarstvo? Tudi težko, po vlogi in po pomenu dejavnosti geodeziji sorodne stroke, kot so statistika, hidrometeorologija, seizmika in druge, še zdaleč ne preživljajo krize. Ali imamo Geodetski vestnik 36 (1992) 3 potemtakem dovolj stanovske energDe, da se VPRAŠAMO, ali je razlog za krizo v nas samih. KDO je potemtakem VPRASANEC?, kateremu lahko zastavimo vprašanje o njenih vzrokih.VPRAŠEVALCI so znani. To smo vsi zbrani na „obletpici mature", pa tudi uporabniki geodetskih storitev in uslug. Odgovor na to VPRASANJE moramo dobiti na 25. GEO-ju;če je v nas še kaj pokončne drže. IZ PRETEKLOSTI PREK SEDANJOSTI V PRIHODNOST Ne nameravam podrobno predstavljati že nekajkrat povedanih ocen in predlogov o vsebini in metodah geodetskega d_ela. To so bile teme GEO-dnevov. Osebno sem poleg kolegov/kolegic preteklost, sedanjost in prihodnost geodezije v Sloveniji razčlenil na 22. GEO-dnevu. O prihodnosti in perspektivah geodezije sem govoril pred tremi leti na Sedlarjevih srečanjih, v letošnjem letu pa objavil članek v Geodetskem vestniku. Temu nimam kaj dodati. V teh objavah sem med drugim zapisal, da smo zaradi monopola izvajalskih organizacij kot zaradi oblastniških pozicij državne uprave, bolj tiste s področja družbenega planiranja kot geodetske, proizvajali vedno bolj podrobne podatke - primer TIN 1:5 000 v odnosu do 1:10 000, ne glede na to, ali je bila taka podrobnost družbenoekonomsko utemeljena ali ne, tehnično je bila vsekakor izvedljiva. O posledicah geodetskega „pikolovstva", da je treba vsako potezo o urejanju prostora, določeno administrativno v „loncu" nerealnih politično-ekonomskih teženj, opredeliti na TIN 1:5 000, za občinsko raven pa na zemljiško parcelo, je bilo veliko rečenega tako v strokovnih krogih (med prostorskimi planerji) kot v javnosti. BiH so časi, ko si proti lahko protestiral le z odstopom. Manj pa je znano, čeprav dokumentirano, da ob izteku 70. let, zaradi že omenjenih pozicij izvajalcev geodetskih del, ni p.rišlo do združitve geodetske upravne veje z izvajalsko oz. njenim netržnim delom. Skratka, ni prišlo do oblike-organiziranosti, kakršno so imele geodetske službe drugod po Evropi, za kakršno so se takrat odločile nam po družbenem pomenu sorodne dejavnosti i.n v kakršno danes s toliko težav in odporov vstopamo. Bili so časi, ko se je s frazami o samoupravljanju lahko zrušil za sejo vlade pripravljeni predlog o reorganizaciji geodetske službe. Vse se je odvijalo sicer v legalnih, ne pa v legitimnih mejah. Vrnimo se k stvarnosti: mreže, k;nte, podatki o zemljiščih in nepremičninah so nedvomno temeljna dejavnost geodetske stroke. Njena nadgradnja pa se mora prilagajati razvijajočim se potrebam uporab_nikov, tako tistih iz upravnopravnih področij kot potrebam v zvezi s projektiranjem, prostorskim planiranjem ter varstvom naravnih dobrin in človekovega okolja - imperativa današnjega dne pri nas, v Evropi in svetu. Prikličimo si v spomin, kako so v Evropi komunalni informacijski sistemi iz 60. let prerasli v 70. v prostorske in ti v 80. v celovite sisteme za urejanje prostora in varstvo okolja. Ali smo slovenski geodeti, ki smo se 1991. leta udeležili nemško-avstrijskega geodetskega dne, razumeli izziv njihove teme „Okolje in prostorske informacije - meriti, načrtovati, odločati". Če je bila geodezija 19. stoletja obdobje zemljiškega katastra, geodezija 20. stoletja kartografske in tehnične dokumentacije o zemljiščih in objektih, bo geodezija 21. stoletja obdobje informacij o prostoru in okolju. Geodetska politika in stroka morata storiti vse, da bosta kos izzivom 21. stoletja! Danes je tem izzivom lažje slediti in jih tudi uresničevati kot pred četrt stoletja. V tem obdobju so se razvile teoretične osnove informacijskih sistemov, ki nas učijo, da so proizvajalci podatkov - geodeti in uporabniki v neprekinjeni igri, v kateri ni nadrejenega in podrejenega, temveč zgolj Geodetski vestnik 36 (1992) 3 enakopravno partnerstvo. Le proizvajalci podatkov lahko povedo, kaj nudijo, uporabniki pa opredeljujejo, v kakšni obliki, v kakšnem času in za kateri prostor določene podatke potrebujejo. Njihova KAKOVOST pa ni v čim večji podrobnosti, temveč nasprotno, v združevanju posameznih podatkov v informacijske celote, kakršne potrebuje uporabnik glede na svoje cilje, programe in projekte. Smo slovenski geodeti to sposobni storiti? Smo sposobni razčleniti in ovrednotiti osnovne sestavine geodetskega informacijskega sistema ali pa bomo stopicali na mestu z varljivim zadovoljstvom, da smo vsako parcelo koordinatno protokolirali enkrat za vselej in za vsako rabo. Pa če ne verjamemo teoretičnim o.snovam sodobnih informacijski sistemov, nas bo morda prepričal ameriški farmar, ki je bil pred 25. leti zgolj proizvajalec kmetijskih pridelkov, danes pa ima lastno prodajno mrežo, uspešnejši tudi lastna letala za transport pridelkov na Japonsko. Geodeti danes ne potrebujemo učenih besed, ideologij in filozofij, na VPRAŠAJ potrebujemo enostaven odgovor, ki bo pomagal odpraviti tresljaje, opredeljene v pivem odstavku razpisa referatov. O MITU IN RESNIČNOSTI Sedaj pa še besedo o mitu in resničnosti slovenske geodezije. Beseda MIT je po že citiranem slovarju slovenskega knjižnega jezika pripoved o starodavnih doživetjih. Vzbuja asociacijo s sanjami, v katerih želimo biti pomembni, vplivni, močni. RESNIČNOST pa je nekaj, kar resnično obstaja. Kaže se v naši užaljenosti, ker se sprejem nove zakonodaje stalno odmika, ker se finančna sredstva pičlo odmerjajo, še posebej pa smo uiatjeni, ker nam naveza oblasti in informacijske demagogije narekuje prihodnje naloge. In resnično je danes slovenska geodezija pred temeljno odločitvijo: ali se podrediti pritiskom od zunaj ali uveljaviti strokovno „neodvisnost". In resnično tudi ni pravi trenutek za odpovedovanja direktorskih položajev, pa nenačelnega vračanja na že odstopljeni položaj, se gremo otroške igrice? Bomo kot organizirana stroka s tradicijo, mnogo daljšo kot marsikatera druga stroka, kot stroka, ki je priznana v svetu, prevzemali „uvožene" odločitve o vsebinsko-tehničnih sestavinah našega dela? In tukaj odgovornost VPRAŠANCA, končati mora! Ostane mu zgolj, da zastavi VPRAŠANJE sebi. Je bil ta VPRAŠAJ potreben? Da! Če sem začel po Aškercu, naj končam po Prešernu: Mar ni junaka med mlajšimi, skupaj nas je čez 1000, ki ima dovolj strokovnega znanja, ki je komunikativen in hkrati strateg, da v sedanji krizi stroke ponudi zgolj cdgovor na eno VPRAŠANJE, KDO? izr.prof.dr. Milan Naprudnik Prispelo za objavo: 16.9.1992 Geodetski vestnik 36 (1992) 3 IZ ZNANOSTI IN STROKE GEODETS SLUZBA UDK 351.008:528(497.12) 061.3(497.12) Geodetski dan „1992":528 V NOVEM PRAVNEM SISTEMU Stanko Majcen MVOUP-Republiška geodetska uprava, Ljubljana Prispelo za objavo: 16.9.1992 Izvleček Na podlagi ustave ter zakonov o lokalni samoupravi, državni upravi in javnih službah je v prispevku predlagano, da se dejavnost geodetske službe opravlja na državni ravni, s tem da se posamezne naloge opravljajo kot javna služba. Dejavnost geodetske službe na državni ravni naj bi opravljale Republiška geodetska uprava in okrajne geodetske uprave z izpostavami, določene naloge pa bi se lahko prenesle na mestne geodetske uprave. Ključne besede: geodetska služba, Geodetski dan, javna uprava, organizacija, Rogaška Slatina, Slovenija, zakon, 1992 UVOD V novi samostojni državi Sloveniji smo sprejeli novo ustavo ter vrsto zakonov, nekaj pa jih je še v postopku sprejemanja. Ti neposredno ali posredno vplivajo na organiziranost geodetske službe. Nova organizacija in pristojnosti geodetske službe bodo urejene v novem Zakonu o geodetski službi. V uvodu naj opredelim, kaj si predstavljam pod pojmom „geodetska služba" oziroma „dejavnost geodetske službe". Temeljna naloga geodetske službe je zagotavljanje standardiziranih geodetskih prostorskih evidenc o legi, obliki, vrsti rabe, lastnini in drugih elementih prostora. Med predmetne geodetske prostorske evidence (v nadaljnjem besedilu: evidence geodetske službe) štejemo zlasti naslednje evidence: zemljiški kataster, kataster zgradb, register upravnih teritorialnih enot, register hišnih številk, evidenci o geodetskih točkah in državni meji, topografske načrte, topografske in pregledne karte. Poleg temeljnih nalog geodetske službe pa naj bi geodetska služba zagotavljala izvedbo določenih geodetskih storitev, ki so splošnega javnega pomena i.n ki neposredno vplivajo na evidence geodetske službe oziroma se lahko opravijo le na podlagi teh evidenc (v nadaljnjem besedilu: geodetske storitve). GEODETSKA SLUŽBA NA DRŽAVNI ALI LOKALNI RAVNI? Odgovor na zastavljeno vprašanje je treba iskati predvsem v ustavi Republike Slovenije (v nadaljevanju: ustava) ter v novih zakonih s področja lokalne samouprave, državne uprave in okrajev, ki so v pripravi. Lokalna samouprava v sodobnih državah sicer ni enotno urejena, vendar je povsod skupno, da se na lokalni ravni samostojno urejajo določene zadeve bolj ali manj neodvisno od državne oblasti. Torej imajo pri izvajanju lokalnih zadev odločilen vpliv prebivalci lokalne skupnosti, ki te zadeve urejajo glede na njihove potrebe in možnosti. Država se v reševanje lokalnih zadev ne vmešava, kar pomeni, da se na lokalni ravni ne opravljajo zadeve, ki Geodetski vestnik 36 (1992) 3 morajo biti enotno urejene in enotno izvajane za vse državljane, take zadeve spadajo v pristojnost države. U stava ureja glede lokalne samouprave le najpomembnejše (9. ter 138. do 144. člen), ostalo pa bo urejeno v posebnem Zakonu o lokalni samoupravi, katerega predlog za izdajo zakona z osnutkom je še v postopku. Toko ustava določa, da je samoupravna lokalna skupnost občina, ki se lahko samostojno odloča o povezovanju v širšo samoupravno lokalno skupnost, tudi v pokrajino, če gre za urejanje in upravljanje lokalnih zadev širšega pomena. Ustava nadalje določa, da spadajo v pristojnost občine tiste lokalne zadeve, ki jih lahko samostojno ureja občina in ki zadevajo samo prebivalce občine. Občina se financira iz lastnih virov. S tem je ustava dejansko na splošno razmejila zadeve, ki spadajo na državno oziroma lokalno raven. Ustava tudi določa, da je prenos posameznih nalog iz državne pristojnosti na občino ali širšo samoupravno lokalno skupnost možen z zakonom, in to le po predhodnem soglasju z občino ali širšo samoupravno lokalno skupnostjo in če država zagotovi za izvedbo teh nalog tudi potrebna sredstva. V tem primeru opravljajo državni organi poleg nadzora nad zakonitostjo tudi nadzor nad primernostjo in strokovnostjo dela . občine oziroma širše samoupravne lokalne skupnosti. Poleg tega pa lahko prenese država na širše samoupravne lokalne skupnosti določene zadeve iz državne pristojnosti v njihovo izvirno pristojnost, vendar pa je to možno le v sporazumu z njimi. Pri tem država določi udeležbo teh skupnosti pri predlaganju in izvrševanju nekaterih zadev iz državne pristojnosti. Načela in merila za prenos pristojnosti se uredijo z zakonom. V tem primeru opravljajo državni organi le nadzor nad zakonitostjo, potrebna sredstva za izvedbo prenesenih zadev zagotavlja širša samoupravna lokalna skupnost sama. Ustava opredeljuje poleg običajne občine tudi mestno občino. Z zakonom se lahko določene naloge iz državne pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj mest, prenesejo na mestno občino, ki jih le-ta opravlja kot svoje naloge. Tudi v tem primeru opravljajo državni organi le nadzor nad zakonitostjo izvedbe teh nalog, potrebna finančna sredstva pa zagotavlja mestna občina sama. V tezah Zakona o lokalni samoupravi je predvideno, da lahko država z zakonom poveri pokrajini izvrševanje posameznih zadev iz državne pristojnosti. Pokrajina te zadeve opravlja kot državne zadeve po navodilih in s sredstvi države. V delovnem gradivu o oblikovanju novih občin v Republiki Sloveniji je predvideno, da bi bilo ob manj podrobni delitvi v Sloveniji 230 občin, ob bolj podrobni delitvi pa 242 občin. V istem gradivu je tudi pobuda o številu vmesnih enot med občino in republiko. če naj bi se na vmesni stopnji opravljale le naloge državne uprave, bi bilo smiselno imeti 22 do 25 okrajev, če pa bodo nove pokrajine istočasno instrument državne uprave in bo obvezno združevanje občin v širše samoupravne enote, naj bi bilo 12 ali 8 pokrajin. Zakonom o državni upravi naj bi bila določena tudi upravno-teritorialna organizacija državne uprave. Za decentralizirano opravljanje nalog državne uprave se predlagajo upravni okraji (v nadaljevanju: okraji). Okraj naj bi bil organiziran za več občin, praviloma za območje pokrajine. Območje okrajev bo določil zakon. Naloge okraja se opravljajo v notranjih organizacijskih enotah za posamezna področja oziroma območja, določena z aktom o organizaciji, ki ga bo izdal okrajni načelnik. Glede na obseg, naravo in način opravljanja nalog notranjih organizacijskih enot okraja se za območje ene ali več občin lahko organizirajo eodetski vestnik 36 (1992) 3 Zakon naj bi določil na splošno tudi naloge okrajev, tako bi okraji odločali stopnji v zadevah iz državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače uu.,v...,,.,u,v. Nadalje bi okraji opravljali določene naloge iz pristojnosti ministrstev v z nadzorom nad zakonitostjo dela organov lokalnih skupnosti oziroma nadzorstvom nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela v zadevah iz državne pristojnosti, ki so prenesene na lokalno skupnost. Poleg tega opravljajo okraji tudi drnge upravne naloge iz državne pristojnosti, določene z ,,,,.,,v,,«, ki urejajo posamezna področja. akon o državni upravi naj bi tudi določil, da se pokrajinskim organom poveri opravljanje nalog iz pristojnosti okraja, če sta okraj in pokrajina organizirana za isto območje. Pokrajini je možno poveriti opravljanje nalog z njenim predhodnim soglasjem in po postopku, ki ga določa zakon. Navedeni zakon pa predvideva tudi organiziranje območnih enot posameznega ministrstva za opravljanje specializiranih nalog z delovnega področja ministrstva, ki jih ni mogoče opravljati v okrajih. Območje enote zajema praviloma več občin ali več pokrajin. Zakon o državni upravi naj bi tudi določil, da prevzame država od občine tudi upravne naloge na področju geodetske službe, in sicer v 3 mesecih po uveljavitvi zakona, ki bo določal območje okrajev, in da te naloge, razen nalog upravnega nadzorstva, opravljajo okraji. a podlagi povedanega o lokalni samoupravi je odgovor na zastavljeno vprašanje tega poglavja le eden - naloge geodetske službe spadajo v državno pristojnost. Prav tako ni vprašljivo, da je izvajanje nalog geodetske službe potrebno razdeliti med ministrstvo (oziroma med Republiško geodetsko upravo) in okraje. Da bi državljani oziroma stranke čim lažje zadovoljili svoje potrebe, je potrebno organizirati izvajanje določenih nalog na okrajnih izpostavah. Podrobnejša opredelitev vsebine nalog geodetske službe ter delitev izvajanja teh nalog med ministrstvom, okrajem in okrajno izpostavo, ki jo bo potrebno opredeliti v Zakonu o geodetski službi, pa je manj jasna. Posamezne naloge, predvsem strokovno-operativna dela oziroma geodetska izmeritveno tehnična dela v zvezi z vzpostavitvijo in vzdrževanjem evidenc geodetske službe, ki so upravnega značaja oziroma jih je smotrno opravljati skupno na enem mestu za celotno državo, pa bi izvajala javna podjetja oz. javni zavodi kot javno službo. Druge naloge vzpostavitve in vzdrževanja evidenc pa bi se izvajale po tržnih načelih. Podrobna opredelitev nalog geodetske službe državne pristojnosti in delitev teh nalog med ministrstvom (Republiško geodetsko upravo) ter okrajem in njihovimi, enotami bi morala biti podana v geodetskem zakonu. Prav tako je potrebno v geodetskem zakonu določiti morebitni prenos nalog geodetske službe na občino, širšo lokalno skupnost oziroma mestno občino. Verjetno prenos na občino oziroma širšo lokalno skupnost ni smiseln, prenos na mestno občino pa je morda smiseln, predvsem nadgradnja evidenc geodetske službe iz državne pristojnosti oziroma posameznih evidenc, ki so pomembne predvsem za razvoj mest. GEODETSKA SLUŽBA KOT JAVNA SLUŽBA? okler ne bodo s posebnimi zakoni opredeljene javne službe, je z Zakonom o zavodih določeno, da se za javne službe štejejo dejavnosti oz. zadeve, ki so z zakonom določene kot dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena. Ker je z Zakonom o geodetski službi določeno, da so zadeve, ki jih v skladu s tem zakonom opravljajo geodetske organizacije, zadeve posebnega družbenega pomena, se Geodetski vestnik 36 (1992) 3 torej strokovno-operativna dela v zvezi z vzpostavitvijo in vzdrževanjem evidenc geodetske službe štejejo kot javna služba. Seveda pa s tem še ni dan dokončen odgovor na zastavljeno vprašanje. V Zakonu o zavodih je namreč še rečeno, da to velja le do opredelitve javnih služb v posebnih zakonih. Torej mora Zakon o geodetski službi določiti, ali se bodo določene naloge geodetske službe izvajale kot javna služba. Pred konkretno opredelitvijo geodetske službe kot javne službe si oglejmo nekaj splošnih značilnosti javnih služb. razvitem pravnem sistemu sta uveljavljena dva upravna sistema, in sicer teritorialni in funkcionalni. S teritorialnim upravnim sistemom država neposredno opravlja oblast prek svojih inštitucij, kot so ministrstva, uprave, inšpektorati, upravni zavodi ipd. S funkcionalnimi upravnimi sistemi oziroma javnimi službami se zagotavlja izvedbo predvsem tistih javnih storitev, katerih poglavitni namen ni oblastna funkcija, in sicer prek javnih podjetij, javnih zavodov ipd. S funkcionalnimi upravnimi sistemi - javnimi službami se zagotavlja izvedba za državo pomembnih zadev, ki jih ni mogoče prepustiti stihiji, spontanosti, naključju, delovanju tržnih zakonitosti ipd. Med oblike javne službe se uvrščajo tudi koncesionarni sistemi, v katerih država z upravnim aktom podeli koncesijo, to je dovoljenje oziroma pravico za opravljanje javne službe določenim organizacijam in posameznikom, ki izpolnjujejo predpisane pogoje. Koncesijo lahko država tudi odvzame in jo podeli drugim organizacijam in posameznikom. Za koncesionarni sistem je značilna visoka stopnja neodvisnosti organizacij in posameznikov. Pri nas je opravljanje javnih služb načeloma urejeno v Zakonu o zavodih, to pa velja predvsem za tako imenovane „družbene dejavnosti". Na podlagi tega zakona je ustanovljenih že veliko javnih služb, kot na primer vzgoja in izobr,aževanje, zdravstvena dejavnost, lekarniška dejavnost. Drugi zakon, ki bo na splošno opredelil gospodarske javne službe, pa je v končni fazi sprejemanja, je Zakon o gospodarskih javnih službah. Zakon o zavodih določa, da se v skladu z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta na podlagi zakona kot javne službe opravljajo določene dejavnosti, katerih trajno in nemoteno opravljanje zagotavlja v javnem interesu republika, občina ali mesto. Za opravljanje javne službe se ustanovi javni zavod. Vendar pa javno službo lahko opravlja tudi drug zavod, podjetje, društvo, organizacija ali posameznik, ki izpolnjuje za opravljanje javne službe predpisane pogoje in prejme koncesijo za opravljanje javne službe. Koncesija za opravljanje javne službe se lahko da z zakonom ali odlokom občine ali mesta ali z odločbo pristojnega organa v skladu z zakonom oziroma odlokom. O koncesiji skleneta koncedent (organ, ki daje koncesijo) in koncesionar (zavod, podjetje ... , ki prejme koncesijo) pogodbo, s katero se uredijo razmerja med njima glede izvajanja javne službe. Koncesija se da za določen ali nedoločen čas, s tem da koncedent lahko odvzame koncesijo, če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi in pogodbo. Sredstva za opravljanje javne službe pridobiva koncesionar od ustanovitelja, plačila opravljenih storitev na trgu in drugih virov, določenih z zakonom. Zakonom o gospodarskih javnih službah naj bi bilo določeno, da so gospodarske javne službe upravne in druge dejavnosti storitvenega ali proizvodnega značaja, s katerimi se v okviru predpisanega režima zagotavljajo materialne javne dobrine. Kot javne dobrine s štejejo proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje se zagotavlja za zadovoljevanje raznih javnih potreb (področje energetike, promet in eodetski vestnik 36 (1992) 3 zveze, vodno gospodarstvo, gospodarjenje z drugimi vrstami naravnega bogastva, varstvo okolja ter druge gospodarske dejavnosti), če jih ni mogoče zagotavljati na trgu ali če bi bilo njihovo zagotavljanje po tržnih zakonitostih v nasprotju z javnim interesom. Gospodarske javne službe naj bi bile republiške ali lokalne. Lahko so obvezne ali izbirne. Obvezna in republiška javna služba se ustanovi in uredi z zakonom. Predvideno je, da lahko vlada v primerih, določenih z zakonom, predpiše, da se posamezni proizvodi in storitve zagotavljajo na način, predpisan za gospodarske javne službe. Zakon naj bi določil, da izvajanje gospodarskih javnih služb zagotavljajo Republika Slovenija ali lokalne skupnosti, in to neposredno (gospodarske javne službe v režiji) ali z dajanjem koncesij. Gospodarske javne službe se lahko izvajajo v režiji le, če tega ni mogoče zagotoviti z dajanjem koncesij. Republiške gospodarske javne službe se financirajo v okviru republike, obvezne lokalne službe financira republika in lokalne skupnosti v razmerju ter na način, določen z zakonom. a neposredno izvajanje gospodarskih javnih služb ustanovijo republika in lokalne kupnosti režijske obrate ali javna podjetja, s tem da javna podjetja ne morejo · opravljati dejavnosti, ki jih je mogoče zagotavljati na trgu. Koncesionirano gospodarsko javno službo opravlja koncesionar na podlagi pooblastila koncedenta. Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje poioje za opravljanje dejavnosti. Koncesionar se določi na podlagi javnega razpisa. Ce je koncesijski akt zakon ali odlok lokalne skupnosti, se lahko v njem določi, da se izbira določi brez javnega razpisa. Med koncedentom in koncesionarjem se sklene koncesijska pogodba, s katero se uredijo medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem koncesionirane g~odarske javne službe. Ceprav nobena javna služba, opredeljena v Zakonu o zavodih oziroma predvidenem Zakonu o gospodarskih javnih službah, ni neposredno uporabna za geodetsko službo, to ne pomeni, da se določene naloge geodetske službe ne bi opravljale kot javna služba. Ker vrste nalog geodetske službe ni mogoče zagotavljati na trgu in če te naloge ne bodo dane v neposredno izvajanje državnim geodetskim upravnim organom, je potrebna izvedba določenih nalog geodetske službe kot javne službe. Kot javna služba naj bi se tako izvajala zlasti ciklična in druga aerosnemanja, vzpostavitev ter vzdrževanje temeljnih geodetskih mrež višjih redov, topografskih in preglednih.kart ... Pri teh delih gre za visoko zahtevne naloge, za izvedbo katerih pa ni potrebno več izvajalcev. V okviru Slovenije na teh področjih ni mogoče vpeljati konkurence, mednarodna konkurenca pa glede na poseben pomen teh nalog z državnega stališča ni sprejemljiva. Tudi geodetske storitve naj bi se izvajale kot javna služba, razen če ne bo za izvedbo vseh storitev potrebna pridobitev javnega pooblastila. Izvajanje določenih geodetskih storitev pa se uvršča med zadeve, ki spadajo v funkcijo državne uprave, za izvajanje takih zadev pa je potrebno javno pooblastilo. Podobno javno pooblastilo bodo morali dobiti tudi koncesionarji pri izvajanju določenih upravnih zadev v zvezi z vzpostavitvijo in vzdrževanjem evidenc geodetske službe. Možnost izdaje javnega pooblastila predvideva ustava (121. člen), ko določa, da lahko samoupravne skupnosti, podjetja in druge organizacije ter posamezniki dobijo javno pooblastilo za opravljanje funkcij državne uprave. S podelitvijo javnega pooblastila se ždi doseči čim bolj smotrna in učinkovita izvedba tangiranih nalog. Geodetski vestnik 36 (1992) Viri: Grad, F., 1992, Ustava Republike Slovenije - Samouprava, pravna praksa, štev. 12-13, Ljubljana. Janko, L., 1990, Javna podjetja, Podjetje in delo (XVI), štev. 5, Ljubljana. Koncepti geodetskega zakona in druga gradiva Republiške geodetske uprave, 1989-1992, interno. Lokalna samouprava v Republiki Sloveniji, 1992, Poročevalec Skupščine Republike Slovenije, Posebna številka z dne 30.3.1992, Ljubljana. Okvirna izhodišča za normativno urejanje javnih podjetij in javnih zavodov, 12.2.1990 interno, Republiški komite za zalwnodajo, Ljubljana. Ustava Republike Slovenije z uvodnim komentarjem, 1992, ČZ Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana. Zakon o državni osnutek 23.6.1992- interno, Ministrstvo za pravosodje in upravo, Ljubljana. Zakon o geodetski službi, Ur.l SRS št. 23 z dne 11.10.1976. Zakon o gospodarskih javnih službah, predlog 25.2.1992- interno, Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora, Ljubljana. Zakon o zavodih, Ur.l SRS št. 12 z dne 22.3.1991. Recenzija: Franci Bačar Ivan Škedelj Močivnik Geodetski veslllik 36 (1992) 3 UDC 351.008:528(497.12) 061.3(497.12) GeoJetic work-,l,op „1992":528 SURVEYING SERVICE IN NEW LEGAL SYSTEM Stanko Majcen MVOUP-Republiška geodetska uprava, Ljubljana Receivedfor pub~ication: Sept.16, 1992 1 Abstract On the basis of the constitution and laws on local self- governing, state administration and public services, the suggestion is made to execute surveying service activities on the state leve! whereas individual tasks should be executed as a pub lic service. Activities of the surveying service on the s tate leve! should be executed by the Republican Surveying and Mapping Administration and district surveying administrations with their branch-offices whereas certain tasks could be transferred to municipal surveying administrations. Keywords: Geodetic workshop, law, organization, public administration, Rogaška Slatina, Slovenia, surveying service, 1992 INTRODUCTION In the new independent sta te Slovenia a new constitution and a series of laws have already been adopted and some are undergoing parliamentary procedures. These directly or indirectly influence the organization of the surveying branch. The new organization and competence of the surveying branch will be regulated in the new law on surveying service. In the introduction I would like to define my view of the „surveying service" e. g. the „activity of the surveying service". The main task of the surveying service isto provide standardized surveying spatial registers about position, form, land use, property and other elements of space. Among object surveying spatial registers (further on: surveying service registers) the following have to be reckoned: land cadastre, building cadastre, register of administrative territorial units, evidence of house numbers, evidence of surveying points and sta te boarder, topographic and general maps. In addition to basic tasks of the surveying service the surveying service should ensure the execution of.certain surveying services having public character and having direet influence on registers of the surveying service e. g. can be managed only on the basis of these registers (further on: surveying services). SURVEYING SERVJ!CE ON STATE OR. LOCAL LEVEL? The answer to this question must be sought above all in the Republic Slovenia constitution (further on: constitution) and in new laws from the field of l9cal self-governing, state administration and districts, which are in preparation. In spite of the fact that in contemporary stats self-goveming is not regulated in a unique way it has one eommon feature: ona local leve! certain affairs are independently managed more or less irrespective of sta te administration. Consequently the inhabitants of a Geodetski vestnik 36 (1992) 3 local community have the decisive role as regards executing local affairs. They manage these affairs within the range of their needs and possibilities. Thus the sta te does not interfere in local affairs solving. In the same way this means that on the local level affairs, which are to be uniquely administered and uniquely performed for all citizens, are not performed. These affairs are within the competence of the sta te. far as local self-governing is concerned the constitution regulates only the most issues (Article 9 and Articles 138 till the rest will be regulated in a special law on local self-governing - this draft of bil! to pass a statute is in the course of proceedings. The constitution regulates that a self-governing local community is a commune, which may make independent decisions about connecting into broader self-governing local community, even into a region if there is th.e case of regulating and managing local affairs of broader importance. A further regulation of the constitution is that a commune is competent for those local affairs, which can be independently administered by a commune and which concern only the inhabitants of a commune. A commune is financed from its own resources. With this the constitution h.as on general virtuaHy defined affairs on the sta te and local leve!. The constitution, regulates a possibility of a transfer of individual tasks forma s tate leve! to a commune one or to a broader self-governing local community. This can be done only in preceding accordance with a commune or broader self-governing community and under the condition the stale provides the necessary means to perform the tasks. In this case there is state supervision not only of the regu!arity but also of the suitability and professional aspect of the work of a commune e. g. of a broader self-governing community. In addition to these the state can tum over to broader self-governing local communities certain affairs form the competence of the s tate into their original competence; this is possible only in agreement with them. The s tate then determines the degree of participance of these communities at suggesting and executing certain affairs from the sta te competence. Principles and criteria for the transfer of competence are regulated by the law. In this case the sta te authorities carry out s tate supervision of the regularity, the necessary financial means for the execution of the affairs are provided for only by the broader self-goveming local community. Besides a common the constitution defines also a municipal commune. By virtue of law certain tasks from sta te competence, regarding the development of cities, may pass to a municipal cornmune, which executes these tasks as her own ones. In this case, too, the state authorities carry out sta te supervision of the regularity of the performance of these tasks; for the necessary financial means the municipal commune alone is responsible. The proposed first draft of the law about local self-goveming provides that the state, in conformity with the law, may entrust the execution of individual affairs from sta te competence to a region. A region executes these affairs as state ones according to state instructions and with sta te means. The working material about shaping new communes in Republic Slovenia forecasts that Slovenia should have 230 communes according to less detailed division and 242 communes according to a more detailed one. The same material suggests the number of intermediary units between commune and the republic. In case the intermediary level would perform only tasks of the state administration, 22 to 25 districts would be rational; in case new regions Geodetski vestnik 36 (1992) 3 would be simultaneously an instrument of the s tate administration and would be bound to associate into broader self-governing units, 12 or 8 regions would do, The s tate administration law should define also administrative-territorial organization of the sta te administration, For a decentralized execution of s tate administration tasks administrative districts (further on: districts) are suggested, A district should be organized for more communes, asa rnle for an area of a region, Areas of districts will be defined by law, Tasks of a district will be executed in inner organizational units for individual fields e, g, areas, defined by documents of an organization, issued by a region's head. According to vol urne, nature and method of performing tasks of interna! organizational units for a district, branch-offices for the area of one or more communes may be organized, The law should dcfine on general also tasks of a district. So a district should take decisions on the first stage in administrative affairs from s tate competence providing the law does not dcfine this in some other way. Further on districts should perform certain tasks from the competence of ministries as to a supervision of regularity of the work of local communities' oodies e. g. supervision about adequacy and about professional aspcct of their work as to matten; from sta te competence, carried over to a local community. In addition districts execute also other administrative tasks from s tate competence according to legal provisions of certain fields. ,he law on sta te administration should also define that regions' authorities should be entrusted with performing tasks which fall into a competence of a district in case a district and a region are organized for the same area. A region may be entrusted with performing tasks with its preceding consent and according to the procedure, defined by law. The law on s tate administration plans also the organization of regional units of individual ministries to perform specialized tasks in the sphere ofwork of a ministry, which can not be preformed in districts. Asa rule a regional unit can occupy more communes or more regions. The law on s tate administration should also define that the sta te takes over from the commune also administrative tasks on the field of the surveying service. This is to happen in 3 months after the law is put into force. The law will define also areas of regions. These tasks, except tasks concerning administrative supervision, will be performed by districts. According to all that was said so far on the subject of the question of this chapter there can be but one answer: the tasks of the surveying service belong to the competence of the sta te, There is also no doubt that the execution of the tasks of the surveying service has to be divided among the ministry (e, g. between the Republican Surveying and Mapping Administration) and districts. To suit best the requirements of citizens e. g. parties the execution of certain tasks has to be organized in district branch-offices. The detailed definition of the contents of tasks of the surveying service and dividing the execution of these tasks among the ministry, district and branch-offices, which will have to be defined in the law on surveying service, is far less clear. Individual tasks, especially professional operational works e, g, surveying measurement technical works as regards the set up and surveying service registers maintenance, which have administrative character e. g, would be wise to be performed jointly on one place for the whole s tate, should be carried out by public firms e, g, public institutions asa public service. Other tasks of setting up and maintaining registers would be carried out according to market princi ples. A detailcd definition of Geodetski vestnik 36 (1992) 3 the tasks of the smveying service in the field of sta te competence and dividing these among the ministry (Republican Suiveying and Mapping Administration) and a region and their units should be defined in the surveying law. This law will have to define a possible turn over of the suiveying service tasks to a commune, a broader local community e. g. to a municipal commune. It is most probable that the turn over to a commune e. g. to a broader local community is not significant whereas the turn . over to a municipal commune may make sense especially when regarded as a higher leve! of suiveying service registers within sta te competences e. g. individual registers, which are important above ali for the development of cities. SURVEYING SERVICE AS PUBU C SERVICE? / U ntil there are by special laws defined public services, the law on establishments defines that services are activities e. g. affairs, which are by law defined as activities e. g. affairs of special social significance. Due to the fact that the law on surveying service defines that affairs, performed by surveying services in accordance with this law, are affairs of special social significance, the professional-operational work in connection with setting up and maintaining surveying services registers is defined asa public service. But this does not give a final answer to the asked question. Namely the law of establishments states that this is valid only till public services in special laws are defined. Consequently the law on surveying service has to define whether certain tasks of the surveying service will be performed asa public service or not. Before giving a predse definHion of the surveying service asa public one let's have a look at some general characteristics of a pub lic service. In a developed legal system two administrative systems are established - the territorial and the functional one. Through a territorial administrative system a state executes its power through its institutions like ministries, administrations, inspectorates, administrative institutes and alike. Through functional administrative systems e. g. public services, above aH the performance of those public services is ensured, which main aim is not the function of sta te authority. This is achieved through pubHc firms, public institutes etc. Through functional administrative systcms - public services the performance of affairs important to the state is ensured - affairs which can not be let to bHnd forces, spontaneity, mere accidents, market laws etc. Among the forms of public services also concessionary systems, in which a sta te by an administrative document grants a license - a permission e. g. to perform a public service to certain organizations and individuals which fulfill requested conditions. A state may seize the concession and give it to other organizations or individuals. The concessionary system is characterized by a high grade of independence of organizations and individuals. In Slovenia the performance of pub lic services is fundamentally settled in the law on establishments. This is the case for above ali the so called „social activities". On the basis of this law many public services have been founded, like culture and education, medica! activity, apothecary activity. Another law, which will define economic pub lic services on general and is in the final phase of adopting, is the law on economic public services. The law on establishments defines that in conformity with the law e. g. with a decree of a commune or a city, according to legal provisions, certain public activities may be performed as public services for which, in the public interest, the republic, a Geodetski vestnik 36 (1992) 3 commune or a city, ensures permanent and undisturbed execution. To perform pub lic service a pub lic establishment is founded. Yet a pub lic service may be performcd also by some other establishment, society, organization or by individuals, who fulfill the conditions requested for executing a pub lic service and who are granted a license to execute a public service. A license to execute a public service can be granted by law or by a decree of a commune or a city or by a decree of a competent agency according to law or decree. The concedent (agency granting licenses) and the concessionaire (establishment, firm ... which takes out a license) make an agreement about the license, which regulates the relations between them as to the execution of the pub lic service. A license is granted fara definite or indefinite period of tirne, whereas the concedent may take away the license if the concessionaire fails to execute the pub lic service as agreed by the regulations and by the agreement. The means to execute pub lic service are gained by the concessionaire from the founder, by payments of the completed services on the market, and from other sources defined by law. The Jaw on economic public services should define economic pub lic services to be · administrative and other activities of service or production character, with which within the frame of defined regulations public material properties are ensured. Public goods are considered products and services and their permanent and undisturbed production is ensured to fulfill diverse public needs (the field of energetics, transport and telecommunications, water management, management of other kinds of natura! resources, environment protection and other economic activities), in case they can not be ensured on market or if their ensuring by market principles would be contrary to puhlic interests. There should be republic and local economic pub lic services. They may be compulsory or optional. A compulsory and republic pub lic service is faunded and is regulated by law. The law anticipates that in cases, defined by law, the administration can order individuals products and services to be ensured in the mode, adopted far economic public services. The law should also define that the execution of economic public services is ensured by the Republic Slovenia or by local communities in a direct way (economic public services in overhead) or by granting licenses. Economic public services may be executed in overheads only when they can not be ensured by granting licenses; Republic economic public services are financed within the means of the Republic, whereas obligatory local services are financed by the Republic and local communities in the ratio and by the way defined by law. For the task of direct executing economic public services the Republic and local communities may found overhead plants or pub lic firms, whereas public firms can not execute activities which can be provided by market. A licensed economic public service is executed by a concessionaire on the basis of the authority of the concedent. A concessionaire may be a physical or a legal person in as much this person can fulfill conditions to execute these activities. A concessionaire is appointed on the basis of a public competition. In case a concessionary deed is a law or a decree of a local community, it can state that the selection is defined without a public competition. The concedent and the concessionaire make a concessionary agreement in which their mutual relations as regards the execution of the concessionary economic public service are regulated. There no public service, defined in the law on establishments e. g. in the planned law on economic public service, directly applicable in the surveying service; yet Geodetski vestnik 36 (1992) some services may be executed asa public service. A number of tasks of the surveying service can not be ensured by market. Consequently, if these are not to be given into direct execution of the s tate surveying administrative authorities, the need arises to execute certain tasks of surveying service asa public service. Asa public service especially cyclical and other aerial survey, the set and the maintenance of basic surveying networks of higher grades, topographic and general maps ... should be executed. These works are highly professional tasks and their execution does not need many executors. Within Slovenia the introduction of competition in these fields of work is not possible and the international competition as regards the special significance of these tasks from the sta te point ofview is not acceptable. Also surveying services should be executed asa public service unless a special procedure to geta public authorization would be necessary for the execution of aU services. The execution of certain surveying services can be classified as affairs belonging to the function of stat~ administration and to execute such affairs a public authorization is necessary. A similar puhlic authorization will be needed by concessionaires at executing certain administrative affairs in connection with the set up and maintenance of surveying service registers. The constitution provides the possibility of issuing a public authorization (Article 121) when defining, that self-governing communities, firms and other organizations and individuals, may be granted a public authorization for executing functions of state administration. By granting a public authorization the most sensible and effective execution of tasks in question should be achieved. References: Grad, F., 1992, Ustava Republike Slovenije - Samouprava, pravna praksa, štev. 12-13, Ljubljana. Janko, L., 1990, Javna podjetja, Podjetje in delo (XVI), štev. 5, Ljubljana. Koncepti geodetskega zakona in drnga gradiva Republiške geodetske uprave, 1989-1992, interno. Lokalna samouprava v Republiki Sloveniji, 1992, Poročevalec Skupščine Republike Slovenije, Posebna številka z dne 30.3.1992, Ljubljana. Okvirna izhodišča za normativno urejanje javnih podjetij in javnih zavodov, 12.2.1990 interno, Republiški komite za zakonodajo, Ljubljana. Ustava Republike Slovenije z uvodnim komentarjem, 1992, ČZ Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana. Zakon o državni upravi, osnutek 23.6.1992- interno, Ministrstvo za pravosodje in upravo, Ljubljana. Zakon o geodetski službi, Ur.L SRS št. 23 z dne 11.10.1976. Zakon o gospodarskih javnih službah, predlog 25.2.1992- interno, Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora, Ljubljana. Zakon o zavodih, Ur.!. SRS št. 12 z dne 22.3.1991. Review: Franci Bačar Ivan Škedelj Močivnik eodetski vestnik 36 (1992) 3 UDK (UDC) 519.218:528:007:32(4) 061.3(497.12) Geodetski dan „1992":528 EO EZIJA, INFORMATIKA, S TIS IN EVROPSKE INTEG CIJE Tomaž Banovec MP-Zavod Republike Slovenije za statistiko, Ljubljana Prispelo za objavo: 15.9.1992 Izvleček Referat kritično obravnava geodetske evidence, posebej karte, kot podlage za vnos podatkov in postopke geokodiranja s kriteriji, ki veljajo za statistiko in informatiko. Opozarja na napačen pristop k digitalizaciji kart v Sloveniji glede na vrednosti kart z vidika lokacijskih premikov objektov, nehomogenosti v sami izmeri in generalizaciji ter redukciji vsebin. Predlaga, da se za evropeizacijo kot kriterij uporabi institucijo CERCO in vključi v projekt MEGRlN Bistveno pa je izgraditi vsebinski model podatkov in model kvalitete podatkov, po določitvi potrebnih vsebin večnamensko, kot to že določa MEGRJN Ključllle besede: digitalizacija, Geodetski dan, karte, Rogaška Slatina, Slovenija, standardi, uporabniki, 1992 Abstract The paper deals critically with surveying records especially with maps as a basis of data entry and procedures of geocoding with criteria valid far statistics and inf ormatics. The attention is drawn to the wrong approach to maps digitalization in Slovenia as to the value of the maps from the point of view of local movements of objects, nonhomogeneity in land surveying itself and generalization, and contents reduction. Far the europeisation as a criterion the suggestion of the author is to use CERCO institution and the entering into MEGRJN project. The essential thing is to set up a conceptual data model and quality data model Keywords: digitalization, Geodetic workshop, maps, Rogaška Slatina, Slovenia, standards, users, 1992 1. UVODNO RAZMIŠLJANJE Pred petsto leti je portugalsko skrivanje podatkov o dejanskem obsegu zemlje povzročilo, da je Kolumb krenil na „kratko" pot in našel svojo „Indijo". Portugalci so vedeli, da je zemlje po obsegu okrog 10 000 km več, Španci pa ne. Neznanje je finančno podprlo pogumno odločitev, da so financirali pot, ki je izgledala kot bližnjica. Portugalci pa so iskali in našli pot okrog Afrike. Kaj pomeni podatek in kako ga različno uporabimo? Kolumbu in vsem drugim so Portugalci podatek skrili, danes pa je skritega zelo, zelo malo. Vse je v člankih, bazah podatkov in še kje. Naša Geodetski vestnik 36 (1992) 3 slovenska geodetska nepripravljenost, da bi si vsaj med seboj delili delo in se obnašali tako kot se pričakuje od geodetskih institucij, ne samo od posameznikov, je očitna. Iniciativo so zato povzeli drugi, novi Kolumbi. ekaterim celo geodezija ni več geodezija, ampak en sam velik GIS. Početje spominja na znano zgodbo o Indijancih, ki na podlagi meteoroloških radijskih poročil o hudi zimi (tranzistor je povsod) sekajo drva za „od meteorologov napovedano" strnšno zimo. Meteorologi pa svoje napovedi spet poglabljajo tako, da opazujejo količine nasekanih drv za bodoče zime. GIS prav tako reproducira sam sebe tudi pri nas. Vsaj deloma sem sokriv za doseženo stopnjo geokodiranja podatkov v Sloveniji (Banovec 1973). Bodočnost se dogaja na novo, ocenjujem, da moram opozoriti na stvari, ki me pri tem vsaj kot kartografa, če ne statistika ali informatika, vseeno motijo. Predraziskav in delovnih komplikacij za naročanje projektov ni veliko. Potrebno znanje pridobivamo z razpisi, namenjenimi kar vsem, brez ustreznih pred postopkov. Ob tem pa niti ne vemo, kaj bomo digitalizirali. DMR 100 je lep primer za to. V omejenem obsegu bom opozoril samo na problem kart, ki jih digitalizirajo in ki bo lahko usoden. Za Slovenijo je to sicer manj, za slovensko geodezijo pa lahko postane vse skupaj zelo usodno. 2. KRITIKA UPORABE IN UVAJANJA UGIT-A O tej temi sem večkrat opozarjal in se strinjam s Stančičem (Geodetski vestnik 1992). Geokoda je samo eden od podatkov v bazi. Nekdo se mora pri taki globalni orientaciji ukvarjati tudi s teorijo, saj so napake, ki jih lahko naredimo na celem modelu podatkov Slovenije, samo velike napake. Veliko napak pri samih bazah nismo naredili (Banovec 1991a), bodočnost pa obeta, da jih bomo. V strategiji razvoja geodezije (Banovec 1990) sem opozoril na znane „predigitalne probleme" in na izraz UGIT (uporabna geoinformacijska tehnologija), v Bovcu (Banovec 1991) pa na problem novih izzivov in funkcij, ki so pred geodezijo v novi teritorialni ureditvi Slovenije na področju privatizacije, denacionalizacije in še na drugih področjih. Kriza vsebin je v tem času samo še večja. Svetovna izkušnja je znana. Programska oprema in tehnologija naj bosta v funkciji vsebinskih nalog in ne obratno. Tumu dodamo še znane predigitalne probleme, kot so nepoznavanje vsebin in večnamenskosti, slaba analitska sposobnost uporabnikov in že omenjeno (ne)vzdrževanje baz podatkov (Banovec 1990). 3. VEČNAMENSKA UPORABA PODA'fKOV, FUNKCIJE IN VSEBINE Ob pomanjkanju potrebnih redefinicij funkcij geodetskih evidenc in vsebin so to samo nekatera od vprašanj. Po MEGRIN-u (Multipurpose European Ground Related Information Network) (Barwinsky 1991) je urbanistična uporaba in z njo povezane funkcije in vsebine samo ena od mnogih, nikakor pa ni dominantna, in torej sama ne more biti ekskluzivna podlaga za določanje vseh vsebin geodetskih evidenc. Thko kot v statistiki niso določene funkcije in uporabe podatkov samo za enega uporabnika, pač pa vedno za več uporabnikov (Barwinsky 1991). MEGRIN predpostavlja enak odnos geodezije in večnamensko podporo naslednjim dominantnim. dejavnostim: kartografiji, obrambi, statistiki, zdravstvu, varstvu okolja, prometu, izgradnji prometnic, urbanističnemu in regionalnemu planiranju. To seveda niso vse dejavnosti ali celotna uporaba, posebej če ocenimo vse stroške izgradnje Geodetski vestnik 36 (1992) 3 (Eden 1991). Karta je grafična predstava o nekem realnem teritoriju. Digitaliziramo torej predstavo, ki je pomembno subjektivizirana. 4. URADNE IN DRUGE KARTE KOT PODLAGA ZA DIGITALIZACIJE 7 a mali del kart trdimo, da imajo evidenčno ali kar dobro metrično točnost, za L....lvečino pa, da imajo „statistično" točnost ali celo funkcijo skice. Vemo, da lahko zgradbo, cesto ali podobne antropogene objekte pozicijsko ustrezno kartiramo do razmerja 1:7 000, potem pa moramo uvesti redukcije in generalizacije vsebin in ustrezna „premikanja". ,,Evidenčnost 'pozicije" in točnost samih atributov v bazi, ki je upravno potrjena, določa, da lahko na podlagi takih kartnih podatkov tudi odločamo na ravni entitete (odločba, potrdilo, soglasje, odmera). Osnovna filozofija večine upravnih prostorskih postopkov je tudi geokodirana še pred uporabo samega UGIT-a (Tehnična konferenca za pripravo prostorskih planov, Kranj 1979). Funkcije, ki naj bi jih s tem podpirali večnamensko, pa praviloma ne razumejo ali pa jih napačno informatizirajo. Tudi večina strokovnjakov nima prave predstave o: • lokacijski oz. pozicijski točnosti objektov na karti, • generalizacijah in redukcijah vsebin in s tem spet o položaju objektov v kartah, ki jih digitalizirajo. Splošna teorija in praksa sta za posamezna razmerja (merilo) fartografskega izkazovanja določili grafično merilo kot podlago za oceno pozicijske točnosti. To je pogojeno s kvaliteto papirja - nosilnega medija nosilca, z raztezki, možnostjo risanja in metriko samega načrta. To je mera: + 0,2 mm krat imenovalec razmerja (merila). Tukoj, ko je karta reproducirana, tiskana, fotokopirana ali drugače dodelana, govorimo tudi o trojnem mnogokratniku te napake. Torej smo lahko zadovoljni, če pozicijska napaka na grafični podlagi - karti in načrtu pri kasnejši mešani uporabi ni večja kot± 0,6 mm. V razmerjih 1:25 000, 1:50 000, 1:100 000 in 1:250 000 je ta netočnost že bistveno večja s posegi kartografske generalizacije in redukcije. Tu dva postopka lahko prirejamo s statističnimi posploševanji (agregacijo in vzorčenjem). V nadaljevanju na grobo ocenimo posledice grafične kartografske nenatančnosti. Preglednica iz Topografskega priročnika: Rje imenovalec razmerja načrta, karte ali druge risbe. RAZMERJER 0,2mmxR 0,6mmxR zrafično verietno GEODETSKI NAČRTI Na-0,5 1: 500 0,1 m 0,3m Na-1 1:1000 0,2 m 0,6m Na-2,8 1: 2 880 0,57m 1,7m TEMELJNI TOPOGRAFSKI NAČRTI TTN-5 1: 5000 J,0m 3m TTN-10 1: 10000 2,0m 6m Geodetski vestnik 36 (1992) TOPOGRAFSKE KARTE TK-25 1: 25 000 5,0 15m TK-50 1: 50000 10,0 30m TK-100 1: 100000 20,0 60m TK-200 1: 200000 40,0 120m PREGLEDNE KARTE PK-250 1: 250000 50,0m 150m PK-400 1: 400000 80,0m 240m PK-750 1: 750000 150,0 m 450m In tako dalie. Izvedene in prerisane karte iz izvornih so še manj pozicijsko točne. Lokacije novih dorisanih pojavov na sicer navidezno točne izvorne karte so zato pretežno informativne, indikativne statistične in ne metrične ali evidenčne. Tu zato razmejujejo vsebine in funkcije GIS-a in LIS-a. Kaj je evidenca, kaj statistika? Kaj geneze kart in njihova uporabnost? Vsaj na FAGG bi morali nekaj storiti za boljše razumevanje tega fenomena. Torej kartiramo predstavo, ki večinoma niti standardizirana ni, š.e manj pa kontrolirana ob prevzemu. Potem pa to predstavo digitaliziramo. Numerična in projekcijska ureditev omogočata preslikave v večino projekcij iz slovenskega koodinatnega sistema - modeliran Gauss-Krueger, v sosednje projekcije (na primer Gauss-Boaga) ali UTM oz. bodočo evropsko standardizirano preslikavo v okviru projekta MEGRIN. Vendar s tem omenjenih napak nismo odpravili. Torej ne samo, da nismo določili in njihovega evidenčnega ali statističnega vidika po vsebini, ne zavedamo se, da digitaliziramo predstavo (karta je predstava) in da moramo v takem primeru seveda vedeti za vse omejitve, ki jih taka predstava prinese s seboj. 5. ZAKLJUČEK Poleg vsega, kar je treba upoštevati naložitvi in geokodiranju in zadeva večnamenskost funkcij evidenc, smo upoštevali splošna pravila izgradnje baz podatkov in stroške (Eden 1991). Bistveno je, da je „presekovanje slojev", pridobljenih s tako nehomogenih kartnih podlag nekorektno.in predvsem informativno. Zato mislim, da je treba evforijo izgradnje GIS-ov v Sloveniji ustrezno preusmeriti in jo podvreči ustrezni kritiki. Mednarodne izkušnje tem ne bodo škodovale, preučili nismo veliko, še manj pa upoštevali. Nujno je bolje analizirati karte in njihovo točnost ter vrednost za digitalizacije in spet osvojiti že zanemarjena kartometrična znanja. Proizvajalci kart bi morali nekaj povedati o svojih kartah, izvorih za podatke v njih, stopnjah generalizacije in redukcije in podobno. saj za nekatere geokodirane baze podatkov, ki so preprodaje in trženja, je nujno, da jih določimo kot kooperacijske, in da se za njih določijo koncesionarji ter pogoji uporabe. Večnamenska vsebina naj bo osnovni kriterij in ne programska ali strojna oprema. Glede vsebine je pomembno, kje se bo GIS „spustil" na izvorne mere ali švicarski model zemljiškega informacijskega sistema ( državna meja s koordinatami kamnov, kataster cest in dejanska kilometraža ceste in ne iz kart digitalizirana, koordinate meje RTE in ROTE na terenu(?) in ne iz TTN-5 in Geodetski vestnik 36 (1992) 3 podobno. Geodezija potrebuje vsebinski model podatkov in model kvalitete podatkov, ne samo zaradi v MEGRIN, pač tudi sama zase. Viri: Barwinsky, 1991, A concept to build upadata-base for Geographic Information System, FIG simpozij, Innsbruck Banovec, T., 1972, Zasnova študije o prostorskih informacijskih sistemih, Inštitut GZ SRS, Ljubljana. Banovec, T., 1983, Topografski priročnik, ZRVS, Naša obramba, Ljubljana. Banovec, T., 1991, Centralna vsebinska in tehnična podpora nekaterih vseslovenskih evidenc glede na tri nove velike strokovne izzive v Republiki, neobjavljeno. Banovec, T., 1991, Administrative Register, Censuse und statistische Erhebungen als Bestandteil des Landesinformationsystems der Republik Slowenien, FIG simpozij, Innsbruck Eden, R., 1991, GIS Cost BenefitAnalysis Problem and Solutions, Unisys, Geographic Information Systems, Nica. Recenzija: Gojmir Mlakar mag. Radoš Šumrada Geodetski vestnik 36 (1992) 3 ENTITETE, ATRIBUTI, UDK (UDC) 621.31 +621.39+622.3 +625.1 +625.7+628:681.3.016 061.3(497.12) Geodetski da11 „1992":528 DNOSI IN SESTAVI KOT KONSTRUKTI V P JMOVNEM POD K VNEM MO ELU INFRASTRU TURNIH OBJEKTOV IN NAPRAV mag. Boris Bregant Prometni inštitut, Ljubljana Prispelo za objavo: 15.9.1992 Izvleček V skladu s teon;"o relacijskih baz so obravnavane prasestavine resničnosti ( atributi, entitete itd.) in pojmovni podatkovni model baze za komunalne, prometne, energetske in telekomunikacijske objekte in naprave. Ključne besede: evidence, Geodetski dan, infrastruktura, omrežje, pojmovni podatkovni model, Rogaška Slatina, Slovenija, 1992 Abstract According to the theory of relational databases the article deals with primary constitutent parts of reality ( attributes, entities etc.) and conceptual data database model for pub lic utilities, transportation system, power supply system, and telecomunication objects and devices. Keywords: conceptual data model, Geodetic workshop, infrastructure, network, Rogaška Slatina, registers, Slovenia, 1992 l. UVOD Pobuda za pričujoči sestavek je bilo delo v delovni skupini za ocenjevanje izvedbe od Republiške geodetske uprave razpisanega projekta „Model digitalne baze infrastrukturnih objektov in naprav". V mejah razpoložljivega prostora bo aplicirana teorija relacijskih podatkovnih baz na oblikovanje podatkovne baze infrastrukturnih objektov in naprav. Za infrasatrukturo bomo imeli, tako kot izvajalci projekta (FAGG, Mikrodata in Geodetski zavod Celje) komunalne, prometne, elektroenergetske in telekomunikacijske objekte in naprave. Ne bomo se spuščali v neizdelano terminologijo na strokovnih področjih infrastrukture, ki je stvar ustreznih strokovnjakov, tn v uporabo standardov. Geodetski vestnik 36 (1992) 3 2. POSTOPEK OBLIKOVANJA PODATKOVNE BAZE IN NEKATERI IZRAZI 2.1. Prnsestavine resničnosti Entiteta in atribut sta dva zelo pogosto uporabljana in temeljna pojma na obravnavanem strokovnem področju, fzhajata pa iz filozofske terminologije (Sruk 1980, str. 190). Tu dva in druge izraze, ki jih bomo uporabljali v tem sestavku, bomo ustrezno opredelili. V okviru informacijske teorije se ukvarjamo s tremi interesnimi področji: resnični svet (resničnost, človeške predstave), pojmi o resničnosti, simboli na papirju ali drngem pomnilnem mediju za prikaz teh pojmov (Vetter str.75). V procesu modeliranja resničnosti predstavljajo prvobitne sestavine ali prasestavine resničnosti (angl.: primitives) entitete, lastnosti entitet, vrednosti lastnosti in odnosi (med entitetami) (angl.: relationship). ntiteta je karkoli, kar je resnično in ločljivo. Entiteta je lahko pravi predmet, kot npr. stroj, stavba, posameznik (t.j. oseba), kot npr. študent, nameščenec, meščan, abstrakten pojem, kot npr. barva, spretnost, tečaj, dogodek, kot npr. sprejem · delovnega naloga, odnos, kot npr. zakon. Entitete istega tipa imamo za množice in jim moramo najti ustrezno ime, npr. stavba, nameščenec. Ko postavljamo dve različni entiteti v medsebojni odnos, predstavlja ena entiteto, druga pa njeno lastnost. Pri tem ju lahko med seboj zamenjamo - katera predstavlja lastnost, je stvar našega vidika (Povzeto prav tam, str. 74-78). 2.2. Pojmovni podatkovni model • Analitik mora iz informacij o resničnosti oblikovati pojmovni podatkovni model. Nekateri pojmi/konstrukti tega modela so množice entitet, množice odnosov, domene, atributi entitete, atributi odnosa. • Enthetni tip tvorijo entitete, ki imajo lastnosti iste vrste. • Množica entitet je zbirka entitet istega tipa, ki obstajajo v določenem trenutku. o Množica odnosov je relacija n-te stopnje nad n množicami entitet: ni potrebno, da bi bile te množice entitet različne. o Domena je množica primernih vrednosti za neko lastnost. • Atribut entitete ali odnosa je asociacija/zveza od množice entitet ali množice odnosov do neke domene ali do kartezičnega produkta več domen. Atribut običajno združuje eno množico entitet z eno domeno in njegovo ime ustreza domeninemu itd. (Vetter, str. 79 - 83). o Entitetni ključ je atribut, ki ima za vsako nastopajočo entiteto različno vrednost Med več entitetnimi ključi je eden izbran za glavni/primarni ključ ali identifikator. Prvi korak za prikaz množic entitet v pojmovnem modelu je določitev glavnega ključa za vsako entiteto. Zatem je vsaka množica entitet zamenjana z domeno, ki je osnova za glavni ključ in jo imenujemo domena glavnega ključa ali glavni identifikator. Na podoben način prikažemo tudi množice odnosov, le glavni ključ je sestavljen. Entitete in njihove medsebojne odnose lahko prikazujemo grafično ali tabelarično. V tabeli prikazuje vsaka vrstica dejstva o entiteti, ki je označena z glavnim ključem. Geodetski vestnik 36 (1992) 3 Sedaj je mogoče ponovno opredeliti entiteto. Entiteta je lahko karkoli, če lahko dokažemo namen uporabnikov, o da želijo o tem zbirati in shranjevati informacije • da bodo začeli shranjevati informacije takoj, ko bo znan glavni ključ entitete, za katero gre (Vetter, str. 86-92). Tabele/relacije so lahko sprva oblikovane nerodno, tako da so med njimi nezaželene odvisnosti. Zaradi njih prihaja do težav pri pomnilnih operacijah (ustvarjanje novih, spreminjanje ali brisanje starih vrstic). Težave odpravimo z normalizacijo. • Normalizacija, kot jo je prvi predlagal Codd, je proces pretvorbe poljubne relacije v množico semantično enakovrednih relacij tretje normalne stopnje (Vetter, str. 180, citira v tej zvezi Coddov sestavek, naveden v poglavju o virih). 3. INFRASTRUKTURA 3.1. lnfrastn1lkhllrn in njene prnsestavine ntitete so v okviru obravnavanega „projekta kompjuterizacije infrastrukture" v njej vsebovani objekti in naprave. Izvajalca projekta (FAGG, Mikrodata in Geodetski zavod Celje) predlagata kot vsebino podatkovne baze niz objektov in naprav, tipov entitet, kot so vodovodna zajetja, železniške kretnice, tovorne vlečnice, antenski stolpi, itd. - to je pretežno vsebina obstoječe geodetske dokumentacije o infrastrukturi. Bistvene lastnosti entitet infrastrukture lahko razporedimo v več skupin, kot npr. geometrijske, fizikalne, kemijske, funkcijske lastnosti in lastništvo. Funkcijske lastnosti so tiste, ki praviloma vplivajo na tvorbo imena objekta ali naprave. Med geometrijske lastnosti prostorskih tvorov štejejo teoretiki obliko, velikost in lego (Sajovic 1951, str. 21). Po geometrijskih lastnostih lahko razporedimo entitete infrastrukture v: • točke, kot npr. točka voda s podano višino • krivulje, kot npr. osi objektov • ploskve, kot npr. pokopališča, prometni pasovi, zelenice itd. • telesa, kot npr. vod, jašek, zapirač, črpališče itd. Posebnost entitet infrastrukture je njihova pripadnost nekemu omrežju. Posamezna entiteta lahko nastopa enkrat kot bistvena značilnost nekega omrežja, drugič kot samostojna entiteta, katere bistvena značilnost je omrežje, ki mu pripada (npr. neki izvor, kot je vodovodno črpališče). Ista entiteta je lahko hkrati del različnih resničnih ali zamišljenih omrežij (npr. črpališče je hkrati del vodovodnega omrežja in omrežja stavb). Lega prostorskih tvorov oziroma posameznih entitet infrastrukture je z našega vidika oblikovanja podatkovnih baz in informacijskih sistemov njihov medsebojni odnos (in ne lastnost kot v geometriji). Bistveno lastnost določene entitete ali neki odnos do nje lahko izrazimo tudi z drugo entiteto. Tuko lahko izrazimo npr. neki interes, ki obstaja v zvezi z določeno entiteto s prostorskim območjem, na katerem obstaja ta interes. eodetski vestnik 36 (1992) 3 3.2. fofrastrnkhua - pojmovni modlel Oblikovanje pojmovnega (podatkovnega) modela infrastrukture mora zadovoljiti več zahtev, med katerimi je lahko tudi sporna ali v nasprotju z neko drugo zahtevo. Nadalje se zahteve med seboj prepletajo in jih moramo večinoma upoštevati več hkrati. Lahko jih razvrstimo v tiste, ki izhajajo iz: o predpisov o vsebini in obliki evidenc infrastrukture o teorije oblikovanja podatkovnih baz o želja morebitnih uporabnikov podatkovne baze. Poskušali se bomo dotakniti nekaterih problemov, ki so relevantni, a niso z vidika geodeta trivialni: • Entiteta mora biti razpoznavna v vseh datotekah, kjer se pojavlja (ne pozabimo na datoteke različnih uporabnikov), za kar je potreben ustrezni glavni ključ/identifikator. • Atributi morajo omogočati identifikacijo, vizualizacijo in karakterizacijo entitet. • Tipi entitet infrastrnkture, ki jih vsebujejo geodetske evidence, so opredeljeni s predpisi (npr. s predpisi za njihovo upodabljanje), če obstajajo. Vendar nimamo takega predpisa, ki bi opredeljeval vsebino katastra komunalnih naprav. Podatkovna baza bi lahko vsebovala vse tipe entitet, ki jih najdemo registrirane v geodetski dokumentaciji, npr. v raznih katastrih komunalnih naprav. Ne glede na kriterije izbire bomo prišli v vsakem primeru v nasprotje z morebitnimi uporabniki, za katere je lahko vsebina preobširna ali preskopa, če ne bomo upoštevali njihovih zahtev. • Sestav je celota, vzorec ali ureditev neodvisnih delov, ki so smotrno urejeni po določenih načelih ali zakonih in so mesebojno povezani ter imajo posebno vlogo ali pa tvorijo enoto s skupno vlogo (Guilford 1971, str. 64). Sestav lahko imenujemo model omrežja (npr. vodovodno omrežje) ali njegovega dela, ki ustreza opredelitvi (npr. tehnološko zaključeni vod, sestavljen iz več segmentov). Sestav kot entiteto opredeljujejo njegovi „neodvisni deli" kot atributi. ,,Neodvisni deli" s posebnimi vlogami so lahko posebej karakterizirani, tedaj jih obravnavamo kot entitete. Določanje sestavov je stvar uporabnikov modela in ustreznih strokovnjakov, ki niso vedno geodeti ali pa to celo ne morejo biti. Podatke o sestavih v geodetskih evidencah bi kazalo opustiti. S tem bi olajšali uporabo geodetske podatkovne baze več različnim uporabnikom z različno opredeljenimi sestavi istih infrastrukturnih omrežij. ot smo pokazali že pri obravnavi prasestavin, so lahko entitete infrastrukture v azličnih omrežjih, ki nastopajo v geodetskih evidencah. Da bi bila „kompjuterizacija geodetskih evidenc" racionalna, bi bilo treba za vse nastopajoče entitete in odnose napraviti enoten model in ga normalizirati. Geodetski vestnik 36 (1992) 3 Viri: Codd, 1972, Further Normalization of the Relational Model, v Data Base Systems, Courant Computer Science vrnou:Hw'Tt 6, 1971. Jzd. Rustin, Prentice-Hall, Englewood Cliffs, New Jersey, str. 33-64. Guilford, 1971, The nature of human intelligence, Me Graw Hill, London, Mladinska knjiga, Ljubljana. Kastelic, T., Žura, Fajfar, Breška, Strah, B., 1992, Priprava metodološko-tehničnih rešitev vzpostavitve in vzdrževanja digitalne baze infrastrukturnih objektov in naprav, Prometnotehniški inštitut, Ljubljana. Mikrodata Maribor, Geodetski zavod Celje, 1992, Metodološko-tehnološke rešitve vzpostavitve in vzdrževanja digitalne baze infrastrukturnih objektov in naprav, Celje, Maribor. Sajovic, O., 1951, Opisna geometrija, Državna založba Slovenife, Ljubljana. Srulc, V, 1980, Filozofsko izrazje in repetitorij, Pomurska založba, Murska Sobota. Vetter, Maddison, Database Design Methodology, Prentice/Hall International, Englewood Cliffs, New Jersey. Recenzija: Dominik Bovha dr. Marijan Geodetski vestnik 36 (1992) 3 MERI POSEDANJ UDK (UDC) 528.481(497.12) 061.3(497.12) Geodetski d61.3(497.12) Geoddski dan „1992":528 SANJE STRAV NEB E V zadnjem letu so se številne geodetske uprave in druga podjetja odločila za pretvorbo grafičnih podatkov opera ta zemljiškega katastra v digitalno obliko. S tako zajetimi podatki in s podatki pisnega dela operata zemljiškega katastra želijo oblikovati digitalno bazo zemljiškega katastra (DBZK). Začeto delo pomeni velik tehnološki in kvalitetni premik v vodenju in izkoriščanju opera ta zemljiškega katastra in približevanje k izdelavi digitalnega operata zemljiškega katastra (DOZK). Veliko večino uporabnikov oziroma naročnikov spremljajo pri omenjenem delu številne nemanke o načinu zajema in predvsem vzdrževanja zajetih podatkov ter o kvaliteti zajetih digitalnih podatkov. Zaradi tega bom v nadaljevanju poskušal pojasniti nekatere. Večja informiranost vseh uporabnikov bo povzročila aktivnejše vključevanje vseh strokovnjakov v proces preoblikovanja klasičnega v digitalni operat zemljiškega katastra. ZAJEM PODATKOV zajemu grafičnih podatkov zemljiškega katastra ter njegovi povezavi z obstoječim pisnim delom operata v digitalni obliki je bilo že veliko povedanega, zato bi tu podal le najpomembnejše korake pri tem delu. eodetski vestnik 36 (1992) 3 o Pripravljanje vseh razpoložljivih in vzdrževanih grafičnih (lokacijskih) in atributnih podatkov, ki bodo vključeni v gradnjo DBZK-ja. • Analogno-digitalna pretvorba vsebine katastrskih načrtov v digitalno obliko s postopkom digitalizacije (ročna digitalizacija ali skaniranje z vektorizacijo ). Vsebino bodo v bodoče definirali ustrezni standardi, sicer pa se zajemajo vse parcelne in kuhurne meje, vključno z objekti. Vsi zaključeni poligoni, ki sestavljajo omenjeno vsebino, morajo nositi ustrezno ime - parcelno številko. o Pregled in editiranje digitalnih podatkov, kjer se odpravljajo tehnične napake (parcele brez parcelnih številk, nedefinirane parcelne meje itd.). o Odprava odstopanj, ki so nastala zaradi dimenzijskih sprememb nosilca vsebine katastrskega načrta in transformacija v GK ali lokalni koordinatni sistem, glede na vrsto izmere (numerična ali grafična izmera). o Združitev podatkov iz posameznih listov v del ali celotno katastrsko občino. Do tega koraka so se podatki obdelovali po katastrskih načrtih, vsi ostali korakipa obdelujejo podatke v okviru cele katastrske občine oziroma njenega dela. o Kvalitetno izpopolnjevanje zajetih podatkov zemljiškega katastra. Najprej se vključijo vse znane merjene mejne točke, kar bistveno poveča lokacijsko natančnost in vrednost podatkov zemljiškega katastra. o Kontrola popolnosti zajema podatkov. Vzpostavi se povezava med zajetimi grafičnimi in obstoječimi pisnimi podatki zemljiškega katastra v digitalni obliki. V tem koraku se odkrijejo manjkajoče parcele v grafiki, manjkajoče parcele v pisnem delu kakor tudi napake vnosa parcelnih številk v obeh delih operata zemljiškega katastra. Popolna kontrola se lahko izvede le, če se obdeluje katastrska pbčina v celoti. o Primerjava površin, pridobljenih iz digitalno zajetih grafičnih podatkov in površin, vpisanih v pisnem delu operata. Odstopanja pogosto opozorijo na nepravilno zajete parcelne številke posameznih delov parcel. • V predhodnih korakih je zajeta enaka vsebina, kot jo vodimo v klasičnem operatu. Vendar se lahko te podatke še vsebinsko oplemeniti z uvajanjem vrste rabe v posamezne parcelne kose. Tu del naloge se lahko zelo uspešno izvaja na načrtih numerične izmere, zadovoljive rezultate pa se lahko doseže tudi na načrtih grafične izmere. Iz opisanih korakov je razvidno, da je postopek zajema podatkov zelo obsežen in v praksi tudi dolgotrajen, saj se posamezni koraki med seboj močno prepletajo in pogosto delno ali v celoti tudi ponavljajo. KVALITETNE IZBOWŠAVE Po opisanem postopku zajet DBZK pomeni kvalitetni premik v podatkih zemljiškega katastra in omogoča izdelavo DOZK-ja, ki je kvalitetnejši in vsebinsko popolnejši od klasičnega. Večina bodočih uporabnikov DOZK-ja še ne pozna kvalitetnih in vsebinskih izboljšav v DBZK-ju, zato bodo v nadaljevanju naštete nekatere izmed njih: o tehnična pravilnost parcel. V lokacijske,-n delu ne bo več parcel s pomanjkljivimi mejami (kratke povezave meja v gostih predelih so pogosto Geodetski vestnik 36 (1992) 3 izpuščene, pogosto so napačno postavljeni znaki pripadnosti) ali parcel oziroma njihovih delov brez parcelnih številk; • grafični podatki so vodeni za celo katastrsko občino in ne za posamezni list, zaradi tega ne bo več težav s parcelami na več katastrskih načrtih; • pri lokacijskih podatkih ni treba več upoštevati dimenzijskih sprememb nosilca, saj so te upoštevane že ob samem zajemu podatkov; • lokacijska natančnost podatkov je v splošnem večja, saj v zajemu upoštevamo vse obstoječe merjene podatke; o odpravljena so nesoglasja med grafičnim in pisnim delom operata zemljiškega katastra. Teoretično naj ne bi bilo več parcel brez grafične ponazoritve oziroma parcel brez pisnih podatkov; o odkrite so vse grobe napake v opera tu zemljiškega katastra (nepravilne površine poti itd.); o podatki so primerni za izris v različnih smiselnih merilih in z različnimi kombinacijami vsebine; o na posamezne poligone (parcelne dele) so vezani podatki o vrsti rabe zemljišča, kar omogoča lažje delo pri izvajanju sprememb vrste rabe; o podatki so prostorsko primerljivi z digitalnimi podatki ostalih strok in zato širše uporabni. Vseh prednosti DOZK-ja vsekakor ni mogoče našteti, saj jih bo pokazala šele aktivna uporaba. Vsekakor zagotavlja sodobna tehnologija velike možnosti za izkoriščanje tako zajetih podatkov. VZDRŽEVANJE igitalno zajeti podatki še niso dovolj za vzpostavitev DOZK-ja. Vse kvalitetne izboljšave so nepomembne, če ni omogočeno tudi njihovo vzdrževanje. Zato moramo zagotoviti sposobno programsko opremo za ustrezno vzdrževanje DOZK-ja. Po dosedanjih izkušnjah je to ena izmed najzahtevnejših nalog pri reševanju izgradnje DOZK-ja in ji bomo morali v bodoče posvetiti največ pozornosti. Prav gotovo se bodo izdelovali različni programski paketi za vzdrževanje DOZK-ja, kjer so združeni lokacijski in atributni podatki. Zato moramo že vnaprej vedeti, kaj morajo ti paketi vsebovati, da bodo omogočali ohranitev dosežene kvalitete podatkov. Iz dosedanjih raziskav so že znani nekateri nujno potrebni elementi. Naj naštejem nekatere izmed njih: • omogočena mora biti izvedba celotnega upravnega postopka od sprejema vloge prek spremljanja celotnega postopka, izvedbe tehnične spremembe itd. do izdaje odločbe in spremembe v DBZK-ju. Tu postopek mora biti izvedljiv brez sodelovanja zunanjih izvajalcev; o omogočena mora biti izvedba vseh upravnih postopkov, ki lahko vplivajo na spremembo DBZK-ja; o omogočena mora biti popolna kontrola in nadzor, tako nad izvedbo postopka, kot tudi nad spremembo podatkov v DBZK-ju; • dejanska sprememba podatkov v DBZK-ju se mora izvesti šele, ko je sprememba pravno veljavna; • omogočeno mora biti povezano vzdrževanje atributnega in lokacijskega dela. To zahteva ustrezno povezavo z obstoječo rešitvijo vzrževanja pisnega dela DOZK-ja; eodetski vestnik 36 (1992) 3 • vzdrževanje lokacijskega dela mora obvezno omogočati skupno vzdrževanje parcel in mejnih točk; • izvedba tehnične spremembe mora omogočiti delo na območjih grafičnega in numeričnega katastra (vklop podatkov na grafičnem katastru in koordinatni vnos na numeričnem katastru). Delo na obeh območjih mora biti kar najbolj enotno; • izvedba tehnične spremembe oziroma izračun meritev ter postopki tehnične spremembe morajo biti enostavno izvedljivi in čimbolj podobni klasičnim postopkom; • vzdrževanje mora omogočati uporabo DBZK-ja, ki je voden s sodobnimi programskimi orodji (GIS tehnologija); • vzdrževanje mora sloneti na tehnologiji prostorskih analiz, kajti le tako lahko zagotovimo popolno logično in topološko kontrolo pravilnosti dela pri izvedbi postopka vzdrževanja; • vsaka sprememba v bazi mora biti arhivirana. postopek vzdrževanja DOZK-ja b.o omogočil naslednje novosti: • neposredno povezavo lokacijskih podatkov z elaborati sprememb ter s tem posredno večjo lokacijsko natančnost • enostavno spremljanje in vodenje postopkov • enostavno iskanje sprememb v arhivu • tehnično pravilnost izvedenih postopkov, ki jo kontrolira programska oprema. ZAKWUČEK Vse opisane kvalitetne izboljšave lahko dosežemo le s pravilno izvedenim postopkom zajema in vzdrževanjem DOZK-ja. Z uporabo sodobnih programskih orodij (GIS tehnologija) je praktična izvedba najenostavnejša in trenutno najkvalitetnejša, saj omogoča tudi enostavno izpopolnjevanje posameznih postopkov in vključevanje naših podatkov v prostorski informacijski sistem. Viri: Aronoff, S., 1989, GIS a management perspective, WDL Publications, Ottawa. Mivšek, E., 1992, Zajem, ocena natančnosti in organizacija grafične baze podatkov zemljiškega katastra v zemljiškem informacijskem sistemu, Študij ob nalogi, FAGG, Ljubljana. Šuntcir, A., 1992, Digitalna baza podatkov zemljiškega katastra v geografskem informacijskem sistemu, Magistrska naloga, FAGG, Ljubljana. Recenzija: Janez Kobilica Tone Kogovšek Geodetski vestnik 36 (1992) TEMELJNE EN TE IN UDK (UDC) 347.235.11:681.3.016 061.3(497.12) Geoddski dan„1992":528 EN TE VODENJA P DAT OV V IGIT.ll..~NI BAZI ZEMLJIŠ GA TASTRA Edvard Mivšek FAGG-Oddelek za geodezijo, Ljubljana Prispelo za objavo: 1L9.1992 Izvleček Zajem grafičnih podatkov zemljiškega katastra in organizacija digitalnega operata zemljiškega katastra povečata pomen nekaterih prostorskih enot, kot so parcelni deli in lastninski kosi. Prav tako pa povzročita tudi nastanek novih enot vodenja podatkov. Del katastrske občine, ki ga pokriva isti koordinatni sistem, je nova enota vodenja lokacijskih podatkov. Ključne besede: digitalna baza, enote, Geodetski dan, Rogaška Slatina, Slovenija, vodenje, zemljiški kataste1; 1992 Abstract The land cadastre graphic data capture and the organization of land cadastre digital overall plans increase the importance of some spatial units, such as parcels and property parts. In addition it is the reason far the set up of new units of data management. A part of a cadastral commune, which is covered by lhe same coordinate system, is a new unit of local data management. Keywords: digital base, Geodetic workshop, land cadastre, management, Rogaška Slatina, Slovenia, units, 1992 UVOD Izgradnja lokacijskega dela digitalne baze podatkov zemljiškega katastra (DBZK) in njena povezava z atributnim delom (pisni podatki zemljiškega katastra) je povečala pomen nekaterih prostorskih enot, ki jih pri vodenju klasičnega operata zemljiškega katastra pogosto niti nismo uporabljali. Med temi prostorskimi enotami ločimo dve vrsti enot Prva so enote, na katere so vodeni opisni podatki in bi jih v določenih primerih pod določenimi pogoji lahko imenovali tudi entitete. Druga vrsta pa so enote vodenja podatkov, v okviru katerih lahko organiziramo zajem, vodenje in vzdrževanje podatkov. TEMELJNA ENOTA VODENJA IN NJENE IZPEWANKE opera tu zemljiškega katastra je temeljna enota parcela. Parcela je kos zemljišča istega lastnika in iste kulture (vrste rabe) v eni katastrski občini (Priročnik za eodetski vestnik 36 (1992) 3 vzdrževanje katastrskega operata lastninsko-davčnega dela zemljiškega katastra) .. Navedena definicija parcele v praksi ne velja, saj je v številnih primerih, vodenih znotraj parcele, več katastrskih kultur oziroma celo vrst rabe. Pri zajenrn lokacijskih podatkov DBZK-ja moramo to upoštevati. Tako stanje je prav gotovo posledica skoraj dvestoletne zgodovine operata zemijiškega katastra. Dejansko je parcela kos zcmljiš?~a istega lastnika, ki pa lahko vsebuje več poligonov, na katere lahko vežemo katastrske kulture (vrste rabe). Poleg tega lahko v praksi zasledimo, da več sosednjih parcel oblikuje isto lastništvo (imajo isti posestni list in zemljiškoknjižni vložek) in bi po opisani definiciji lahko sestavljale eno parcelo. Iz opisanega je razvidno, da se definicija parcele kot temeljne enote vodenja podatkov v praksi ne uporablja. ašteta dejstva so povzročila nastanek dveh novih prostorskih enot, ki sta zelo pomembni v fazi izgradnje DBZK-ja, njuna vloga pa ne bo majhna niti v postopkih vodenja digitalnega operata zemljiškega katastra (DOZK) niti v okviru celotnega prostorskega informacijskega sistema. Omenjeni prostorski enoti sta: parcelni del ali del parcele in lastninski ali posestni kos, Parcelni deli je del zemljišča istega lastnika, iste vrste rabe in iste katastrske kulture (tudi razreda). Praktično je parcelni del najmanjša prostorska enota (poligon), ki jo lahko najdemo na katastrskih načrtih. Parcela je lahko sestavljena iz enega ah večih parcelnih delov. Parcelni ,del nima svoje identifikacije (številke), pač pa jo lahko sestavimo iz več podatkov. Njegov skupni identifikator so parcelna številka, šifra vrste rabe in razred. Lastninski kos je del zemljišča istega lastnika z enakimi bremeni in služnostmi, Praktično je to kos zemljišča z enotno številko posestnega lista in zemljiškoknjižnega vložka (ZKVL). Na klasičnih katastrskih načrtih ne moremo razbrati obsega lastninskega kosa. Lastninski kos je sestavljen iz ene ali več parceL Njegov identifikator sta številka posestnega lista in številka ZKVL (samo številka ZKVL-ja, če posestni list ne obstaja). Opisane tri prostorske enote imajo pomembno vlogo pri vzpostavitvi in delovanju DBZK-ja, zato si bomo v nadaljevanju ogledali nekaj primerov, kjer omenjene enote uspešno uporabljamo. Zajem lokacijskih podatkov zemljiškega katastra Pri ~zpostavitvi ba~e p~dat~O:v mora~o up?števati nek_atera rravila informatike. Pri zaJemu moramo imeti defmuano naJmanJšO enoto zaJemanJa podatkov. Parcela prav gotovo ni najmanjša enota, saj je sestavljena iz manjših enot - parcelnih delov. Odločili smo se torej za definiranje nove najmanjše enote, ki predstavlja osnovo zajemanja lokacijskih podatkov. Parcelni del je poligon, ki nosi identifikacijsko številko - parcelno številko, ki pa ni pravi identifikator, saj se lahko večkrat ponovi. Zaradi tega parcelni del ni uporabljen kot prava temeljna enota. Še vedno ostaja temeljna enota parcela, ki je sestavljena enota iz več parcelnih delov. Koliltrola zajema lokacijskih podatkov pisane enote imajo pomembno vlogo pri kontroli popolnosti podatkov. Tu se izvaja s primerjavo digitaliziranih površin prostorskih enot in površin, vodenih v pisnem delu opera ta zemljiškega katastra. Kontrolo popolnosti lahko izvajamo na naslednje tri načine: o kontrola popolnosti po lastninskih kosih zahteva površinsko usklajenost lastninskih kosov, V tem primeru primerjamo med seboj površine, ki ležijo Geodetski vestnik 36 (1992) 3 pod istim posestnim listom in ZKVL-jem. S tem zagotovimo vsem lastnikom pravilno površino njihovega lastninskega kosa. Tu kontrola se v praksi zelo redko uporablja, saj jo močno izpodriva naslednja metoda; • kontrola popolnosti parcel - primerjamo površinsko usklajenost posameznih parcel. Rezultati te kontrole so kvalitetnejši od predhodne, saj omogočajo kontrolo po temeljni prostorski enoti. V primerjavi z grobo kontrolo je postopek dolgotrajnejši, saj je v primerjavi več prostorskih enot, ki imajo lahko slabše definirane meje, kot so meje lastninskih kosov; • parcelnih delov v kontrolo ne zajamemo, saj v bazi niso identificirani. Vendar v postopku zajema dodeljujemo vrste rabe posameznim parcelnim delom. Uspešno izvedeno dodeljevanje vrst rabe posameznim parcelnim delom posredno zagotavlja visoko kvaliteto zajema lokacijskih podatkov. Ocena lokacijske natančnosti zajetih podatkov Obravnavane enote imajo velik vpliv tudi na lokacijsko natančnost njihovih mejnih točk: • meje lastninskih kosov so najbolj kvalitetno določene in so omejene z merjenimi mejnimi točkami; o meje parcel so lahko kvalitetne, če so hkrati tudi meje lastninskih kosov, sicer pa so meje parcel znotraj lastninskih kosov običajno lokacijsko slabše določene; o najslabše kvalitete so prav gotovo meje med parcelnimi deli znotraj ene parcele, saj jih razmejujejo običajne detajlne točke. Vsebinsko izpopolnjevanje in povezava v prostorski informacijski sistem pisane enote imajo velik pomen tudi z informacijskega vidika. Iz opisanih definicij je razvidno, da med njimi obstaja stroga hierarhija. To lahko zelo uspešno izkoriščamo v več primerih: • pri ponovni oštevilčbi enot • pri avtomatskem dodeljevanju vrste rabe parcelnim delom • pri izdelavi kvalitetnih preglednih katastrskih ali tematskih izrisov o pri generalizaciji podatkov za ekstrakcijo na višje ravni. Možne l!"!.IZličice upornbe enot akor vidimo, imajo novo opisane enote v DBZK-ju bistveno večji pomen, kot so a imele v klasičnem operatu zemljiškega katastra. Iz opisanega parcela v klasičnem smislu izgublja svoj pomen in je pomembna samo zaradi preteklosti. Če bi postavljali nove definicije temeljnih enot zemljiškega katastra, potem bi se vsekakor odločali med naslednjimi možnostmi: • V DBZK-ju želimo voditi vrste rabe parcel. V tem primeru bi oštevilčili vse parcelne dele. Osnovna enota bi bila parcelni del, ki je v lokacijskem delu DBZK-ja predstavljen kot samostojni poligon. Vse ostale enote so izvedene. V tem primeru sedanje parcele ne bi bilo, temveč bi ostal le lastninski kos, ki bi ga definiralo enako lastništvo parcelnih delov. • V DBZK-ju ne želimo voditi vrst rabe posameznih parcelnih delov. V tem primeru bi izpustili iz DBZK-ja vse kulturne meje (meje med vrstami rabe) in Geodetski vestnik 36 (1992) 3 zadržali le parcelne meje. Možna pa bi bila tudi rešitev z oblikovanjem lastninskih kosov, kjer bi bila osnovna enota lahko posestni list ali ZKVL. ENOTE VODENJA OPERATA ZEMWIŠKEGA KATASTRA Vodenje klasičnega opera ta zemljiškega katastra je praktično zahtevalo dve enoti vodenja za dva različna dela opera ta. Enota vodenja pisnega dela opera ta je bila katastrska občina. Enota vodenja grafičnega dela operata pa so bili katastrski načrti. Prva enota je povsem administrativnega značaja. Druga enota je nastala zaradi ročnega vodenja evidence, saj so želeli na priročnem formatu prikazati vsebino v čim večjem merilu ob čim manjšem številu načrtov. Toko so se izoblikovali standardna merila in standardni formati načrtov. S prehodom na digitalno vodenje podatkov odpade potreba po vodenju podatkov v okviru katastrskih načrtov, saj podatke vodimo v okviru cele katastrske občine, tako kot se vodi pisni (atributni) del operata zemljiškega katastra. Vendar enota vodenja zahteva, da so v njenem okviru podatki čimbolj homogeni. Pri lokacijskih podatkih to pomeni homogeno natančnost prek cele enote vodenja, npr. katastrske občine. To lahko dosežemo le v primeru, če so v katastrski občini načrti v podobnih merilih in istem koordinatnem sistemu, oziroma če so znane vse koordinate mejnih točk. Tu dva pogoja pogosto nista izpolnjena, zato se v okviru katastrske občine pojavljajo različne kvalitete lokacijskih podatkov, ki izvirajo iz različnih meril katastrskih načrtov in iz različnih vrst izmer na območju obravnavane katastrske občine (grafična in numerična izmera). Iz opisanega sledi, da bomo za vodenje lokacijskega dela DBZK-ja razdelili katastrsko občino na več delov. Mejo med deli katastrskih občin določa sprememba koordinatnega sistema. Glede na koordinatni sistem so predpisani različni postopki vodenja in vzdrževanja (grafični in numerični kataster). Enoto vodenja lokacijskega dela operata zemljiškega katastra moramo torej razbiti na več delov le v primeru, če je v katastrski občini več vrst izmer oziroma več koordinatnih sistemov. V DOZK-ju vodimo pisni del v okviru cele katastrske občine, lokacijski del pa vodimo v okviru katastrske občine, če je celotna katastrska občina v istem koordinatnem sistemu, drugače pa ga vodimo v okviru delov katastrske občine. Virri: Mivšek, E., 1992, Zajem, ocena natančnosti in organizacija grafične baze podatkov zemljiškega katastra v zemljiškem informacijskem sistemu, Študij ob nalogi, FAGG, Ljubljana. Šuntar, A., 1992, Digitalna baza podatkov zemljiškega katastra v geog;rafskem informacijskem sistemu, Magistrska naloga, FAGG, Ljubljana. Recenzija: Roman Novšak Marjan Recer Geodetski vestnik 36 (1992) 3 PERSPEKTIVE UPRAVNOP EGA UDK (UDC) 35.077(094.5):528 061.3(497.12) Geodetski dan„1992":528 DEL ANJA GEO ETS v SLUZBE Stanko Pristovnik MYOUP-Republiška geodetska uprava, Ljubljana Prispelo za objavo: 9.9.1992 Izvleček Geodetska služba naj bi se od pretežno strolwvno-tehnične dejavnosti usmerila v upravnopravno delovanje zlasti na področju urejanja mej v upravnem postopku in ugotavljanja sprememb katastrskih podatkov. Kakršnakoli sprememba naj bi se ugotavljala v predpisanem postopku, odločitve pa sprejemale z upravno odločbo. Ključne besede: Geodetski dan, meje, Rogaška Slatina, Slovenija, spremembe, upravni postopek, zakon, zemljiški kataster, 1992 Abstract The surveying service should tum from mostly professional-technical activities to administrative-legal activities especially in the fteld of regularization boundaries in a legal procedure, and at establishing cadastral data changes. Any kind of change should be established according to a determined procedure; decisions should be taken by a legal provision. Keywords: boundaries, changes, Geodetic workshop, land cadastre, law, legal procedure, Rogaška Slatina, Slovenia, 1992 UVOD eodetska dejavnost je v R Sloveniji široko razvejana. Praktično se za vsako prostorsko odločitev ali planski poseg izdelujejo ustrezni načrti, za vsako gradbeno-tehnično dejavnost, kot so gradnje komunikacij, izvajanje melioracij in komasacij, so potrebna geodetska dela, za urejanje premoženjskopravnih razmerij in reševanje sporov glede lastništva na nepremičninah so potrebni uradni podatki o nepremičninah, za informiranje in orientiranje v prostoru pa zanesljivi podatki o naseljih, ulicah in hišnih številkah in podobno. Pretežni del dejavnosti geodetske službe se opravlja po strokovno-tehničnih pravilih geodetske stroke, ki pa se z napredkom tehnologije tudi stalno dopolnjujejo in celo .spreminjajo. Poleg pravil stroke mora geodetska služba pri svojem delu upoštevati tudi posebne predpise, s Geodetski vestnik 36 (1992) 3 katerimi država zavaruje tako svoje interese kot interese in potrebe državljanov. Zakonitost dela geodetske službe predstavlja dosledno upoštevanje vseh pravil. V zadnjem času pa se geodetska služba vse bolj usmerja tudi k pravnemu delovanju. Kot upravni organ prevzema vse več nalog upravnopravnega značaja in v imenu države vodi postopke, v katerih odloča tudi o določenih obveznostih in pravicah lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč. Področje upravnega odločanja se nanaša zlasti na ugotavljanje lege, oblike, obsega in rabe posameznih zemljišč. Dosedanje pretežno strokovno-tehnično delovanje geodetske službe se dopolnjuje z vodenjem upravnih postopkov in konkretnim odločanjem. DOSEDANJA AKTIVNOST Odločen korak v smeri upravnopravnega delovanja je bil storjen že s sprejemom Zakona o zemljiškem katastru leta 1974 (UrJ. SRS št 16/74). Zakon je uvedel ugotavljanje mej v upravnem postopku, in sicer v mejnem ugotovitvenem postopku ali pa s prenosom mej po podatkih katastra. Tu upravni postopek naj bi nadomestil drago in zamudno urejanje mej v sodnem nepravdnem postopku v vseh tistih primerih, kjer meje niso očitno sporne med mejaši, so pa negotove, mejniki nezaznavni, mejaši pa želijo meje sporazumno ugotoviti in uradno zamejičiti. Prizadete stranke se glede poteka posestnih mej sporazumejo pred upravnim organom, svoje soglasje pa potrdijo s podpisi v ugotovitvenem zapisniku. Thk sporazum obravnavamo kot poravnavo med strankami. Vloga geodetskega organa v tem postopku je v tem; da ugotovi, ali niso kakšne ovire za poravnavo, zatem pa s svojim podpisom na zapisniku potrdi sklenjeno poravnavo oziroma v primeru morebitne ovire odkloni potrditev poravnave. V ugotovitvenemu zapisniku o poteku posestne meje je dal zakon status izvršilnega naslova. Drugo bistveno noviteto v smeri upravnopravnega delovanja je zakon uvedel na področju ugotavljanja sprememb katastrskih podatkov glede oštevilčbe, površine, vrste rabe in katastrskega razreda posameznega zemljišča. Geodetski organ ugotavlja navedene spremembe v posebnem postopku in izda ustrezno odločbo (30. čl. zakona). Ugotavljanje sprememb katastrskih podatkov v upravnem postopku in z izdajo odločbe je zakon predvidel le za vzdrževanje zemljiškega katastra. Za samo izdelavo zemljiškega katastra, kamor spadajo tudi nove izmere in revizije vrste rabe zemljišč, kjer gre za ugotavljanje sprememb katastrskih podatkov na večjih kompleksih, je zakon zadržal nekdanji postopek z javno razgrnitvijo podatkov. Seveda pomeni tudi tak način ugotavljanja sprememb podatkov določeno pravno dejanje geodetskega organa, čeprav končni akt ni upravna odločba temveč uradni izkaz sprememb oziroma v Sloveniji udomačen izraz „naznanilni list" ali pa tudi „prijavni list". POMANJKWl!VOSTI SEDANJE UREDITVE Praksa je kmalu pokazala, da so posamezne rešitve v zakonu pomanjkljive in nedorečene, druge spet dopuščajo različno tolmačenje ali celo različno uporabo končnih geodetskih aktov, zlasti je to očitno pri sporočanju sprememb katastrskih podatkov zemljiški knjigi. Prvo tako nedorečenost v zakonu zasledimo v ureditvi ugotavljanja mej v upravnem postopku. Dosedanji v zakonu predpisan način ugotavljanja mej v mejnem ugotovitvenem postopku oziroma s prenosom posestnih Geodetski vestnik 36 (1992) 3 mej v naravo po podatkih katastra, ki se zaključi z ugotovitvenim zapisnikom, strankam ne zagotavlja zadostnega pravnega varstva, kot je to primer v drugih upravnih postopkih, ki se končajo z odločbo. Zoper ugotovitveni zapisnik, ki naj dokazuje poravnavo m1/d strankama in ima status izvršilnega naslova, namreč ni pritožbe ali drugega pravnega sredstva. Ker gre za sporazum med strankama, se lahko morebitne nepravilnosti spodbijajo le pred sodiščem. Večkrat je potreben ponovni postopek ureditve meje, tokrat v sodnem nepravdnem postopku. Postopek se zavleče, stroški povečajo. S tem se izigra namen poenostavitve in pocenitve ureditve mej. Zapisnik kot dokaz o doseženem sporazumu med strankami je vsekakor potreben, vendar le-ta naj ne bi bil končni upravni akt, s katerim bi se postopek ugotovitve meje končal. Geodetski organ naj bi v skladu z ugotovljenimi dejstvi iz zapisnika izdal še ugotovitveno odločbo, zoper katero bi bila dopustna pritožba in celo upravni spor. Na. ta način bi se lahko eventuelne nezakonitosti in nepravilnosti postopka, vključno z nepravilnostmi pri sestavi zapisnika, odpravile oziroma s pravnomočnostio odločbe sanirale, zoper večje nezakonitosti pa bi stranka lahko uporabila izredna pravna sredstva. v e v postopku ne bi bilo doseženo soglasje strank, ali če bi geodetski organ ugotovil kakšno oviro, zaradi katere sporazum glede poteka meje ne bi bil dopusten (prikrit promet, poravnava v škodo tretjega ali javnega dobra ipd.), bi se postopek ugotavljanja meje ustavil s sklepom, zoper katerega bi bila možna posebna pritožba. Odločba v takem primeru ne bi bila potrebna, ker so že s posebno pritožbo in eventuelnim upravnim sporom v zadostni meri zavarovane pravne koristi strank. Ustavitev postopka namreč ne pomeni dokončne ureditve meje. Ob naknadno izpolnjenih pogojih se postopek ugotavljanja mej na zahtevo stranke ponovi, v primeru sporne meje pa ima stranka možnost predlagati ureditev meje v sodnem r,ostopku. v Se več preglavic dela dvojni način ugotavljanja sprememb ostalih katastrskih podatkov in njihovo evidentiranje v zemljiški knjigi. Ob vzdrževanju zemljiškega katastra se po 30; členu zakona spremembe v oštevilčbi, površini, vrsti rabe in katastrskem razredu zemljišča ugotavljajo z odločbo. Ti podatki, oziroma njihove spremembe, pa se v praksi ugotavljajo ob novih izmerah in revizijah vrste rabe s posebnim „izkazom sprememb" oziroma z „naznanilnim listom", čeprav ga zakon posebej ne omenja. Vzrok dvojnosti je v dveh različnih postopkih, ki jih je zakon izrecno predpisal. Za izdelavo zemljiškega katastra, nove izmere in revizije vrste rabe zemljišč, torej za kompleksno urejanje, predpisuje zakon nekdanji postopek z javno razgrnitvijo podatkov, za vzdrževanje zemljiškega katastra, to je za sprotno ugotavljanje sprememb katastrskih podatkov pa zakon predpisuje postopek po splošnih pravilih upravnega postopka, ki se konča z upravno odločbo. er gre za istovrstno ugotavljanje sprememb katastrskih podatkov, oba postopka v akonu pa sta nedorečena in pomanjkljivo urejena, je temu logično sledila različna praksa posameznih sodišč pri sprejemanju in obravnavanju uradnih listin, s katerimi geodetski organi sporočajo spremembe katastrskih podatkov sodišču zaradi evidentiranja v zemljiški knjigi. Nekatera sodišča so začela enačiti naznanilne liste z upravnimi odločbami, druga spet sprejemajo kot ustrezne listine le odločbe, ne glede na to, v kakšnem postopku so bile spremembe ugotovljene. Vse to je povzročilo potrebo po dodatnem pojasnjevanju, sprejemanju stališč Ministrstva za pravosodje in Geodetski vestnik 36 (1992) 3 upravo ter dajanjem pobud za vložitev zahtevkov za varstvo zakonitosti. Kar veliko je dela in stroškov zaradi pomanjkljivih predpisov, in vse to v škodo ažurnosti uradnih evidenc. ZAMISLI BODOČE UREDITVE v e nekaj časa se pripravlja nova geodetska zakonodaja. Potrebe po spremembi edanjih predpisov so vsak dan večje. Narekuje jih praksa in družbenopolitični razvoj. Sedaj je tudi čas, da se z novo zakonodajo odpravijo dosedanje nedorečenosti in pomanjkljivosti na področju zemljiškega katastra, določijo nove pristojnosti in predpišejo ustrezni postopki za pravno delovanje geodetskih organov pri urejanju zemljišč. Osnutek novega geodetskega zakona predvideva določene korenite spremembe v delovanju geodetskih organov glede urejanja mej, ugotavljanja in odločanja o katastrskih podatkih ter vodenja uradnih evidenc o zemljiščih. Kakršnakoli sprememba podatkov, o katerih vodi geodetski upravni organ uradno evidenco, naj bi se opravila le na podlagi konkretne odločbe bodisi geodetskega organa bodisi sodišča ali drugega pristojnega organa. n_1avne predvidene novosti naj bi bile naslednje: ~ Urejanje mej v upravnem postopku: - končni akt, s katerim bi se ugotovil potek posestne meje, naj ne bi bil ugotovitveni zapisnik, temveč ugotovitvena odločba, zoper katero bi imela stranka možnost uporabe rednega pravnega sredstva, dopusten pa bi bil tudi upravni spor; meja, ugotovljena ali določena v upravnem postopku z odločbo geodetskega upravnega organa, bi bila dokončna in obvezujoča tudi za druge organe in sodišča. S tem bi se izognili nepotrebnemu ponavljanju postopkov urejanja mej po različnih organih; - obnova mej, ki so bile ugotovljene ali določene v upravnem ali sodnem pos- topku in evidentirane v zemljiškomejnem katastru oziroma ponovna vzpos- tavitev odstranjenih, uničenih, nezaznavnih ali celo prestavljenih mejnih znamenj (mejnikov) na mejne točke naj bi bila le v pristojnosti geodetskih upravnih organov. Ker ne gre za spreminjanje katastrskih podatkov, bi se tak postopek končal kot geodetska storitev z zapisnikom. • Ugotavljanje sprememb katastrskih podatkov: odpraviti bi bilo potrebno sedanji dvojni način ugotavljanja sprememb podatkov o oštevilčbi, površini, vrsti rabe in katastrskem razredu zemljišča. Ne samo pri vzdrževanju zemljiškega katastra, tudi pri kompleksnem usklajevanju katastrskih podatkov s stanjem v naravi ob novih izmerah in revizijah vrste rabe zemljišč naj bi vsak posameznik prejel odločbo, zoper katero bi imel možnost uporabe pravnih sredstev; - javna razgrnitev podatkov pri kompleksnem urejanju zemljišč bi sicer lahko ostala in bi bila celo potrebna, ker organu niso vedno znane vse stranke, vendar bi imela taka razgrnitev le značaj javnega naznanila oziroma vabila na sodelovanje v postopku - nekaj podobnega kot je to urejeno pri razgrnitvi prostorskih izvedbenih načrtov. Stranke zaradi neodzivanja na razgrnitev ne bi trpele nikakršnih posledic, če pa bi razgrnjenim podatkom ugovarjale, bi se o ugovoru odločilo ob izdaji odločbe. Geodetski vestnik 36 (1992) 3 • Posebno novost predstavlja tudi javno pooblastilo, ki bi ga za opravljanje geodetskih storitev, vezanih na vodenje upravnega postopka, lahko prejeli zasebni geodetski in drugi strokovnjaki. Za to noviteto oziroma zakonsko ureditev je v zadnjem obdobju tudi največ zanimanja. In prav je tako. Škoda le, da je vse premalo konstruktivnega sodelovanja med odgovornimi predstavniki geodetske službe in potencialnimi kandidati javnih pooblastil. ZAKWUČEK To bi bile trenutno najaktualnejše predvidene spremembe in dopolnitve upravnopravnega delovanja geodetske službe. Verjetno bi lahko posamezni geodeti ali geodetska praksa nakazali še kakšne novosti. Iz dosedanje zgolj tehnične naravnanosti naj bi se geodetska služba oziroma njeni strokovnjaki usmerjali na področje soodločanja v raznih postopkih, v katerih se odloča o pravicah in obveznostih lastnikov zemljišč in tako iz dosedanje manj vredne pozicije stopili ob bok arhitektov, gradbenikov in pravnikov kot soustvarjalci demokratične in pravne države. Viri: Zakon o zemljiškem katastru (Ur.L SRS št. 16/74 in 42/86). Pristovnik, S., 1987, Urejanje mej izven sodnega postopka, Pravna praksa (6), Ljubljana, štev. l. Pristovnik, S., 1987, Evidentiranje sodno urejenih mej, Pravna praksa ( 6 ), Ljubljana, štev. 17. Republiška geodetska uprava, 1991, Koncept osnutka geodetskega zakona -19.9.1991 - interno. Recenzija: Albert Rejc Rudi Zavrl eodetski vestnik 36 (1992) 3 UDK (UDC) 711.163.001 061.3(497.12) Geodetski dnn „1992":528 UREJANJE PODEZE A - N VANALOGAGEODEZIJE mag. Anton Prosen FAGG-Oddelek za geodezijo, Ljubljana Prispelo za objavo: 15.9.1992 Izvleček V referatu podajam nekaj izhodišč za urejanje podeželja z agrarnimi operacijami, uveljavljenimi v Evropi, kot pobµdo za razvoj geodetske stroke in priložnost za snovanje zemljiških informacijskih sistemov. Ključne besede: agrarne operacije, Geodetski dan, Rogaška Slatina, Slovenija, teoretski vidik, urejanje prostora, zemljiški informacijski sistem, 1992 Abstract The author presents some starting points f or rural space management by land consolidations programmes, which have already been applied in Europe. This is as well a strong impetus for the development of the surveying branch and an opportunity to set upa land information system (LIS). Keywords: Geodetic workshop, land consolidations programmes, land infonnation system, Rogaška Slatina, rural space management, Slovenia, theoretical view, 1992 podeželski prostor na Slovenskem posegamo ali smo še do nedavnega posegali parcialno in neusklajeno, predvsem zato, ker sta bila celostno in sektorsko planiranje nemočna. Posledice takšnega ravnanja se kažejo v podeželskem prostoru, v stihiji, ki vlada v njem, in pojobi njegove krajine. Zato postaja tematika planiranja in urejanja podeželja vse bolj aktualna tudi pri nas. K temu so veliko pripomogli vplivi iz razvite Evrope, razvoj posameznih strok in navsezadnje nuja. Ker je to področje strokovnega dela izredno specifično in hkrati široko in celostno, predvsem pa izrazito interdisciplinarno, podajam nekaj izhodišč za urejanje podeželskega prostora in prenovo vasi z agrarnimi operacijami. Načini urejanja tega prostora so bili doslej ne le izrazito parcialni, temveč tudi nestrokovni. · ljub temu da v Evropi pod različnimi izrazi, kot npr. Flurbereinigung, emembrement rural, Landconsolidation, komasacija, pojmujemo različne vsebinske postopke za urejanje podeželskega prostora, pa imajo vsi ti nekaj skupnega. V posameznih državah se danes lotevajo agrarnih operacij - predvsem komasacij zaradi potreb, ki se kažejo v kmetijstvu, negi krajine, varstvu narave fo okolja pa tudi zaradi razvoja posameznih območij. 11:eba je uresničiti regionalne programe pogozdovanja, vodnogospodarskih ureditev, predvsem pa graditi infrastrukturne objekte in naprave ter naselja. nalize evropske zakonodaje, ki ureja agrarne operacije (komasacije), kažejo, da ·ma večina držav za to posebne predpise, nekatere pa imajo le-te včlenjene v Geodetski vestnik 36 (1992) 3 druge zakone, na primer v zakone o kmetijstvu in urejanju zemljišč. Pravniki ugotavljajo, da so povsod v Evropi določila v teh zakonih vsebinsko slabo povezana z zakonodajo z drugih področij, posebno iz planiranja; v vseh pa je namenjena velika pozornost ureditvi pravnih razmerij lastništva in povezavi s postopki ekspropriacije. grame operacije so tisti strokovno-tehnični postopki, s katerimi tehnično, ekološko in pravno preurejamo podeželski prostor ter ustvarjamo možnosti za vsesplošni razvoj, predvsem za razvoj kmetijstva. Slovensko kmetijstvo povečini nima takih možnosti, zato bo treba še veliko vložiti v agrarnotenično ureditev podeželskega prostora, in hkrati ohranjati in urejati nekonfliktno agrarno krajino, ki ima večfunkcionalni (multifunkcionalni) pomen. Agrarne operacije v večini evropskih držav so razvojni in izvedbeni mehanizmi za uresničitev planov na različnih ravneh urejanja podeželja. Pri tem so upoštevane posebne značilnosti tega ekološko in socialno občutljivega prostora, hkrati pa te operacije pripomorejo k urejanju, sanaciji in razvoju vaških naselij. Toko zasnovani načrti zanje postanejo prostorskoplanski dokumenti, in ne zgolj sektorski načrti. V njih so upoštevane celostne potrebe določenega območja in načrtovalsko-metodološke zahteve za njegovo izdelavo, pa tudi ekološke in oblikovno-urejevalne zahteve, tako za ureditev funkcionalnega in delovnega prostora vasi kot tudi za ureditev in sanacijo vaškega naselja. v Cenam agrarne operacije omogočajo postopke za celosten razvoj določenega območja, moramo ob tem spremeniti tudi odnos do agrarne krajine, njenih ekoloških zmogljivosti in kulturne dediščine. Toko imenovano sonaravno urejanje kmetijskega prostora z agrarnimi operacijami je lahko pomemben spodbujevalec razvoja (rekreacija idr.). Načrtno, celostno urejanje podeželskega prostora zahteva poleg ustrezne zakonodaje, tudi vzpostavitev baz podatkov, ki nam olajšajo odločanje o aktiviranju ter izrabi potencialov določenega prostora. Poleg bistvenih podatkov o zemljiščih - ti so v katastru in zemljiški knjigi - si vse države prizadevajo izoblikovati ustrezen zemljiški informacijski sistem (ang.: land information system-LIS) kot strokovno podlago za pravno, administrativno in ekonomsko odločanje in pomoč pri · plariiranju in razvoju. Sodoben zemljiški informacijski sistem naj bi po mnenju nas, uporabnikov, vseboval na eni strani baze prostorskih podatkov o zemljišču nekega območja, na drugi pa postopke in tehniko za sistemsko zbiranje, obdelavo, razvrščanje in ažuriranje podatkov. Tok informacijski sistem bi bil podlaga za relevanten sistem podatkov o prostoru, in bi nam olajšal povezovanje podatkov znotraj sistema z drugimi nujnimi podatki v zvezi z zemljiščem. Za urejanje kmetijskega prostora in vasi so podatki o lastništvu izredno pomembni. emljiški informacijski sistem, dopolnjen z demografskimi podatki in s podatki o grajeni strukturi ter znanstvenimi izsledki o hidrologiji, vegetaciji, živalskih vrstah, tleh, geologiji, topografiji idr., bi nam omogočal dovolj strokovno načrtovanje urejanja prostora. Na zemljiške informacijske sisteme je še posebno vezano varovalno ekološko krajinsko načrtovanje (kartiranje biotopov, kartiranje malih krajinskih struktur, zdajšnja raba idr.). Ob pomanjkanju primernih baz podatkov si planerji pomagamo s podatki iz katastra in zemljiške knjige ter z nekaterimi evidencami. Z metodami inventarizacije prostora in analize krajine pa dopolnjujemo potrebne podatkovne podlage za vsako nalogo posebej. Gre za posamične, delne rešitve, uporabne tedaj, ko se pojavi potreba po informacijah. Posamezni sektorji obdelujejo podatke in informacije; zbirajo jih sami ali pa jih dobe v podatkovnih bazah nekaterih eodetski vestnik 36 (1992) 3 služb ali pooblaščenih zavodov. Sistem podatkov in evidenc je ponavadi prilagojen predvsem potrebam upravnega dela, manj pa potrebam planiranja in odločanja. Informacijski sistem, potreben za urejanje kmetijskega prostora, bi moral temeljiti na zemljiškem informacijskem sistemu, ki bi ga kot podlago za zbiranje, obdelavo in ažuriranje uporabljali tudi različni sektorji. Šele povezovanje s sektorji nam omogoča celostno urejanje kmetijskega prostora. U porabniki podatkov zemljiškega katastra, potrebnih za urejanje podeželja, ugotavljamo, da je ta osnovna geodetska evidenca v posameznih območjih Slovenije tako zelo neusklajena, da smo za njeno prihodnost upravičeno zaskrbljeni. Raziskave v zvezi s· prenovo vasi, narejene na Katedri za prostorsko planiranje (FAGG), so pokazale, da stanje na območju posameznih vasi ni bilo ažurirano več desetletij. Zato zahtevamo pri prevzemu tovrstnih nalog, da naročnik opravi reambulacijo načrtov in izvede spremembe. Izkazalo se je, da gre v posamezni vasi za tako velike spremembe, da bi bHo pravzaprav nujno opraviti novo izmero. Šele podatki (digitalizirani), dobljeni z novo izmero, l:li bili primerna podlaga za načrtovanje prenove in ureditve vasi. Po končanen načrtovalnem delu bi podatke dopolnili in izdelali katastrske načrte, skratka vzpostavili zemljiški informacijski sistem. Ob tem se sprašujemo, kakšno stanje bomo digitalizirali za vzpostavitev zemljiškega informacijskega sistema? ružbi je veliko do tega, da se uredi podeželski prostor, to pa je priložnost, da pospešimo vzpostavitev zemljiškega informacijskega sistema, saj daje to področje dela veliko možnosti za razvoj geodezije, in sicer: fotogrametriji, novim izmeram, pripravi topografskih načrtov in kart idr. Skratka, gre za novo dejavnost, ki jo geodezija mora uvrstiti v vzgojno-izobraževalni sistem, raziskovanje in strokovno prakso. Slovenija, predvsem Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, se v prizadevanjih za celostni razvoj podeželja povezuje predvsem z Bavarsko, kjer so geodeti nosilci akcij urejanja podeželskega prostora in vasi. Škoda, da pri slovenskih prizadevanjih geodeti tako malo sodelujemo. Vir: Prosen, A., 1992, Urejanje podeželskega prostora s poudarkom na ekološkem vrednotenju, Osnutek doktorske disertacije, FAGG, Ljubljana. Recenzija: prof.dr. Ana Barbič Janez Urh Geodetski vestnik 36 (1992) 3 ANALITIČNO O SENČENJE DMR-JA UDK (UDC) 528.932.4:912.644:681.3.0J 6 061.3(497.12) Geodetsld &m „1992":528 RAFS o S PSE OSLUČAJNOSTNIMI RASTRI mag. Dalibor Radovan Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, Ljubljana Prispelo za objavo: 15.9.1992 Izvleček Podane so zahteve klasičnega kartografskega senčenja in razlike od matematičnih modelov v CAD sistemih. Opisan je Brasslov švicarski analitični model, ki je izboljšan z uvedbo psevdoslučajnostriih rastrov, maskiranjem ravnin ter glajenjem stopničastih delov slike, ki nastopajo zaradi kontrastov na grebenih. Ključne besede: analitično senčenje, digitalni model reliefa, Geodetski dan, kartografsko senčenje, Rogaška Slatina, Slovenija, 1992 Abstract The author presents main principles of classic cartographic hill shading and differences from mathematical models in CAD systems. Swiss Brassel's analytical model, improved by the pseudorandom rasters, digital masking of plane, and with smoothing steplike parts of the image emergingfrom edge contrasts of the ridges, is described. Keywords: analytical hill shading, cartographic shading, digital terrain model, Geodetic workshop, Rogaška Slatina, Slovenija, 1992 1. ROČNO IN ANALITIČNO KARTOGRAFSKO SENČENJE artografsko senčenje je eden izmed najboljših načinov prikazovanja plastičnosti eliefa na karti. Je poizkus simulacije tretje dimenzije na dvodimenzionalnem mediju. V klasični kartografiji je to ena izmed najzahtevnejših in strogo specializiranih risarskih tehnik, ki jo z mnogo truda in vaje, ter tudi s sposobnostjo prostorske predstave, lahko opravlja le peščica izurjenih kartografov. Kljub relativni zapletenosti naloge pa so se senčenja že v šestdesetih letih lotili tudi z računalniki · (Yoeli 1965). Tuk način reševanja problema je seveda smiseln samo takrat, ko o ploskvi, ki jo prikazujemo s sencami, obstaja neka digitalna informacija. Tu je lahko shranjena v obliki digitalnega modela reliefa s kvadratno celično mrežo ali pa celo kot Delaunayeva triangulacija nepravilno razporejenih točk. Začelo se je z različno gostimi DMR-ji, ki zaradi pravilne strukture v veliki meri prevladujejo še danes. Sprva so sence oponašali kar z linijskimi tiskalniki na podoben način kot pri uporabi eodetski vestnik 36 (1992) 3 SYMAP tehnike. Kasneje so na tržišče prihajale vedno popolnejše izvedenke rastrskih risalnikov in tiskalnikov, tako da danes reprodukcija niti ni več takšna ovira kot v preteklosti, ko je bila najpomembnejša pri kvaliteti končnega izdelka. 2. RAZLIKE KARTOGRAFSKEGA SENČENJA OD MATEMATIČNIH CAD-MODELOV Preden bomo spoznali avtomatizacijo senčenja na karti, moramo vedeti, da se klasično kartografsko senčenje ne ravna po Lambertovem zakonu iz fizike, temveč vsebuje v veliki meri tudi psihološke in fiziološke dejavnike. Ti povzročijo precejšnje odklone od matematičnih modelov, ki se trenutno uporabljajo v CAD-sistemih. Razlike so v predvsem naslednje: o pri kartografskem senčenju je teren (fiktivno) osvetljen s severne nebesne poloble, kar je ravno nasprotno kot v naravi. S tem se izognemo inverznemu efektu - obratnemu vtisu pri percepciji dolin in grebenov; o prikažejo se le lastne refleksije terena (hriba), ne pa tudi vržene sence; o tip tal in vegetacije ne vplivata na jakost sence oziroma na refleksijsko vrednost; o osončenje se na isti sliki lahko po azimutu in zenitni distanci lokalno prilagaja različnim reliefnim oblikam zaradi čim bolj plastičnega izraza karte; o celotna slika se osvetljuje ali potemnjuje po potrebi, predvsem pa glede na vrsto nadaljnje reprodukcijske obdelave; • z večjo nadmorsko višino se veča tudi kontrast med osvetljenimi in neosvetljenimi predeli. S tem doline postanejo zavite v „meglico", grebeni pa ostri; • ravni predeli z manjšo nadmorsko višino od okolice morajo biti na karti svetli ali celo beli, čeprav fiktivno sonce nikoli ni v zenitu; o robovi grebenov in grap se često bolj ostro poudarjajo kot so v naravi, vmesne ploskve pa so ponavadi zelo mehko osenčene. 3. PRAKTIČNA IZVEDBA Vse te zahteve takoimenovane klasične švicarske šole (Imhof 1965) mora dober model analitičnega kartografskega senčenja tudi matematično ali fizikalno rešiti, lahko tudi s popolnoma empiričnimi sredstvi. Ena od metod, ki rešuje večino zgornjih problemov, je Brasslova analitična izvedba švicarske metode, ki je v bistvu nadgraditev osnovnega Yoelijevega pristopa s korekcijami (Brassel 1974). Na Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo (IGF) smo leta 1985 sprogramirali kompletno Brasslovo matematično rešitev, ki pa zaradi različnih pomanjkljivosti tako programov kot tudi opreme ni zaživela v praksi (Rozman, Radovan 1985). V letih 1991 in 1992 smo dela nadaljevali do takšne stopnje, da smo lahko izvršili J?Oizkusni tisk senčenja skupaj z ostalo vsebino za turistično karto občine Ljubljana Siška v merilu 1:50 000 (IGF) in planinsko karto Julijskih Alp v merilu 1:50 000 za Geodetski zavod Slovenije. Načrtujemo tudi natis analitičnega senčenja nove planinske karte 1tiglava v merilu 1:25 000 (IGF), za kar smo izvedli že preliminarne teste. Prvotni računalniški program iz leta 1985 je bil napisan v Fortranu na bivšem univerzitetnem računalniku DEC-10, v letu 1991 pa smo ga prevedli v Torbo Pascal, tako da deluje na vseh PC-jih od modela 286 navzgor. Lastnosti in zmožnosti programa so trenutno naslednje: Geodetski vestnik 36 (1992) 3 o osnovna refleksija oziroma jakost sence se izračuna po enačbi: R reflektirana svetloba ~ii - --~--~~- - cos C( - - vpadna svetloba - - 1 s"I · l ff'I kjer je alfa kot med vektorjem osvetlitve s" in vektorjem normale it na izravnalno ravnino celice DMR Pri vseh nadaljnjih korekcijah senc se popravlja to vrednost R; o horizontalni kot (azimut) osvetlitve lahko lokalno prilagajamo reliefnim oblikam tako, da je ne glede na smer generalne osvetlitve vedno ena polovica hriba bolj osvetljena od druge. S tem ohranjamo plastičnost prikaza vseh reliefnih oblik, tudi tistih grebenov in dolin, ki ležijo v smeri vektorja osvetlitve. V ta namen je treba s karte plastnic izbranega območja digitalizirati osi glavnih in stranskih dolin in grebenov; , o vertikalni kot (zenitno distanco) osvetlitve lahko lokalno prilagajamo terenu. S tem odpravimo nelogične razporeditve senc v nekaterih posebnih primerih dolin (U-doline); • kontrast lahko z enim samim faktorjem spremenimo tako, da so višji predeli bolj plastično izraziti kot nižji, kjer v skrajnem primeru lahko nastopi ,,meglica" (prva atmosferska perspektivna korekcija); • svetlost slike lahko spet z drugim faktorjem uravnavamo za celo sliko naenkrat Korekcija je odvisna od srednje nadmorske višine terena (druga atmosferska perspektivna korekcija); . o nižinske dele ravnin lahko maskiramo tako, da na karti take ploskve ostanejo bele. Pri tem sta pomembna naklonski in višinski kriterij, saj na visokih, toda ravnih planotah sence ne smejo manjkati; o kompletno sliko lahko narišemo inverzno, tj. zamenjamo črno z belim in obratno; o najpomembnejša novost v programu je uporaba psevdoslučajnostnih rastrov (Plumb, Slocum 1986), ki so se do sedaj uporabljali le v tematski kartografiji. S tem si lahko privoščimo 64-tonsko skalo sivih tonov ter oponašamo proces poltonskega rastriranja. Po posebnem postopku se pike rastra naključno razporedijo tako, da se ob tem ne pojavlja grahasta struktura, kot je to primer pri navadnih slučajnostnih rastrih. Proces zahteva krmiljenje risanja pik na risalniku (tiskalniku) z njegovimi internimi ukazi; o osnovni DMR je stometrski, vendar je zaradi kvalitete slike nujna interpolacija na 50 oziroma 25 metrov. Na različne načine lahko uporabljamo dvojno linearno interpolacijo, ali pa metodo dolžinskih uteži, ki omogoča več vrst glajenja slike (Franke 1982); • na grebenih, kjer je kontrast med osvetljenimi in neosvetljenimi ploskvami zelo močan, pa kljub interpolaciji pri zelo razgibanem reliefu z velikimi nakloni še vedno lahko pride do stopničastega izgleda sence na grebenu, kar je posledica kvadratnega DMR-ja. To pomanjkljivost, ki predstavlja večno težavo , pri senčenju, lahko efektno odpravimo z zelo enostavnima zaporednima konvolucijama slike (digitalno procesiranje slike); o izris slike je možen na tri različne izhodne naprave. Za testiranje lahko uporabimo ekran z EGA ali VGA kartico (5 različnih variant). Senčenje in podlago je v tem primeru možno izrisati v beli, črni, svetlo ali temno sivi barvi. Geodetski vestnik 36 (1992) 3 Zaslonsko kopijo negativa slike z ekrana lahko izrišemo na Epsonov matrični tiskalnik, in sicer v 480 ali o/oO-bitni grafiki. Končni izris naredimo na Hewlett- Packardov laserski tiskalnik LaserJet v resoluciji 75, 100, 150 ali 300 pik na inčo. 4. ZAKWUČEK Testni odtisi senčenja so obetajoči: čas izdelave za karto formata Al smo skrajšali s približno dveh mesecev ročnega dela na dva do tri dni računalniškega z digitalizacijo osi dolih in grebenov vred. Ročno popravljanje praktično ni potrebno, vendar pa moramo temeljito poznati .ustrezne postopke nadaljnje fotografske in · tiskarske reprodukcije. Zaradi relativno majhne resolucije tiskalnika ni priporočljivo povečevanje računalniškega izrisa, kar pa velja tudi za ročni način izrisa. Tiskane sence so po izboru najboljših parametrov programa celo detajlnejše in eksaktnejše od ročno izrisanih. Trenutno je večja pomanjkljivost, da moramo večje slike zaradi majhnega formata izrisa (A4) dobiti s spajanjem in delnim prekritjem manjših območij, kar pa je možno rešiti s prilagoditvijo programov še na rastrski risalnik formata A0. Slika 1: Test 64-tonske skale psevdoslučajnostnih rastrov na stožcu z naklonom 45°; velikost območja 4x4 km, DMR 100 m, dvojna linearna interpolacija na 25 m (160xl60 pi.xlov), azimut osvetlitve (J>, vertikalni kot 45°, brez vseh korekcij. Geodetski vestnik 36 (1992) 3 Sli!wi 2: Del območja (Trenta, Zadnjica) za planinsko karto Triglava (IGF); DMR 100 m, dvojna linearna interpolacija na 25 m (240x360 pixlov), azimut osvetlitve - 45° z lokalnimi korekcijami glede na tri kategorije grebenov in dolin, vertikalni kot 45°, povečan kontrast, srednja osvetlitev slike, maskiranje ravnin z naklonom pod 5° in nadmorsko višino pod 81 O m, glajenje stopničk DMR-ja. Geodetski vestnik 36 (1992) 3 Viri: Brasse~ K., 1974, A model for automatic hill-shading, The American Cartographer, VoL 1, No. 1, 15-26. . Franke, R., 1982, Scattered data interpolation: tests of some methods, Mathematics ofComputation, VoL 38, No.157. Imhof, E., 1965, Kartographische Gelandedarstellung, Walter de Gruyter & Co., Berlin. Plumb, GA., Slocum, TA., 1986, Alternative designs for dot- matrix printer maps, The American Cartographer, Vol 13, No. 2, 121-134. Rozman, J., Radovan, D., 1985, Uporaba laserske elektrografije pri računalniškem stavljanju tekstov in slik ter pri računalniški kartografiji, raziskovalna naloga PORS, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, Inštitut Jožef Stefan, Inštitut za celulozo in papir, Ljubljana. Yoeli, P., 1965, Analytical hill shading, Surveying and Mapping, Vol 25, No. 4, 573-579. Recenzija: Matjaž Kos Janko Rozman Geodetski vestnik 36 (1992) 3 AKTUALNOSTI Povabilo na ogled razstavnega prostora Mestnega zavoda za informatiko UVOD Mestni zavod za informatiko Ljubljana se na 25. Geodetskem dnevu predstavlja s: • programskim paketom ZEMLJIŠKI KATASTER za pregledovanje in vzdrževanje atributnih podatkov baze zemljiškega katastra • konceptom razvoja komunikacijskega omrežja kot predpogojem za učinkovito izmenjavo podatkov med uporabniki informacijskega sistema mesta Ljubljane • prikazom obstoječih prostorskih podatkov mesta Ljubljane s primeri analiz podatkovnih struktur v sklopu razvoja geografskega informacijskega sistema (GIS) v mestu Ljubljana (uporaba programskih orodij ORACLE in ARC/INFO). PROGRAMSKI PAKET ZEMWIŠKI KATASTER Opozarjamo predvsem na programski paket ZEMLJIŠKI KATASTER, ki ga že leto in pol razvijamo v naši hiši. Ko smo konec leta 1990 na Mestnem zavodu za informatiko pripravljali usmeritve razvoja informacijskega sistema mesta Ljubljane, smo ugotovili, da programski paket, s katerim je Mestna geodetska uprava Ljubljana vzdrževala pisne podatke zemljiškega katastra (RISZK), ne ustreza zahtevam, ki smo jih v usmeritvah postavili. Tukšne zahteve izpolnjuje le programski paket, ki omogoča najmanj naslednje: • da ga je mogoče instalirati na različni strojni opremi (PC, delovne postaje, veliki računalniški sistemi) z različnimi operacijskimi sistemi, o da zagotavlja povezavo atributnih podatkov z grafičnimi, • da omogoča neposredno povezavo z GIS orodji, • da dovoljuje dostop uporabnikom le do tistih operacij, ki jih smejo v sistemu izvajati, o da ga je mogoče dograjevati, o da zagotavlja vsebinsko in logično kontroliran vnos novih in spreminjanje obstoječih podatkov v bazi, • da je dostop do podatkov hiter tudi v bazi z velikim številom podatkov. Ker seveda takšnega programskega paketa nismo našli, smo morali pristopiti k razvoju lastne aplikacije. Ugotovili smo, da le modularno zasnovan programski paket ustreza vsem našim zahtevam. Kratek opis programskega paketa Pri razvoju programskega paketa se je izkazalo, da so za vzdrževanja atributnih podatkov zemljiškega katastra potrebni najmanj naslednji moduli: • Pregledovanje, ki mora omogočati: Geodetski vestnik 36 (1992) 3 - pregledovanje trenutno veljavnih podatkov iz baze zemljiškega katastra, pregledovanje novega (bodočega) stanja parcel v že izdelanih načrHh geodetske izmere, ki pa po Zakonu o upravnem postopku še niso zmožne vpisa v veljavno stanje zemljiškega katastra (npr.: odločba, na kateri je zapisana parcela, še ni pravnomočna; na odločbo z vpisano parcelo je vložena pritožba itd.), - pregledovanje novih parcel, ki bodo z delilnimi načrti šele nastale (rezer- vacija novih parcel in poddclilk obstoječih), pregledovanje vrste postopkov, ki se izvajajo na parcelah (nova izmera, par- celacija, prenos meje, mejni ugotovitveni postopek itd.); o Vzdrževanje, ki mora omogočati: - vnos vseh vrst sprememb, ki nastanejo na parcelah pri geodetskih meritvah na terenu (tehnične spremembe), pri čemer se zanje sestavi odločbe in po pravnomočnosti odločb zapiše v veljavno stanje, - vnos vseh vrst sprememb, ki nastanejo na parcelah in posestnih listih zaradi spremembe lastniških odnosov na njih (pravne spremembe); o Zgodovina, ki mora omogočati: pregledovanje tehničnih sprememb na parcelah po kronološkem zaporedju nastanka sprememb tako, da je na parcelah moč razbrati njihovo staro in novo stanje znotraj posamezne tehnične spremembe, seznam parcel, iz katerih je posamezna parcela nastala in način njenega nastanka ter seznam parcel, v katere parcela prehaja in način njene ukinitve znotraj tehnične spremembe, - pregledovanje sprememb lastnikov, deležev lastništva, sektorja lastništva ter odpise in pripise parcel na zemljiškoknjižnih vložkih in posestnih listih; o Šifrant, ki mora biti namenjen vzdrževanju šifrantov, potrebnih pri vzdrževanju atributne baze zemljiškega katastra; • Izpis mora omogočati izpis različnih obrazcev, ki jih uporabniki podatkov potrebujejo pri svojem delu; • Rezervacija mora omogočati določitev novih parcelnih številk in poddelilk parcel, ki bodo z izvedbo tehnične spremembe v bazi zemljiškega katastra nastale na novo. Še nekaj najosnovnejših podatkov o programskem paketu • pisan je s programskimi orodji relacijske baze ORACLE RDBMS verzija 6 (SQL*Forms verzija 3.0, SQL*Menu verzija 5.0, SQL*Reportwriterverzija 1.1), • programski paket upošteva vse predpisane standarde Republiške geodetske uprave, • neodvisen je od strojne opreme (veliki računalniki, PC-ji ... ), vendar pa mora biti na njej instaliran ORACLE, verzija 6.0, • vnos podatkov v bazo preverja poleg sistema še več kot 100 logičnih kontrol, • paketu je možno dodajati nove module, • menije se sestavlja iz modulov, do katerih imajo dostop vsi uporabniki in iz modulov, do katerih imajo dostop le vzdrževalci podatkov, • do uporabnikov je zelo prijazen in zato zahteva kratek čas uvajanja, • omogoča on-line vzdrževanje podatkov, zato je vsako spremembo, ki jo vzdrževalci podatkov vnesejo v bazo, mogoče v naslednjem trenutku tudi že videti, Geodetski vestnik 36 (1992) 3 • uporabnikom podatkov omogoča takojšnji dostop do vseh informacij, ki jih pri svojem delu potrebujejo, o uporaba programskega paketa ne potrebuje večje reqrganizacije že utečenih delovnih postopkov na tistih geodetskih upravah, ki podatke že računalniško vzdržujejo, ampak jih v največji možni meri avtomatizira, • programski paket že pol leta uporablja Mestna geodetska uprava Ljubljana na bazi, ki ima okoli 260 000 parcel; 330 000 kultur, 110 000 lastnikov in 80 000 posestnih listov. NAMESTO ZAKWUČKA Pridite in poglejte! Morda vam lahko pokažemo prav tisto, kar bi želeli videti, pa do sedaj še niste! Vprašajte! Morda vam lahko koristno svetujemo! Morda pa ste samo radovedni in vas nova tehnologija samo mika, pa še ne veste točno, kaj bi z njo! Ideje so tu! Vabljeni! · Katarina Horvat Prispelo za objavo: 16.9.1992 Geodetske izmere pri osuševanju Ljubljanskega barja 1. UVOD Ljubljansko barje je od nekdaj predstavljalo območje, na katerem so želeli urediti obdelovalne površine. Ker je poplavno območje, so v različnih obdobjih izdelali številne projekte za osuševanje. Osnova projekta za osuševanje so bile izmere, ki so jih izvedli na Ljubljanskem barju. Za raziskavo posedanj na Ljubljanskem barju so pomembni tudi ohranjeni reperji in podatki o starih izmerah. Z vključevanjem starih reperjev v nove izmere na Ljubljanskem barju bi dobili bolj popolno sliko o kontinuiranosti in intenzivnosti posedanj v daljšem časovnem obdobju. 2. OSUŠEVANJE LJUBLJANSKEGA BARJA O prvem projektu za osuševanje Ljubljanskega barja je pisal Valvazor, izdelala sta ga Stefan de Grandi in Niklas Vendaholo leta 1554. Za osuševanje Ljubljanskega barja je najpomembnejše obdobje od 1769 do 1890. Leta 1769 je cesarica Marija Threzija izdala dekret, s katerim je odredila, da se opravijo raziskave na Ljubljanskem barju in izdelajo ustrezni projekti za osuševanje. Posamezne projekte za.osuševanje Ljubljanskega barja so izdelali: Gruber, Lecchi, Schemerl, Francesconi, Beyer in Podhayski. Po teh projektih naj bi osuševanje dosegli s povečanim odtokom vode, ki se je zadrževala na območju Ljubljanskega barja. Pomembnejše rezultate pri osuševanju so dosegli z izgradnjo Gruberjevega kanala (1780) po projektu, ki ga je leta 1770 izdelal Gruber in ko so podrli nekaj jezov in mlinov na Ljubljanici (1828 - po projektu Francesconija). Rezultat teh del je bil zelo vzpodbuden, saj je nivo vode na Ljubljanskem barju padel za 2,30 m. Zaradi izkoriščanja šote in posedanj na Geodetski vestnik 36 (1992) 3 Ljubljanskem barju se je kasneje izkazalo, da osuševalna dela niso bila popolna. Zato so leta 1878 ustanovili „Glavni odbor za obdelovanje barja", ki je leta 1880 zaupal izmero in izdelavo projekta za osuševanje Podhayskemu. Po opravljenih raziskavah in izmerah na Ljubljanskem barju je Podhayski leta 1882 izdelal projekt osuševanja, ki je predvideval poglobitev struge Ljubljanice in Gruberjevega kanala za toliko, da bi padel nivo talne vode na Ljubljanskem barju na nivo mineralnih plasti. V projektu je predložil pregledno karto Ljubljanskega barja v merilu 1:10 000 z izrisanimi plastnicami, načrt Ljubljanskega barja v merilu 1:2 000 z vrisal}imi lokacijami vseh 749 sond za geološke raziskave in 7 geolo~kih profilov z nadmorsko višino mineralne plasti. 3. IZMERE NA WUBWANSKEM BARJU Prve izmere na Ljubljanskem barju so izvedli od 1775 do 1780 (Lieber in Gruber). Iz tega obdobja so v Arhivu Republike Slovenije in Ljubljanskem mestnem arhivu arhivirane predvsem karte in načrti Ljubljanskega barja, Ljubljanice in Gruberjevega kanala. Žal med. arhiviranim gradivom niso ohranjeni zapisi, skice, topografije in tehnično poročilo o niveliranju Gruberja. Toko nimamo na voljo nobenih podatkov o tem, kako je niveliral, kam je navezal svojo izmero in kaj je uporabljal za reperje. 3.1. Nivelinmje PJdhayskega Okoli leta 1881 je Podhayski niveHral obrobje Ljubljanskega barja, nato vzdolž Ljubljanice in Gruberjevega kanala in na koncu še na območju Ljubljanskega barja. Toko izmerjeno mrežo točk je uporabil za navezavo detajlnega nivelmana Ljubljanskega barja in niveliranje stranskih dotokov Ljubljanice .. V nivelmansko mrežo je vključil 163 reperjev. Na območjih, kjer ni našel primernih objektov za reper (robovi stopnic in okenskih polic na hišah, mostovi, kilometrski kamni), si je pomagal tako, da je zabil v zemljišče hrastove pilote. V vrh pilota je zabil žebelj, katerega vrh mu je bil kot reper. Na tak način je bilo stabiliziranih 62 reperjev. Elaborat o izmeri, ki ga je Podhayski izdelal leta 1882, je razdelil v tele tematske sklope: a) Nivelman - ki je zajemal 45 kosov knjižic b) I. mapa - stanje reperjev od 1868 do 1878 c) II. mapa - topografije reperjev d) III. mapa - vzdolžni profil Ljubljanice e) IV. mapa - vzdolžni profil Gruberjevega kanala t) V. mapa - tehnično pore čilo Od predanega elabQrata so v Ljubljanskem mestnem arhivu arhivirani HI. in IV. mapa ter šest ohranjenih topografij reperjev, ki so bili stabilizirani v cestah in zaščiteni z železnim cilindrom. Na podlagi podatkov, ki so zapisani v teh topografijah, lahko sklepam, da ne bi imeli nobenih težav z identifikacijo objektov (reperjev), če bi se vsaj del topografij ohranil. 3.2. llzmere l!l!a Ljubljal!l!skem barju po 1. svetovl!l!i vojni Po končani l. svetovni vojni so sklenili, da je treba nadaljevati z osuševanjem Ljubljanskega barja po projektu Podhayskega s tem, da se projekt spremeni, če to zahteva novo nastalo stanje. Z izmero na Ljubljanskem barju so začeli spomladi leta 1925, ki so jo s presledki izvajali do leta 1929. V tem času so posneli 68,9% skupne Geodetski vestnik 36 (1992) 3 površine Ljubljanskega barja. Izdelali so tudi elaborat opravljenih izmer, ki je vseboval izračun koordinat poligonskih in detajlnih točk, načrte merila 1:2 880 z vrisanimi poligonskimi in detajlnimi točkami, izrisane plastnice z ekvidistanco 0,2 min pregledno karto v merilu 1:30 000 z vpisanimi kotami ob posnetih detajlnih točkah. Od zgoraj navedenega elaborata se je ohranila samo pregledna karta v merilu 1:30 000. Brez topografij reperjev, ki so jih uporabljali za navezavo detajlnega nivelmana površine, nam vpisane kote ob niveliranih reperjih in posnetih detajlnih točkah ne nudijo nobenega uporabnega podatka. V tem primeru je stanje_podatkov, ki bi jih lahko uporabili, podobno s stanjem, ki ga srečamo pri pregledu predanega elaborata Podhayskega. 3.3. Izmere na Ljubljanskem barju po 2. svetovni vojni Po 2. svetovni vojni so na Ljubljanskem barju razvili nivelmansko mrežo preciznega in tehničnega nivelmana. Leta 1949 so stabilizirali reperje preciznega in tehničnega nivelmana, ki so jih kasneje večinoma uničili. Poleg tega so leta 1949 stabilizirali tudi enajst talnih reperjev. Večino talnih reperjev so stabilizirali vzdolž levega brega Ljubljanice. Ker ni bilo drugih primerno trdnih objektov, v katere bi lahko vgradili reperje, so v tla zabili hrastove. pilote in nanje namestili betonski kvader z vzidanim reperjem. Žal je uničenih devet talnih reperjev. 4. ZAKWUČEK Pri analizi posedanj in vertikalnih premikov je dobrodošel vsak eodatek, ki ga lahko dobimo s pregledovanjem starih izmer na določenem območju. Zal pa so od izdelanih elaboratov izmer na Ljubljanskem barju in tehničnih poročil ohranjene le topografije reperjev, ki so jih stabilizirali po 2. svetovni vojni. Število ohranjenih reperjev, ki so jih stabilizirali po 2. svetovni vojni, predstavlja le 10% vseh reperjev, ki so danes vključeni v mestno nivelmansko mrežo I. reda na Ljubljanskem barju. Glede na način, kako so repcrji uničeni (odlomljeni, izruvani) in glede na to, da so reperje uničevali zelo dosledno, lahko sklepamo, da so reperje uničevali namerno. S tem dejanjem smo izgubili veliko podatkov, ki bi jih lahko koristno uporabili pri raziskavi posedanja Ljubljanskega barja. Rezultati o posedanjih, ki smo jih dobil po navezavi ohranjenih reperjev, se precej ujemajo s predstavo, ki smo jo dobili z opravljenimi raziskavami o posedanju Ljubljanskega barja. Še boljšo primerjavo bi seveda dobili, če bi bilo ohranjenih več reperjev in če bi bili ohranjeni reperji iz različnih obdobij. Viri: Koler, B., 1989, Analiza posedanj na Ljubljanskem barju na podlagi arhivskih podatkov višinskih izmer, FAGG, Ljubljana. Uhlir, H., 1956, Historiat osuševalnih del na Ljubljanskem barju -prva in drnga knjiga, Uprava za vodno gospodarstvo Ljudske republike Slovenije, Ljubljana. Vodopivec, F., Pleničar, M, Štupar, I., 1972, Merjenje vertikalnih premikov stalnih točk na potresnem območju Ljubljane, FAGG, Ljubljana. Vodopivec, F., Goršič, J., Kogoj, D., 1985, izmera barjanskega dela nivelmanske mreže I. reda Ljubljane, FAGG, Ljubljana. Vodopivec, F., Breznikar, A., Kogoj, D., Kole,; B., 1988, izmera nivelmanske mreže I. reda Ljubljanskega barja, FAGG, Ljubljana. Geodetski vestnik 36 (1992) 3 Vodopivec, F., Breznikar, A., Kogoj D., Koler, B., 1990, Izmera nivelmanske mreže I. reda Ljubljanskega barja, FAGG, Ljubljana. Vodopivec, F., Breznikar, A., Kogoj D., Koler, B., 1992, Izmera nivelmanske mreže I. reda Ljubljanskega b~rja, FAGG, Ljubljana. Prispelo za objavo: 15.9.1992 Problematika evidentiranja katastrskih podatkov v zemljiški knjigi mag. Božo Koler Zemljiški kataster in zemljiška knjiga sta dve uradni evidenci o zemljiščih, ki sta med seboj nujno ozko povezani in se dopolnjujeta. V zemljiškem katastru se vodijo podatki o lokaciji, legi, površini in vrsti rabe zemljišč; v zemljiški knjigi pa podatki o pravnih razmerjih na teh zemljiščih. Zemljiški kataster vodijo geodetski upravni organi, zemljiško knjigo pa sodišča; torej dve različni ustanovi, pač glede na različen pomen in vsebino podatkov, ki jih uradno registrirata. Tudi predpisi, ki urejajo ti dve evidenci, so različni. Zemljiški kataster ureja Zakon o zemljiškem katastru (Ur.1. SRS št. 16/74 in 42/86) ter vrsta podzakonskih predpisov. Za vodenje zemljiške knjige nimamo novejšega predpisa. Še vedno se uporabljajo kot pravna pravila predpisi, izdani okrog leta 1930. Nedorečenost Zakona o zemljiškem katastru in toga uporaba pravnih pravil nekdanjih zemljiškoknjižnih predpisov sta glavni vir problemov in sporov glede evidentiranja katastrskih podatkov v zemljiški knjigi. Funkcionalna povezanost zemljiške knjige in zemljiškega katastra zahteva skladnost podatkov o zemljiščih, ki se nujno vodijo v obeh evidencah, ter jih posamezna evidenca prevzema iz druge evidence. Osnovni razlog za neskladnost skupnih podatkov, zlasti pa za kronično in dolgotrajno zaostajanje ažuriranja podatkov, je v medsebojni neusklajenosti in nedorečenosti predpisov, po katerih se vodita obe evidenci. Zakon o zemljiškem katastru je določil nove pristojnosti geodetskim upravnim organom, predpisal posebne postopke za ugotavljanje sprememb katastrskih podatkov, načelno pa je predpisal tudi obveznosti upravnih in sodnih organov, da bi bila zagotovljena ažurnost obeh evidenc. Ker novih predpisov o zemljiški knjigi še ni, novejši katastrski predpisi pa imajo vsekakor prednost pred uporabo starih zemljiškoknjižnih predpisov, večkrat ni lahko ugotoviti, kaj od nekdanjih predpisov za vodenje zemljiške knjige se še lahko uporabi kot pravno pravilo. Dodatne težave predstavlja tudi pravna terminologija, ki se je sčasoma spreminjala, ne da bi se posamezni ključni pojmi dovolj definirali. Ob taki nedorečenosti oziroma neusklajenosti predpisov se kaj lahko zgodi, da geodeti in pravniki ne najdejo skupnega jezika, posledica tega pa je še večja neskladnost in neažurnost podatkov v obeh uradnih evidencah. Ker pa se nujne zadeve le morajo dokončati, si pravniki pomagajo z analogno uporabo drugih Geodetski vestnik 36 (1992) 3 predpisov, geodeti pa dajejo prednost določenim rešitvam tudi mimo predpisov, skratka, pravniki iščejo luknje v zakonu, geodeti pa delajo luknje v zakonu. Glavni krivec pa je nerazumljivo čakanje in zavlačevanje priprave in izdaje ustreznih in usklajenih predpisov za vodenje zemljiške knjige in zemljiškega katastra. Poseben problem predstavlja 15 let evidentiranje sprememb katastrskih podatkov v zemljiški knjigi. Do sprejetja Zakona o zemljiškem katastru leta 1974 je geodetski organ sporočal spremembe katastrskih podatkov s tako imenovanim naznanilnim listom (starejši izraz je bil prijavni list). V primeru delitve parcele je bil naznanilnemu listu priložen tudi delilni načrt kot grafični prikaz sprememb lege in oblike zemljišča. Če po presoji sodišča ni bilo ovir, je zemljiška knjiga izvedla spremembe, sklicujoč se pri tem na naznanilni list in morebitni delilni načrt. Sklepu sodišča je potem sledil dokončni vpis in vris sprememb v katastrskem operatu. Zakon o zemljiškem katastru je leta 1974 uvedel nov način in postopek za ugotavljanjeSprememb katastrskih podatkov ter dodelil geodetskim upravnim organom nove pristojnosti. Spremembe katastrskih podatkov ugotavlja geodetski upravni organ v posebnem postopku z uporabo pravil splošnega upravnega postopka. Postopek se konča z ugotovitveno odločbo (30. člen zakona). Nekdanji način ugotavljanja katastrskih podatkov z javno razgrnitvijo katastrskih podatkov in izdelavo naznanilnih listov oz. izkazov sprememb je zakon kot izjemQ zadržal za tako imenovane nove izmere in revizije vrste rabe, kjer gre le za usklajevanje katastrskih podatkov z dejanskim stanjem v naravi pri večjih zemljiških kompleksih (20. do 23. člen in 32. člen zakona). · Pri tem je Zakon o zemljiškem katastru ostal nedorečen. Pomanjkljivost je zlasti v tem, da zakon ni določil načina ali oblike sporočanja sprememb katastrskih podatkov zemljiški knjigi; ni določil ustreznih listin, na podlagi katerih naj bi sodišče vpisovalo ugotovljene spremembe tudi v zemljiški knjigi. Vsekakor lahko štejemo kot ustrezno listino odločbo, s katero je geodetski organ ugotovil spremembo katastrskega podatka (30. člen zakona). Toda geodetski organ ugotavlja spremembe z odločbo le pri posameznih posegih v prostor ob vzdrževanju zemljiškega katastra. Ob izdelavi zemljiškega katastra, kamor spadajo nove izmere in revizije vrste rabe zemljišč, predpisuje zakon poseben postopek s tako imenovano razgrnitvijo podatkov (21. do 32. člen zakona). Za usklajevanje katastrskih podatkov v teh postopkih zakon ne predvideva odločb; razen v primeru ugovora stranke ob razgrnitvi. Po 23. členu zakona se postopek razgrnitve podatkov konča z izdelavo novega katastrskega operata. Predpostavlja se, da je zakon zadržal nekdanji način izkazovanja sprememb, to pa je nov katastrski načrt in izkaz sprememb, ki po vsebini odgovarja nekdanjim prijavnim oziroma naznanilnim listom. Po vsebini obsega naznanilni list prikaz dosedanjih katastrskih podatkov kot staro stanje in novo ugotovljene podatke za ista zemljišča kot novo stanje, vse pregledno razvrščeno v posebnih razpredelnicah. Poleg sprememb podatkov lahko vsebuje naznanilni list še razne zaznamke uradne osebe ter izjave in podpise v postopku sodelujočih strank. Čeprav naznanilnega lista formalno ne moremo upoštevati kot ugotovitvene odločbe iz 30. člena zakona, vsebuje le-ta precej elementov odločbe in je prav gotovo uradni dokument, ki dokazuje pravno relevantna dejstva. Geodetski vestnik 36 (1992) 3 Posledice nedorečenosti zakona in neusklajenosti novih predpisov zemljiškega katastra s pravnimi pravili, po katerih se še vedno ravna zemljiška knjiga, so se kmalu pokazale. Praksa sodišč pri sprejemanju in obravnavanju aktov geodetskih organov je postala neenotna. Nekatera sodišča so začela enačiti naznanilni list z odločbo, druga sodišča pa naznanilnega lista sploh več ne priznavajo kot ustrezne listine za izvedbo sprememb katastrskih podatkov v zemljiški knjigi, temveč le ugotovitvene odločbe. Očitno gre za pomanjkljivo poznavanje novih predpisov zemljiškega katastra. Toko prvi kot drugi dokument je lahko ustrezna listina za izvedbo sprememb v zemljiški knjigi, odvisno od postopka, v katerem so bile spremembe ugotovljene. Zakon namreč loči postopek izdelave zemljiškega katastra (kamor spada tudi nova izmera in revizija vrste rabe) od vzdrževanja zemljiškega katastra in za vsakega določa posebna pravila. Da bi se praksa sodišč le nekako poenotila ter da bi se ob pomanjkanju novejših predpisov za vodenje zemljiške knjige le uvedel določen red, je Ministrstvo za pravosodje in upravo poslalo temeljnim sodiščem v Republiki Sloveniji okrožnico št. 713-4/91 z dne 7.11.1991 glede evidentiranja zemljiškoknjižnih zadev, s katero opozarja tudi na spremenjene pristojnosti ugotavljanja katastrskih podatkov. Tuj okrožnici je sledila še dopolnitev okrožnice št. 713-4/92 z dne 11.2.1992, ki taksativno našteva uradne listine, s katerimi občinske geodetske uprave sporočajo spremembe katastrskih podatkov zemljiški knjigi. Kot take se štejejo: • pravnomočne odločbe o spremembah v oštevilčbi, površini in vrsti rabe v primerih sprememb pri posameznih posegih geodetskih upravnih organov; • izkazi sprememb, opremljeni s podpisi strank; če teh ni, pa s pravnomočnimi odločbami, s katerimi je bilo odločeno o ugovorih na razgrnjene podatke ali vročilnicami, iz katerih je razvidno, da je bila stranka pravilno vabljena na razgrnitev v primerih izpeljave novih izmer ali revizij vrste rabe zemljišč; • pravnomočni sklepi, če gre za popravo očitnih napak ali sklepi za preoštevilčbe parcel zaradi poenotenja in preureditve katastrske evidence. Na ta način so vsaj do neke mere odpravljene nedorečenosti Zakona o zemljiškem. katastru, vsaj za sporočanje sprememb katastrskih podatkov zemljiški knjigi. Vprašanje je le, koliko se bodo sodišča držala stališč v omenjenih okrožnicah. V primeru odstopanja oziroma neupoštevanja stališč Ministrstva za pravosodje in upravo ostane geodetskim upravnim organom le še možnost, da prek Javnega tožilstva Republike Slovenije dajo pobudo za vložitev zahtevka za varstvo zakonitosti, o čemer pa bi odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. To pa je dolga in mučna pot In vse to zaradi že zdavnaj obljubljenih, vendar še vedno nedočakanih novejših, usklajenih predpisov o zemljiški knjigi in zemljiškem katastru. Stanko Pristovnik Prispelo za objavo: 9.9.1992 Geodetski vestnik 36 (1992) 3 Ekonomika nabave geodetskih instrumentov UVOD „Sodobni geodetski instrumenti - nedostopni, predragi!" Komentar, ki ga velikokrat slišimo. In kako nabaviti kvalitetno totalno postajo s pripadajočim softverom po kar se da nizki ceni, z ustrezno garancijo, zagotovljenim servisiranjem in šolanjem? TUJINA Ob nabavi sodobne totalne postaje v tujini upoštevajo predv~em naslednje kriterije: o kakovost - razni primerjalni testi totalnih postaj so pokazali, da so razlike v kakovosti, funkcionalnosti in številu dodatnih funkcij med različnimi vodilnimi proizvajalci vse manjše (Wild, Zeiss, Nikon, Geodimeter, Sokkia); o razširjenost tipa instrumenta v posameznih državah - glede na tradicionalno prisotnost posameznih proizvajalcev na določenih . teritorijih so v različnih državah različno priznani in s tem razširjeni instrumenti posameznih proizvajalcev. Izbira tipa instrumenta, ki je v določeni državi zelo razširjen, je umestna, saj je s tem zagotovljen enotni način dela, šolanja, kvalitetnejši servis ... ; o cene - cene totalnih postaj v kompletu s standardnim priborom se gibljejo v povprečju med 35.000 in 55.000 DEM. V najvišjem cenovnem razredu sta GEODIMETER in ZEISS, v srednjem so WILD, SOKKIA in NIKON, malo cenejši so pri firmah PENTAX in TOPCON. Med kupci enega in več instrumentov je v tujini meja zelo ostro postavljena; o kupci posameznega instrumenta - ob nabavi prvega instrumenta običajno ni nobenega popusta. Ko ista stranka kupuje drugi ali tretji instrument, je običajen popust med 3 in 10%; o kupci več instrumentov enkratna nabava 5 ali več instrumentov - popust proizvajalca in prodajalca znaša skupaj od 10 do 15%; - pogodbena nabava več instrumentov (10 in več) v določenem časovnem obdobju (običajno 1 leto) -popust proizvajalca in prodajalca znaša skupaj od 10 do 20% o garancija garancija je od 12 do 36 mesecev (odvisno od proizvajalca in države) o poprodajni servis - šolanje - individualni kupci se šolajo nekaj ur po prevzemu, plačilo JX>Sebej; kupci več instrumentov se šolajo po pogodbi o nabavi instrumentov - 2 do 3 dni; servisiranje - servis je organiziran v vsaki državi posebej oz. za več držav skupaj (odvisno od proizvajalca). Geodetski vestnik 36 (1992) 3 Geodetski vestnik 36 (1992) 3 GEODETSKI INŽENIRING MARIBOR Prešernova 1/111, SlO-62000 Maribor, SLOVENIJA teL 062/223-384 fax, 062/223-385 MERJENJE DOLŽIN s prizmami Nlkon, 1mm lina, 02mm :'Mt~t}A)i)~a · 2.400m 2200m 3:!00m 2.000m 3.700m 3.600m 2.700m 2.500m 3.600m 3.300m 4.400m 4200m 1mm 10mm :11 •• 3.~a~~:~ o.:a~~:~ o;;::~ : 4.0 sekunde 1.8 sekunde 1.5 sekunde ;'://'{:}): ±(Mppm,D)rrm ±(S+3ppm, IL TOTALNAPOSI'AJADTM Ac20LGi NATANČNOSTI'' ..... ...NATANČNOST5" < .. .. .. . . ....... - rezervna baterija - zunanja baterija - rezervna baterija - enojna prizma - 2 kom. - zunanja baterija - mini prizma - enojna prizma - 2 kom. - trasirka za prizme - 2 kom. - trasirka za prizme - 2 kom. - trinožnik za trasirko - 2 kom. registrator z geodetsldmi programi - trinožnik za trasirko - 2 kom. - - registrator z geodetskimi programi - trojna prizma - prisilno centriranje - 2 kom. - stativ - stativ - 3 kom. - PC program za prenos, preračune, - PC program za prenos, preračune, kartiranje ... kartiranie ... cena z davkom v DEM 46.500 cena z davkom v DEM 33.500 Geodetski vestnik 36 (1992) 3 kupci posameznega instrumenta - cene so določene, ob nabavi drugega in- strumenta je običajen popust 3-5%. - kupci več instrumentov: enkratna oz. pogodbena nabava več instrumentov v 1 letu: od 3 do 9 instrumentov-popust proizvajalca in prodajalca skupaj do 12%; CENA POPUST KONČNA CENA INSTRUMENT POSAMEZNEGA 12% S POPUSTOM INSTRUMENTA DTMA-5 LG 46.500 DEM 5.580 DEM 40.920 DEM DTMA-20LG 33.500 DEM 4.020 DEM 29.480 DEM 10 in več instrumentov - popust proizvajalca in prodajalca skupaj do 18%; CENA POPUST KONČNA CENA INSTRUMENT POSAMEZNEGA INSTRUMENTA 18% S POPUSTOM DTMA-5 LG 46.500 DEM 8.370 DEM 38.130 DEM DTMA-20LG 33.500 DEM 6.030 DEM 27.470 DEM razlika v ceni pri nabavi 8 instrumentov je 44.640 DEM; razlika v ceni pri nabavi 12 instrumentov je 100.470 DEM. Kot vidimo, so razlike v ceni precejšnje, zato je zgoraj omenjeni način nabave zelo zanimiv. Ne glede na to, da je končni plačnik posamezna firma, je treba, da se v okviru svojega združenja analizira potreba po opremi, v katero se bo investiralo, in se v okviru tega združenja sklene pogodba o letni nabavi določenega števila instrumentov. • garancija - garancija za instrumen·te je 12 mesecev. • poprodajni servis - šolanje: kupci enega instrumenta - en dan šolanja ob prevzemu je vključen v ceno, šolanje 3-5 dni na instrumentu in PC-programski opremi zaračuna prodajalec dodatno; kupci več instrumentov - šolanje ob prevzemu posameznega instrumenta ter šolanje na instrumentu in registratorju ter PC-programski opremi so vračunani v ceno - vzdrževanje: zelo kvaliteten servis za odpravljanje napak v času in po izteku garancijskega roka je v Sloveniji zagotovljen le za instrumente znamk NIKON in WILD; nekaj orientacijskih cen rednega vzdrževanja.:_ letna kontrola EDM, rektifikacija okoli 150 DEM, umerjanje razdaljemera (EDM) okoli 250 DEM, kontrola EDM s potrdilom okoli 150 DEM; običajno so stroški rednega letnega vzdrževanja totalne postaje med 150 in 300 DEM; ob nakupuje mogoče skleniti pogodbo o vzdrževanju. ZAKWUČEK Ponudba takoimenovane „pogodbene nabave" instrumentov firme GEOIN, ki na našem tržišču zastopa in prodaja instrumente znamke NIKON, je zelo zanimiva za velike sisteme zaradi ugodne cene, poenotenja geodetske opreme, šolanja in Geodetski vestnik 36 (1992) 3 vzdrževanja. Ob nabavi nove totalne postaje je treba upoštevati naslednje kriterije: razširjenost, ceno, servis, šolanje, garancijo. Glede na te kriterije je izbira v Sloveniji omejena: NIKON ali WILD. Blaž Supej Prispelo za objavo: 17.9.1992 GeoNic - primer avtomatiziranega geodetskega sistema lNOD Izmenjava geodetskih podatkov med različnimi uporabniki hitro postaja ena od glavnih zahtev v geodeziji in sorodnih strokah. Stardizacija avtomatizacije geodetskih postopkov ima velik vpliv na učinkovitost geodetskega dela. To velja tako za izvedbeno kot tudi za finančno plat geodetskega dela. Stroški konverzije podatkov so lahko zelo visoki, način konverzije pa običajno zapleten ali celo nepopoln. Zato bo vsak korak za zagotavljanje poenotenja postopkov zajemanja, prenosa in obdelave geodetskih podatkov v najkrajšem času pomenil čisti dobiček za tiste, ki bodo to videli prej kot drugi. KORENINE SISTEMA GEONIC Sistem GeoNic je razvila finska firma Geotime v sodelovanju s finsko državno cestno upravo (angl.: National Board of Public Roads). Finska državna cestna uprava namreč uporablja elektronske geodetske sisteme že, odkar so se pojavile na tržišču prve prave totalne postaje Wild TC-L Uporabljajo pa tudi številne totalne postaje različnih drugih proizvajalcev. Prav tako so uporabljali številne data rekorderje različnih proizvajalcev. Prla leta so imeli totalnih postaj le nekaj deset, torej toliko, kot jih je v Sloveniji danes. Uporabniki so bili specializirani za uporabo posameznih sistemov in delo z različnimi totalnimi postajami in rekorderji ni predstavljalo resnejšega problema. To dejstvo je razumljivo, saj so bili prvi uporabniki visoko strokovno usposobljeni in osebno zainteresirani za uporabo novih tehnologij. To so bHi časi, ko je bilo delo s tota.lno postajo in rekorderjem nekakšen privilegij in koje bilo osebno navdušenje dovolj pri premagovanju različnih vsakdanjih nevšečnosti s sodobno opremo. že leta 1986 so morali zaradi povečanega obsega del znatno povečati število sodobnih geodetskih sistemov. Potrebovali so sodobno opremo različne natančnosti in različnih proizvajalcev, ki je ne bi uporabljali samo specialisti, temveč takoimenovani „običajni" geodetski kader. Pri tem se je pokazalo, da so zanje pionirski časi nepreklicno mimo, saj so potrebovali geodetski sistem, ki bo zagotavljal poenoten način terenskega dela z geodetskimi instrumenti različnih proizvajalcev. Sami geodetski instrumenti so v glavnem popolnoma ustrezali njihovim zahtevam, popolnoma drugačna pa je bila zadeva s pripadajočimi data rekorderji. Pri testiranju opreme vseh vodilnih svetovnih proizvajalcev so ugotovili, da ti rekorderji po eni Geodetski vestnik 36 (1992) 3 strani ne ustrezajo njihovim strokovnim zahtevam, po drugi strani pa so veliko preveč zapleteni in medsebojno različni, da bi jih lahko učinkovito uporabljali pri vsakdanjem delu. Značilno pri tem je, da ta različnost velja za vse ravni - od vsebinske prek hardverske do softverske in naprej. VSEBINSKE PODLAGE SISTEMA GEONIC Po temeljitem premisleku jih je racionalnost vodila k temu, da so celotno filozofijo geodetskega sistema zasnovali na lastnih načelih. Plod sodelovanja izkušenih geodetskih strokovnjakov z informatiki sta razvoj in praktična izvedba zastavljenih načel s sistemom GeoNic. Prva zahteva je bila, da mora geodetski sistem na terenu uporabljati iste postopke kot v pisarni, To pomeni jasno razmejitev med hardverom in softverom kakor tudi med samim merilnim hardverom (geodetski instrument) in računalniškim hardverom (terenski računalnik). Terenski računalnik mora biti standarden do najvišje možne mere in ne srne biti omejen na eno samo možno hardversko izbiro. Hkrati mora izpolnjevati posebne zahteve glede električnega napajanja, temperaturnega razpona uporabe, nepropustnosti za vodo, paro, prah itd. Softver mora biti izdelan na osnovi standardnih programskih orodij (pri GeoNicu je to jezik C) in načel, ki dopuščajo uporabo na različnem hardveru. Softver mora biti kar najbolj prijazen za uporabnika, hkrati pa mora nuditi programsko podporo vsem merskim postopkom na terenu in kasnejšim obdelavam v pisarni. Softver mora omogočati komuniciranje s čim večimi geodetskimi instrumenti. Obojestranski prenos podatkov med instrumentom in terenskim računalnikom je samo v obliki terenskih opazovanj. Softver mora biti menujsko voden, kompakten in konsistenten ter ne zgolj zbirka nepovezanih funkcij. Uporabniku mora dopuščati prilagajanje delovanja programa z izbiro opcij za različne aplikacije. Vse potrebne kontrolne funkcije (pogreški, odstopanja) za izvrednotenje opazovanj morajo biti dostopne takoj na terenu. Vse te osnovne zahteve so izpolnjene s sistemom GeoNic. PREDNOSTI SISTEMA GEONIC Prednosti aplikacije zgoraj navedenih osnovnih načel v sistemu GeoNic so zlasti naslednje: • Dolga uporabna doba softvera, ker uporablja standardni hardver in je prenosljiv. Standardno okolje omogoča zamenjavo starih terenskih računalnikov z novimi, ne da bi pri tem menjali softver. • Prosta izbira novih geodetskih instrumentov, ker sistem GeoNic softversko in hardversko podpira večino znanih inštrumentov. • Poenotena in s tem polna izraba obstoječih geodetskih inštrumentov. o Skupna cena geodetskega sistema je nižja zaradi njegove daljše uporabne dobe. Softver si namreč reže vedno večji kos od skupne investicije v sistem. o Priučevanje osebja je mnogo lažje, ker je uporaba geodetskega sistema GeoNic zelo podobna za geodetske instrumente različnih proizvajalcev. Skupno vlaganje v izobraževanje je manjše, ker· dolga uporabna doba sistema GeoNic ne zahteva nenehnega priučevanja. • Kvaliteta vseh izvedenih opazovanj se lahko preverja neposredno na terenu, kar izredno povečuje učinkovitost geodetskega dela. Očitno je, da je s Geodetski vestnik 36 (1992) 3 takojšnjim odkrivanjem slabih merjenj prihranjena marsikatera naknadna domeritev. Nadzor kvalitete opazovanj geodetu ne povzroča posebnega dodatnega dela, saj za izvedbo potrebnih kontrol skrbi softver sam. o Softver GeoNic uporablja koordinatne datoteke v ASCII formatu z multiplim kodiranjem točk in objektov. Shranitev opazovanj in komentarjev je po potrebi možna kar v sami koordinatni datoteki. o Načelo popolne enakosti GeoNicovega podatkovnega formata v terenskem računalniku in PC-ju zagotavlja enostavnost prenosa podatkov brez potrebe po kakršnikoli konverziji podatkov. o Obdelava geodetskih podatkov na PC-ju v pisarni je enostavna in hitra, če je kvaliteta podatkov že znana. S pomočjo sistema kodiranja točk in objektov, ki si ga uporabnik GeoNica enostavno prilagodi lastnim potrebam, pa je bistveno pospešeno dokončanje geodetskega dela v pisarni. • Sistem GeoNic je prijazen do uporabnika. Precej uporabnikov zmotno misli, da je najprijaznejši sistem tisti z eno samo tipko. Praksa žal ne potrjuje tega prepričanja. Kot najprijaznejši so se med uporabniki pokazali softveri, ki so sicer zapleteni, alogično in funkcionalno vodeni ter enostavno upravljivi. • Sistem GeoNic je podprt s kvalitetnimi in preglednimi navodili v slovenskem jeziku, kar bo olajšalo kvalitetno uporabo sodobne tehnologije tudi tistim geodetom, ki jim zaradi jezikovnih in drugih psiholoških ovir to do zdaj ni bilo omogočeno. • Večina manjših uporabnikov, ki bodo v prihodnje v slovenskem geodetskem prostoru prevladovali, bo s sistemom GeoNic zadovoljila svoje potrebe po avtomatizaciji geodetskega dela od izmere na terenu do končnega izdelka v obliki načrtov. Za zahtevne uporabnike omogoča GeoNic prenos digitalnih podatkov od točk do načrtov v druge grafične sisteme s standardno vgrajenimi orodji - npr. z zapisom v DXF in HP-GL datoteke. ZAKWUČEK Učinkovitost geo·detskih podatkovnih sistemov je najbolj odvisna od načina zbiranja, shranjevanja in obdelave geodetskih merskih podatkov. Učinkovitost se zmanjšuje vsakič, ko je pred uporabo potrebna konverzija podatkov v drugi sistem. Standardi ne samo prihranijo stroške konverzije, temveč tudi bistveno zmanjšujejo stroške priučevanja in uporabe avtomatiziranega geodetskega sistema. Sistem GeoNic je za slovensko geodetsko stroko zanimiv, še posebej zato, ker se tudi na podlagi finskih izkušenj lahko naučimo, kako se izognemo napakam, ki se jim pri uvajanju avtomatizacije geodetskih postopkov niso izognile mnoge razvite države. Viri: Suominen, T., 1991, Modem Survey System in the Use of National Board of Puhlic Roads in Finland - NBPR, Helsinki. Carson, K, 1991, AASHTO Blueprint for Automated Survey Systems AASHTO, Washington D. C. BlažSupej Prispelo za objavo: 17.9.1992 Geodetski vestnik 36 (1992) 3 GEODETSKI INŽENIRING MARIBOR Prešernova 1/111, SLO-62000 Maribor, SLOVENIJA tel, 062/223-384 fax, 062/223-385 Victor Micronic, Husky FS/2 (spomin od 1.200 do 10.000 točk) TERENSKI SOFTVER avtomatska registracija za totalne postaje NIKON, WILD, TOPCON, GEOD/METER, SOKKIA, ZEISS 1. Uvodni parametri opazovalec temperatura pritisk čas, datum 3. Meritve orientacija zakoličba snemanje detajlnih točk poligon - izravnava izračuni posebne meritve GeoNic DTM: 2. Datoteke direktorij kriteriji nove točke kopiranje 4. Prenos podatkov PC - računalnik risalnik tiskalnik GeoNic BASIC: prenos podatkov kotiranje digitalni model reliefa plastnice GeoNic Izravnave: izravnave transformacije simulacije mrež grafični prikaz numerični prikaz izpisi, izrisi izpisi, izrisi izračuni kreiranje simbolov 3D pogled prečni profili vzdolžni profili cestna geometrija izračun volumnov MENIJI IN UPORABNIŠKA NAVODILA V SLOVENŠČINI f Geodetski vestnik 36 (1992) 3 Ocena JEP TEMPUS programa ELIS'92 UVOD Informacije o zemljiščih in nepremičninah so potrebne za razvoj ter organizacijo različnih dejavnosti v prostoru oziroma za vse aktivnosti, ki se nanašajo na zemljišča. Zanesljivi podatki o zemljiščih so posebno pomembni v številnih novo nastajajočih in preoblikujočih se sedanjih postsocialističnih deželah v vzhodni in osrednji Evropi, ki so v obdobju politične, socialne in ekonomske preobrazbe. Po desetletjih stagnacije so te države začele uvajati reforme za simulacijo tržišča nepremičnin, intenzivnejšo izrabo prostora ter varstvo okolja. V nekdanjih deželah realnega socializma obstoječi zemljiški informacijski sistemi (LIS) ne delujejo zadovoljivo. Ena od osnovnih ter pomembnih dejavnosti za razvoj gospodarstva v teh deželah je ustrezna obnova in izboljšava obstoječih evidenc nepremičnin. Slovenija je tudi v procesu hitre socialne in lastninske preobrazbe, ki ustvarja nova razmerja na področju lastninjenja nepremičnin. Z namenom, da se ti procesi hitreje izvedejo, so nujno potrebne obnovljene, računalniško podprte podatkovne baze s prostorskimi podatki o zemljiščih in ostalih nepremičninah. V minulih desetletjih je bil pomen opisnih in lokacijskih podatkov o nepremičninah zapostavljen zaradi splošno uveljavljenega principa socialne oziroma družbene lastnine. Dolgoročni plan razvoja Republike Slovenije vključuje tudi procese socialne preobrazbe lastništva. To ustvarja nove odnose na področju lastništva zemljišč in zgradb. Poleg tega dobivajo elementi zaščite okolja vedno večji javni pomen. Nastali socialni in ekonomski problemi pri prestrukturiranju lastništva nepremičnin večinoma obsegajo reševanje naslednjih komponent: " o na novo opredeljeno lastništvo zemljišč in zgradb (lastninjenje ali prehod iz družbene v zasebno last ter last pravnih oseb), o nova in izboljšana davčna politika (sprememba davčnega sistema tudi v zvezi z nepremičninami), o družbena skrb ter javni pomen za varstvo okolja (povečana splošna ekološka osveščenost in s tem v zvezi večja skrb družbe za varstvo okolja), o uvajanje hipotek na realnih osnovah in tržnih vrednostih nepremičnin, o bolj učinkovito planiranje urbanega in podeželjskega okolja. Podatki o zemljiščih, ki se vzdržujejo v LIS-ih, se uporabljajo kot osnovne informacije za odločanje, ki ima pravne in ekonomske posledice. Lokacijski podatki so nujno potrebni za uporabnike, kot so na primer urbanisti in planerji ruralnega okolja. Njihovi projekti in odločitve temeljijo na informacijah o kmetijstvu, gozdarstvu, hidrografiji, reliefu, splošnih geografskih ter geoloških podatkih, ki so zbrani v obstoječih prostorskih in poslovnih informacijskih sistemih. Osnova za te informacijske sisteme in tudi za mnoge druge, je geometrijski pomen skupne lokacije v realnem geografskem prostoru. Lokacija je skupni vezni člen, ki omogoča zgoraj omenjenim sistemom, da poiščejo, primerjajo ter analizirajo pomembne prostorske podatke. Thkšne sposobnosti omogočajo njihovo osnovno funkcijo in delovanje, ki je v Geodetski vestnik 36 (1992) 3 generiranju novih informacij. V skladu z obstoječo zakonodajo, prakso in tradicijo v Sloveniji, je zbiranje in vzdrževanje geokodiranih podatkov o prostoru osnovna naloga geodetske službe. Obstoječe možnosti žal ne dosegajo dejanskih potreb oziroma zgoraj omenjenih ciljev. Geodetska služba ne proizvaja in ne distribuira prostorskih digitalnih podatkov zadostne kvalitete ter v potrebnem obsegu. V nasprotju s splošnimi trendi reševanja GIS/LIS problematike, ki običajno stremijo k reševanju hardverskih, komunikacijskih in softverskih problemov, je osnovni poudarek ELIS-projekta usmerjen na najpomembnejšo komponento informacijskega sistema, ki jo predstavlja kvalificirano osebje. Ena od osnovnih dejavnosti, ki je potrebna za izboljšavo obstoječega stanja v Sloveniji, je v dodatnem izobraževanju, specializaciji, šolanju in usposabljanju prepotrebnih visokokvalificiranih kadrov. Potrebna je izboljšava tehničnega znanja, menažerskih sposobnosti ter splošnega profesionalnega odnosa geodetskih strokovnjakov do prostorske informatike. Ne obstoja namreč nikakršno tehnološko ne digitalno nadomestilo za človeško znanje in ekpertizo. Osnovni cilj in poudarek ELIS-projekta je ravno na takšnem začetnem reševanju opisane problematike tudi v Sloveniji. Namen programskih dejavnosti projekta je zagotovitev zadostnega začetnega števila tehnološkega in menažerskega osebja. OSNOVNE ZNAČILNOSTI EUS-PROJEKTA Evropska skupnost oziroma njena komisija za znanstveno ter tehnično sodelovanje med deželami Evropske skupnosti ter deželami srednje in vzhodne Evrope je Tehnični univerzi v Delftu na Nizozemskem odobrila podporo pri realizaciji dejavnosti ELIS-projekta (Education in Land Information Systems) v okviru JEP TEMPUS programov. ELIS-projekt se je začel v študijskem letu 1991/92 ter bo predvidoma trajal dve do tri leta, odvisno od uspešnosti in obsega dosežene realizacije. Prvotne sodelujoče univerze so naslednje: Delft University of Tuchnology (NL) - funkcija: koordinator, Polytechnic of East London (GB) - funkcija: sodelujoča univerza, University of Aalborg (DK) - funkcija: sodelujoča univerza, University of Thessaloniki (GR) - funkcija: sodelujoča univerza, Agricultural-Tuchnical Academy, Olsztyn (PL) - funkcija: izbrana univerza, Centre for Geodesy and Cartography, Warsaw (PL) - funkcija: izbrana univerza, University of Ljubljana (SLO) - funkcija: izbrana univerza. V letu 1992 so se priključile še številne dodatne univerze oziroma tehnične fakultete bodisi kot opazovalke ali kot pridružene univerze. Seznam dodatnih pridruženih univerz je naslednji: Slovak Technical University, Bratislava (ČSF) - pridružena univerza, Czech Tuchnical University, Prague (CSF) - pridružena univerza, Tuchnical University Buda pest (H) - pridružena univerza, Vilnius Tuchnical University, LHhuania - pridružena univerza, Estonian Agricultural University, Thrtu - pridružena univerza, University of Latvia, Riga - pridružena univerza. OPIS DOSEDANJIH AKTIVNOSTI Osnovni smoter ELIS-projekta je v glavnem namenjen podpori pri izobraževanju o LIS tehnologiji v deželah vzhodne in osrednje Evrope. Kombinirajo se izkušnje ter prenos znanja o tehnoloških GIS/LIS značilnostih in zmogljivostih iz dežel zahodne Evrope na probleme ter specifične LIS potrebe v izbranih deželah na vzhodu. V prvem Geodetski vestnik 36 (1992) 3 letu delovanja se je ELIS-projekt osredotočil na Poljsko. V letošnjem (1992/93) študijskem letu se je dejavnost projekta zelo razširila oziroma internacionalizirala v večji meri ter vključuje tudi druge države vzhodne in osrednje Evrope, med drugimi tudi Slovenijo. Načrtovano sodelovanje vključuje posebne podiplomske GLIM (Geographic and Land lnformation Management) tečaje, izmenjavo znanja in izkušenj v obliki različnih posvetovanj ter seminarjev, sestavo in distribucijo enotnih študijskih pripomočkov, itd. V okviru skupnih enotnih podiplomskih tečajev se bosta v letošnjem študijskem letu odvijale dve vrsti oziroma dve ravni tečajev, in sicer: osnovni podiplomski LIS tečaj ter nadaljevaljni podiplomski LIS tečaj. Učni programi teh tečajev so razviti in izdelani s sodelovanjem izvedencev iz vseh dežel udeleženk ELIS-projekta. Dolgoročni cilji tako razvitih učnih programov so med drugim tudi uskladitev ter postopno poenotenje sedanjih fakultetnih GLIM učnih programov, tako na podiplomskem študiju kakor tudi v okvirih dodiplomskega študija. Program enomesečnega intenzivnega osnovnega tečaja pokriva naslednje tematike: uvod v GLIM koncept, teorija in značilnosti podatkov o zemljiščih, GLIM tehnologija (metodologija in orodja), praktični problemi pri razvoju in vzdrževanju LIS-a, specifični LIS aspekti v postkomunističnih deželah. Izbrani najuspešnejši kandidati iz osnovnega tečaja bodo nadaljevali študij v okviru nadaljevalnega tečaja. Program šestmesečnega nadaljevalnega tečaja je raziskovalno usmerjen in vključuje naslednje teme: obvezni in izbirni predmeti za razširitev ter poglobitev znanja osnovnega tečaja ter diplomski študij ob nalogi, ki je posvečen reševanju konkretnih problemov v državi udeleženca. VZPOREDNE EUS AKTIVNOSTI Vsako akademsko leto se organizira ELIS seminar kot forum za prezentacije in razpravo o izobraževalnih aspektih GIS/LIS študijskih programov v Evropi. Na seminarjih se zberejo akademski učni in raziskovalni kadri, ki so aktivno zainteresirani za revizijo LIS študija, sestavo enotnejših učnih programov, pedagoške probleme ter izmenjavo izkušenj med izobraževalnimi ustanovami v zahodni, centralni in vzhodni Evropi. Prvi takšen ELIS mednarodni seminar je bil organiziran v začetku junija 1992 v Delftu. Planirana je tudi organizacija različnih strokovnih in pedagoških posvetovanj za zadovoljevanje in reševanje konkretnih potreb in problemov v določeni deželi. V sklopu te vrste ELIS aktivnosti je bilo že konec oktobra 1991 organizirano in realizirano enotedensko posvetovanje v Delftu, ki je imelo naslov „Razvoj parcelno orientiranega LIS v Republiki Sloveniji". Mednarodnega posvetovanja so se udeležili tudi štirje pedago~ki delavci FAGG, Oddelka za geodezijo. OCENA DIREKTNIH IN INDIREKTNIH KORISTI ELIS-PROJEKTA Oceno izvedbe dejavnosti ELIS-projekta je potrebno ovrednotiti glede na njegove neposredne in posredne koristi. Veliko večino koristi od dosedanje realizacije ELIS projekta je sorazmerno lahko oceniti. To so različni direktno vidni rezultati in učinki izvedbe posameznih programskih aktivnosti, kot so na primeri: • izmenjava informacij o znanstvenih dosežkih ter novih tehnoloških možnostih in rešitvah, • napori ter poizkusi za uveljavitev, koordinacijo in standardizacijo osnovnega in podiplomskega izobraževalnega sistema za področje GLIM tehnologije, Geodetski vestnik 36 (1992) 3 • zelo uspešna organizacija delovnega srečanja z naslovom „Razvoj parcelno orientiranega LIS-a v Sloveniji" v Delftu (od 28.10. do 1.11.1991), • odlična organizacija prvega seminarja z naslovom „Izobraževanje na področju zemljiških informacijskih sistemov (LIS) EUS'92" v Delftu ( od 3.6. do 5.6.1992), • detajlno spoznavanje ter analize razmer na področju GLIM tehnologije v drugih srednje in vzhodnoevropskih deželah, • ugodne možnosti za nabavo primerne strojne opreme ter tehnične literature, o študijski obiski in demonstracije v različnih družbah ter organizacijah v zahodni Evropi, • možnosti za slovenske podiplomske študente, da se udeležijo bodočih osnovnih in nadaljevalnih ELIS tečajev, itd. Najtežji problem predstavlja ocena koristi glede na posredne učinke realizacije dosedanjih ELIS aktivnosti. Kažejo se kot različni nepredvideni in prehodni učinki, ki so posledica različnih dejavnost v oviru ELIS-projekta. Primeri tovrstnih rezultatov so na primer naslednji: o ocena regionalnih okoliščin ter dosežene razvojne ravni od izvedencev iz informacijsko najbolj razvitih zahodno evropskih držav, o možnosti za opazovanje ter oceno lokalnih okoliščin in danosti z drugačnega zornega kota ter konfrontacija z mnenji tujih opazovalcev in ekspertov, o izmenjava izkušenj, mnenj, znanja in podobnih skupnih problemskih rešitev, • vzpostavitev številnih novih poznanstev, osebnih stikov ter odnosov z ostalimi udeleženci ELIS-projekta in drugimi strokovnjaki, o pozitivni korak iz izolacije in regionalne zaprtosti, o aktivni in odprt pristop za nove vplive ter razvojne trende v svetu itd. Celotni ELIS-projekt je bil dobro zasnovan za zagotovitev njegovih primarnih ciljev. Pokazal je učinkovito organizacijo, koordinacijo in izvrstno poslovno vodstvo. Vsa planirana finančna pomoč in druga podpora za do sedaj izvedene aktivnosti je bila realizirana v skladu s predhodno specificiranim in sprejetim načrtom. Vsi udeleženci smo zelo hvaležni za vso izkazano pomoč, brez katere bi bilo naše aktivno sodelovanje v ELIS-projektu zelo težko, če že ne nemogoče. Skupna ocena različnih do sedaj realiziranih aktivnosti ELIS-projekta je, da so v celoti izpolnila naša pričakovanja. Vsi tudi upamo, da bo nadaljnja realizacija ELIS-projekta v prihodnjih letih možna ter da se bo ohranilo omrežje vzpostavljenih strokovnih in osebnih stikov. mag. Radoš Šumrada Prispelo za objavo: 11.9.1992 Geodetski vestnik 36 (1992) 3 Računalniško vodenje zemljiškega katastra UVOD Z razvojem računalništva in informacijskih sistemov se je izoblikovala tudi potreba po računalniškem vodenju in vzdrževanju zemljiškega katastra. Tako je bodočnost evidence v računalniškem vodenju podatkov in delni avtomatizaciji postopkov. To bo pripomoglo k hitrosti in kvaliteti poslovanja ter ažurnosti podatkov in zmanjšanju napak. Obdobje, v katerem je zemljiški kataster (ZK) v Sloveniji danes, lahko imenujemo prehodno, in sicer iz klasičnega, ročnega vodenja, v računalniško vodenje evidence in preobrazbe iz papirnate evidence v sodobno bazo podatkov. Stanje ZK-ja in njegovo vodenje je po občinskih geodetskih upravah (OGU) precej heterogeno, kar je pokazala kratka anketa, ki sem jo opravil po OGU-jih. Anketo sem zasnoval kot vprašalnik, kjer sem vprašanja razdelil v šest vsebinskih sklopov: • opremljenost OGU-jev z računalniško strojno opremo o računalniško vodenje in vzdrževanje pisnih podatkov parcel • računalniško vodenje in vzdrževanje podatkov mejnih točk o računalniško vodenje in vzdrževanje podatkov točk geodetske mreže • računalniško vodenje in vzdrževanje grafičnega dela katastrskega operata • mnenja in razmišljanja o geodetski službi. Anketo sem izvedel v maju in juniju leta 1992. Poslal sem jo na vseh 45 OGU-jev v Sloveniji. Odgovore sem prejel kar od 32 OGU-jev, kar pomeni več kot 70 odstotno udeležbo v anketi. Odziv na anketo je bil po OGU-jih različen, mnenja pa lahko strnem v naslednje štiri točke: • anketo pozdravljamo, saj bo pokazala trenutno stanje v Sloveniji in omogočila boljše načrtovanje v bodoče, • anketa je izvedena nekaj let prepozno, v tem času bi od fakultete pričakovali že praktične rezultate in rešitve, o na anketo smo pozabili, bomo odgovorili (odgovorov teh OGU-jev nisem dočakal), • anketa je vdiranje v poslovne skrivnosti OGU-jev, takšno anketo lahko izvede le Republiška geodetska uprava (RGU), na anketo ne bomo in ne smemo odgovoriti (opisana reakcija je bila na srečo samo ena). OPREMWENOST OGU-JEV Z RAČUNALNIŠKO STROJNO OPREMO Opremljenost OGU-jev z računalniško strojno opremo je različna, odvisna od njihovih potreb in možnosti. Posledica tega je stanje in vodenje evidence v posameznih okoljih in usposobljenost strokovnjakov za delo z računalniki. Anketa je pokazala: • da kar na devetih OGU-jih pri delu uporabljajo večje računalnike (delovne postaje, mini računalnike), in to od starejših pa do najsodobnejših, Geodetski vestnik 36 (1992) 3 • da po različnih OGU-jih deluje več kot deset najsodobnejših osebnih računalnikov PC 486, • da po različnih OGU-jih uporabljajo okrog sedemdeset osebnih računalnikov PC386, • da je med anketiranimi le en OGU, kjer ne uporabljajo računalnika, ki je večji od PC286, • da na šestih OGU-jih uporabljajo za svoje delo več kot pet osebnih računalnikov, večjih od PC 286, • da imajo na šestih OGU-jih .vzpostavljeno računalniško mrežo, v katero je vključen večji računalnik, • da imajo na šestnajstih OGU-jih vzpostavljeno PC računalniško mrežo, • da po različnih OGU-jih uporabljajo šest risalnikov formata AO, sedem risalnikov formata Al in skoraj trideset risalnikov formata A3, • da je med anketiranimi osem OGU-jev, ki imajo več risalnikov in le en OGU brez risalnika, • da po različnih OGU-jih uporabljajo osem digitalnikov formata AO in več kot dvajset.digitalnikov formata A3, o da so med anketiranimi štirje OGU-ji, ki imajo več digitalnikov in le pet OGU-jev brez digitalnika, o da je med anketiranimi osemnajst OGU-jev, ki imajo enega ali več avtomatskih registratorjev meritev. RAČUNALNIŠKO VODENJE IN VZDRŽEVANJE PISNIH PODATKOV PARCEL Vsi pisni podatki parcel so zajeti in vodeni v digitalni obliki. To je veliko bogastvo in velik dosežek geodetske službe v Sloveniji. Kljub temu pa je stanje po OGU-jih pri vodenju atributnih podatkov heterogeno. Vzrok za to so različni paketi za vodenje atributnih podatkov, različna oprema in usposobljenost strokovnjakov ter standardi za vodenje in poslovanje, ki niso dokončno oblikovani. Rezultati ankete so: o da na vseh OGU-jih računalniško vodijo pisne podatke parcel, o da na štiriindvajsetih OGU-jih vzdržujejo podatke dnevno, na osmih OGU-jih pa še vedno paketno, • da pisne podatke parcel petnajst OGU-jev vzdržuje v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za statistiko, o da pisne podatke parcel pet OGU-jev vzdržuje v sodelovanju z Geodetskim zavodom Slovenije, o da dvanajst OGU-jev pisne podatke parcel vzdržuje samostojno ali v povezavi z ostalimi službami v občini, • da petnajst OGU-jev uporablja za vodenje podatkov DBASE, o da štirje OGU-ji uporabljajo za vodenje podatkov ORACLE, • da trinajst OGU-jev uporablja za vodenje podatkov interne baze, • da za vodenje pisnih podatkov parcel na dvanajstih OGU-jih uporabljajo večje računalnike, na ostalih enaindvajsetih pa osebne računalnike, • dvanajst OGU-jev, ki vodijo pisne podatke parcel na večjih računalnikih, uporablja devet različnih programskih rešitev, o na osebnih računalnikih je najbolj razširjena programska rešitev programski paket INKAT, ki ga uporablja kar petnajst OGU-jev. Geodetski vestnik 36 (1992) 3 RAČUNALNIŠKO VODENJE IN VZDRŽEVANJE PODATKOV MEJNIH TOČK Popolnoma neusklajeno in neenotno se po različnih OGU-jih zbirajo in vodijo koordinate in lastnosti mejnih točk, ki predstavljajo drugi, izredno pomembni del katastrskega operata. Posledica neprimernega vodenja teh izredno pomembnih podatkov je slabša kvaliteta podatkov ZK-jev in poslovanja OGU-jev. Anketa je pokazala: o da osem OGU-jev računalniško vodi in vzdržuje podatke o mejnih točkah, • da je sedem OGU-jev v fazi prehoda z ročnega na računalniško vodenje in vzdrževanje podatkov o mejnih točkah, • da kar sedemnajst OGU-jev še vedno ročno vodi in vzdržuje podatke o mejnih točkah, • da od petnajstih OGU-jev, ki računalniško vodijo vsaj del podatkov o mejnih točkah, trije OGU-ji vzdržujejo podatke paketno, ostalih trinajst pa dnevno, • da vzdržujejo digitalne podatke o mejnih točkah na vseh petnajstih OGU-jih sami, brez pomoči zunanjih sodelavcev, • da za vodenje podatkov o mejnih točkah na različnih OGU-jih uporabljajo DBASE, PARADOX ali interne baze, • da na vseh OGU-jih vodijo podatke o mejnih točkah na osebnih računalnikih, o da je v uporabi veliko programskih rešitev, nobena od njih pa ni širše sprejeta. RAČUNALNIŠKO VODENJE IN VZDRŽEVANJE PODATKOV TOČK GEODETSKE MREŽE Tudi podatki o točkah geodetske mreže se po OGU-jih zbirajo, vodijo in vzdržujejo na različne načine. Anketa je pokazala: o da na dvanajstih OGU-jih računalniško vodijo in vzdržujejo podatke o točkah geodetske mreže, o da je sedem OGU-jev v fazi prehoda z ročnega na računalniško vodenje in vzdrževanje podatkov o točkah geodetske mreže, o da trinajst OGU-jev še vedno ročno vodi in vzdržuje podatke o točkah geodetske mreže, o da od devetnajstih OGU-jev, ki računalniško vodijo vsaj del podatkov o točkah geodetske mreže, devet OGU-jev vzdržuje podatke paketno, ostalih deset pa dnevno, o da vzdržujejo digitalne podatke o točkah geodetske mreže na vseh petnajstih OGU-jih sami, brez pomoči zunanjih sodelavcev. Izjema so seveda točke mrež višjih redov, ki jih vodijo in vzdržujejo tudi v Republiškem centru geodetske dokumentacije (RGU), • da za vodenje podatkov o točkah geodetske mreže na različnih OGU-jih uporabljajo DBASE, PARADOX ali interne baze, • da na vseh OGU-jih vodijo podatke o točkah geodetskih mrež na osebnih računalnikih, • da je v uporabi veliko programskih rešitev, nobena od njih pa ni širše sprejeta. RAČUNALNIŠKO VODENJE IN VZDRŽEVANJE GRAFIČNEGA DELA KATASTRSKEGA OPERATA Na območju grafičnih podatkov je stanje bistveno slabše kot pri pisnih podatkih. Preoblikovanje grafičnih podatkov v lokacijske je v teku. Velika napaka geodetske Geodetski vestllik 36 (1992) 3 službe je v tem, da je to preoblikovanje popolnoma nekontrolirano in nekoordinirano. Prav tako tudi ni dokončnih aplikativnih rešitev za vodenje in vzdrževanje lokacijskih podatkov. Vse to je logična posledica neizoblikovanih strokovnih standardov za preobrazbo teh podatkov. Nobeden od OGU-jev še nima vseh grafičnih podatkov zajetih v digitalno obliko, na številnih OGU-jih pa v digitalni obliki že vodijo del katastrskega operata. Anketa je pokazala: • da na tridesetih OGU-jih uporabljajo programske pakete za izračun (in prikaz) terenskih (tehničnih) meritev, • da je najbolj razširjeno orodje za izračun terenskih meritev programski paket GE07 (GEO8), o po različnih OGU-jih se uporabljajo še paketi GEOCAD, GEOMERE, KAT-2, GEODET in ostali, , o da na trinajstih OGU-jih del grafičnega operata že vodijo v digitalni obliki, na preostalih devetnajstih OGU-jih pa celoten grafični del opera ta še vedno vodijo ročno, • da so podatki sedmih OGU-jev v digitalno obliko zajeti z ročno digitalizacijo originalnih katastrskih načrtov, • da so podatki treh OGU-jev v digitalno obliko zajeti z ekransko vektorizacijo rastrskih slik katastrskih n«črtov, · • da so podatki dveh OGU-Jev v digitalno obliko zajeti delno z ročno in delno z ekransko vektorizacijo, o da so podatki enega OGU-ja v digitalno obliko zajeti z izmero ob komasaciji na območju 4.000 ha, • da so v celotni Slovenili v digitalno obliko zajeti podatki več kot 420 listov katastrskih načrtov, • da se grafični podafd v digitalno obliko zajemajo od leta 1989, največ je bilo zajetih v letih 1991 in 1992, • da so zajem grafičnih podatkov OGU-ji zaupali večinoma zunanjim sodelavcem, le v manjši meri pa so zajem opravljali strokovnjaki OGU-jev, • da so zajem grafičnih podatkov v digitalno obliko na različnih območjih izvajali: Geodetski zavod Maribor, Geodetski zavod Slovenije iz Ljubljane, podjetji Heureka Igea in Atrid iz Ljubljane, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo iz Ljubljane ter Ljubljanski urbanistični zavod, • alarmanten je podatek, da se danes digitalni podatki za več kot 200 od skupaj 420 listov katastrskih načrtov sploh ne vzdržujejo (!), • da ostale grafične podatke v digitalni obliki štirje OGU-ji vzdržujejo paketno, sedem OGU-jev pa dnevno, • da digitalne podatke grafičnega dela katastrskega operata OGU-ji vzdržujejo sami, brez pomoči zunanjih sodelavcev, o da kot bazo za vodenje digitalnih grafičnih podatkov OGU-ji uporabljajo AUTOCAD, ARC/INFO ali interne baze, • da za vodenje digitalnih grafičnih podatkov na OGU-jih uporabljajo več aplikativnih rešitev: programski paket SDMS, sistem ARCGIS ali interne programske rešitve, • • digitalne grafične podatke na vseh OGU-jih vodijo in vzdržujejo na osebnih računalnikih. Geodetski vestnik 36 (1992) MNENJA IN RAZMIŠWANJA O GEODETSKI SLUŽBI Za zaključek sem v anketi postavil dve vprašanji. Vprašanji sta bili splošni in v nasprotju z ostalimi nista omejevali odgovorov. Toko je lahko vsak anketiranec poudaril problem ali misel, ki se mu v tem trenutku zdi osnovna. Prvo vprašanje je bilo: ,,Ali ste zadovoljni s svojo strojno in programsko opremo?" Odgovori so bili precej raznoliki, strnem pa jih lahko v naslednje točke: • da so na sedmih OGU-jih zadovoljni s svojo programsko in strojno opremo, na trinajstih OGU-jih so z njo delno zadovoljni, na osmih OGU-jih so z njo nezadovoljni in štirje OGU-ji niso odgovorili na to vprašanje, • da s svojo programsko in strojno opremo niso popolnoma zadovoljni niti na enem OGU-ju, ki uporablja večji računalnik, • da se strokovnjaki OGU-jev bistveno bolj pritožujejo nad programsko kot nad strojno računalniško opremo, • da so strokovnjaki OGU-jev zadovoljni s paketom INKAT in s sodelovanjem z njegovimi avtorji. Drugo vprašanje pa se je glasilo: ,,Kako si predstavljate nadaljnji razvoj geodetske službe?" Odgovori vseh anketiranih so se zlili v celoto, ki ne potrebuje nikakršnega komentarja. Nazorno prikazuje današnje stanje geodetske službe in potrebe ter želje geodetskih strokovnjakov za njen razvoj. Odgovore sem strnil v naslednje točke: • da geodetska služba nujno potrebuje nov zakon, • dobro osnovo za izdelavo zakona predstavlja zadnji Osnutek Zakona o geodetski službi, • da geodetska služba nujno potrebuje standarde in normative, prilagojene sodobnemu vodenju ZK-ja, • RGU mora odločno in kvalitetno usmerjati preoblikovanje ročne evidence v računalniško vodeno bazo podatkov, • da OGU-ji v bodoče od RGU-ja pričakujejo več strokovne pomoči in boljše sodelovanje, • da na OGU-jih pogrešajo več uporabne raziskovalne dejavnosti na ustreznih. institucijah, o da strokovnjaki OGU-jev pogrešajo izobraževanje in usposabljanje za sodobno vodenje ZK-ja in uporabo sodobnih programskih rešitev, o da je potreben enotni sistem delovanja in poslovanja službe, • da je nujna privatizacija geodetskih storitev, • da geodetski strokovnjaki ne smemo dovoliti, da se evidenčna vrednost ZK-ja podredi zagotavljanju informacijskih podatkov za zunanje uporabnike, • da moramo zagotoviti kvaliteten in enoten prenos grafičnega dela katastrskega operata v digitalno obliko, • da je potrebno spremeniti vsebino elaboratov, ki jih izdelujemo ob vodenju uradnih postopkov, o kar najbolj avtomatizirati tehnične in uradne postopke OGU-jev, o RGU bi moral organizirati izmero meja katastrskih občin na območjih grafičnega katastra, da se ne bi podatki meritev, navezanih na geodetsko mrežo, izgubljali v slabo urejenih arhivih, o da je potrebno dati večji poudarek novim izmeram ZK-ja, • da je potrebno poenotenje programske in strojne opreme, Geodetski vestnik 36 (1992) 3 o da je potrebno poenotenje podatkov ZK-ja in njihovega vodenja, o da je potrebno zagotoviti boljšo povezavo med vsemi bazami geodetskih podatkov, o da se morajo podatki ZK-ja povezati z drugimi bazami v širše informacijske sisteme, o da geodetska služba danes nima prepričljive prihodnosti, • da je današnja neorganiziranost in neusklajenost v Sloveniji na področju informatike nedopustno zapravljanje denarja in časa, • če se stanje poslovne in strokovne ohromelosti v geodetski službi ne bo spremenilo, bo geodetski službi ostalo le trdo in poceni fizično delo za druge, ki bodo na njen račun „pobirali smetano". mag. Aleš Šuntar Prispelo za objavo: 11.9.1992 Slovenska satelitska geodezija v mednarodnem prostoru UVOD Tudi v geodeziji so dimenzije vse manjše. Z razvojem merskega instrumentarija smo geodeti dobili možnost meriti razdalje, ki so bile še pred kratkim nedosegljive. Klasična triangulacija je bila dolžinsko omejena poleg zakrivljenosti Zemlje tudi z natančnostjo viziranja in čitanja. To je bilo odvisno od povečave daljnogleda, kvalitete optike, načina čitanja in izkušenosti operaterja. Dolžinska omejitev je bila nekje na zgornji meji triangulacije I. reda, to je 30-40 km. S pojavom elektronskih razdaljemerov so razdalje še vedrio omejene z zakrivljenostjo Zemlje in kvaliteto razdaljemera. Viziranje pa je prevzela elektronika, človek je praktično skoraj izključen. S satelitsko geodezijo so odpadle skoraj vse omejitve. Viziranja ni več, ne optičnega ne elektronskega. Tudi omejitev zaradi zakrivljenosti Zemlje ni več, saj teoretično lahko merimo s pola na pol. Ostanejo omejitve glede kvalitete sprejemnikov in ta od njene cene. To je prineslo v geodetske meritve popolnoma nove dimenzije. Toko je skoraj vsa Evropa postala eno samo mersko polje. Tumu se ni mogla izogniti Slovenija s svojo skoraj centralno lego v Evropi. Interes je obojestranski, saj dobimo mi na ta način izredno precizno določene elipsoidne koordinate s centimetrsko natančnostjo, pri nekaterih celo z milimetersko natančnostjo v sistemu WGS 84, iz katerega lahko koordinate preračunamo na poljuben elipsoid in iz njega v poljubno projekcijo. Organizatorji teh mednarodnih akcij pa dobijo s pokritjem Slovenije bolj homogene in bolj natančne meritve. Do sedaj smo sodelovali v dveh mednarodnih akcijah z vrsto pobud za nadaljnje akcije. POVZETEK PRIPRAV NA GPS-PREČNICO ALP Na sestanku v Frankfurtu, v dneh od 18. do 20. decembra 1990, so člani evropske delovne skupine strokovnjakov, ki se ukvarjajo z znanostmi o Zemlji in sodelujejo pri Geodetski vestnik 36 (1992) 3 vzpostavitvi geodetske mreže, namenjene mnogim, obširnim raziskavam Zemlje (z akronimom WEGEMER), definirali glavne cilje raziskav: • raziskava kinematičnih in dinamičnih pojavov na južnem obrobju Evrazijske plošče, od Azorov do Sovjetske zveze • raziskava dvigovanj zemeljske površine in s tem povezanih pojavov na nekdaj podledeniških območjih v Fenoskandiji • ugotovitev povezav med spremembami nadmorskih višin s spremembami nivoja gladine morja in vsesplošnim ogrevanjem Zemlje. Tu tri področja so povezana z nujnim nadaljevanjem že začetiji globalnih raziskav, namenjenih vzpostavitvi terestričnega referenčnega koordinatnega sistema in · ugotovitvi parametrov rotacije Zemlje (premikov zemeljskega pola in sprememb v rotaciji Zemlje). Tu področja so bila definirana na pobudo ameriške vesoljske agencije NASA kot del velikih raziskav zemeljske skorje. Po presoji NASE so bile poslane ponudbe za sodelovanje v raziskavi WEGENER 28 ustanovam v 24 državah. Vsi sodelujoči so bili predstavljeni na sestanku v Frankfurtu. Ponudili so precejšnja sredstva in zahtevali možnost dostopa do opreme NASE v naslednjih desetih letih. Enaindvajset točk v 14 državah, ki se nahajajo na območju od Grenlandije do Sibirije, so predlagali kot FLINN observatorije. GPS-PREČNICA-ALP 400 kilometersko „GPS-prečnico-Alp" je podprlo nemško ministrstvo za znanost kot geološki raziskovalni projekt. GPS mreža prečnice Alp vsebuje 41 točk. Tu projekt je del večjega projekta „Napetost in sproščanje napetosti v litosferi (SFB 108)". Glavni raziskovalni projekt je prav tako financiralo nemško ministrstvo za znanost. GPS-prečnica-Alp poteka od severnega predalpskega dela v bližini Muenchna prek Avstrije do južnega dela Alp v bližini TI-sta (točka Medlas). Mreža za merjenje deformacij ima obliko dvojne verige, vzdolžno raztegnjene in prepletene s širino 20-40 km. Položaje točk so določili geologi tako, da se bodo uporabljale kot dolgoperiodična osnova za merjenja v različnih deformacijskih modelih v alpskem napetostnem območju. Na ta način GPS-prečnica-Alp bolj ali manj pokriva vsa znana seizmično aktivna območja, kot je severni del Tur, predjadransko cono, Karavanke, Thgliamento (središče potresa v Furlaniji-Julijski krajini leta 1976) in Dinaride. Poleg tega vključuje tudi obstoječe terestrične mreže in množico točk projektirane avstrijske geodinamične mreže. Podaljšek prečnice južno od Alp v zahodni smeri je načrtovan za prihodnost. Skupno s prof. A. Caporalijem z Oddelka za fiziko, Univerze v Padovi, naj bi dosegli optimalno povezavo obstoječe GPS-mreže na območju Padove z mrežo na območju Benetk. GPS-prečnica-Alp je bila prvič izmerjena leta 1991. Pri tem se je projekt držal dveh načelnih zahtev: • različni deformacijski procesi v območju plasti morajo biti locirani z najvišjo natančnostjo in tudi ugotovljene odgovarjajoče vrednosti deformacij morajo biti določene z isto stopnjo natančnosti, • ocenjeno možno zmanjševanje napetosti na seizmično bolj homogenih območjih je zanimivo za geologe. Geodetski vestnik 36 (1992) 3 Ker poteka mreža prek različnih sestavov tal, ta vpliva neenakomerno na izmerjene stranice v mreži. Zaradi določanja napetosti v mreži je potrebno največjo pozornost posvetiti določitvi kratkih stranic, da bi dosegli zahtevano natančnost za določitev napetosti. To, kakor tudi jasen cilj od začetka planiranja položaja točk v mreži, zagotavlja izpolnitev prvega načela, poleg tega je namen naloge tudi določitev togosti mreže in ugotovitev premikov na celem območju mreže in tudi premikov celotnih Alp glede na zunajalpski referenčni koordinatni sistem. Tu koordinatni sistem vsebuje referenčne točke s stalnim spremljanjem GPS satelitov na začetku, v sredini in na koncu prečnice. Poleg tega vsebuje tudi natančno določeni točki Zimmerwald in WenzeH. Tu točke so v izmero vključene s ciljem določitve orbit satelitov in povezav za dosego homogenih situacij satelitskih lokov. Čeprav vemo, da sistematični pogreški lahko resno potvorijo posamezne parametre deformacij, je občutljivost deformacijske mreže v splošnem prepuščena kovariančni matriki koordinat, ki je rezultat vpliva slučajnih pogreškov in stohastičnih količin. Večji del nezaželjenih sistematičnih vplivov glede na idealno občutljivost mreže v splošnem odpade z optimalno izvedbo opazovanj in obdelavo podatkov, s previdnim planiranjem, z maksimalnim upoštevanjem hierarhije zahtev v deformacijskih modelih ter z realno in trezno presojo slučajnih in sistematičnih pogreškov. Glavni namen te raziskave je razvoj modelov in test korekcij enostavnejše interpretacije podatkov prečnice Alp in njihovo interpolacijo med točkami Wettzell in Medlas pri 'Irstu. Avgusta 1992 je bila GPS-prečnica ponovno izmerjena. Prvotni projekt je bil izpeljan tako, da bi se veriga GPS točk pred Slovenijo razdelila na dva kraka: proti 1rstu in Gradzu. V obeh mestih sta kvalitetni izhodiščni točki, ki naj bi služili kot dani točki. V to akcijo sta se vključili Katedra za geodezijo na FAGG in Geodetski zavod Slovenije, ki sta vsa dela opravila brezplačno. Geološko primerna mesta je prav tako brezplačno izbral dipl. geolog Premru. Točke so izbrane tako, da omogočajo spremljanje tektonskih premikov vzdolž savske in idrijske prelomnice. Rekognosciranje in stabilizacijo je opravil Geodetski zavod Ljubljana, meritve pa s svojimi sprejemniki Katedra za geodezijo FAGG. Merski podatki se sedaj skupno obdelujejo, filtrirajo in izravnavajo. Seveda je to delo dolgotrajno, saj morajo celo določiti točnejše orbite satelitov, da bi bili razuHati čim točnejši. Da bi imeli vsaj kolikor toliko dober pregled nad našimi meritvami, smo izračunali vektorje med posameznimi točkami. Rezultati so za podatke v surovem stanju izredno kvalitetni. Zaprli smo zaključeni poligon, rezultati so v spodnji preglednici. 1991 1:f'o;J{ -0,0413 m 1: Ay -0,0156m Iz tega sledi skupno odstopanje ds = 0,0441 m, kar pri dolžini poligona 93,700 m predstavlja ±0,5 ppm. 1991 kar predstavja ± 0,02 ppm. Geodetski vestnik 36 (1992) Rezultati so taki, da jih s katerokoli klasično metodo ni mogoče doseči in prinašajo v slovensko geodezijo povsem nove kvalitete. 1YRGEONET lyrgeonet je podobno zasnovana mreža, vendar na mnogo bolj potresnem območju centralnega Sredozemlja. Mreža povezuje Korziko, Sardinijo, Sicilijo, Apeninski polotok z vzhodno obalo Jonskega in Jadranskega morja. V kampaniji sodeluje 56 GPS-sprejemnikov, ki so postavljeni na znanih observatorijih, ali pa na geološko zanimivih točkah. Z meritvami so začeli že leta 1988, vendar le na 9 točkah, leta 1990 na 32 točkah in leta 1991 na 35 točkah. Žal niso vse meritve vedno na identičnih točkah, tako je marsikateri podatek nepopoln. Leta 1992 je predvidena na nekaterih točkah že 4. meritev. S sodelovanjem v tej kampaniji smo dobili koordinate prve GPS točke v Sloveniji v sistemu WGS 84, letos pa bomo dobili nove koordinate iste točke in s tem morebitni. premik glede na opazovano območje. Nadaljnje mednarodno sodelovanje predstavlja kampanija AGREF 92, pri kateri smo merili točko na FAGG 14 dni, 18 ur dnevno. Tu točka bo tudi dana za avstrijsko-slovensko-hrvaško osnovno mrežo GPS točk. S to drugo meritvijo bomo dobili še dodatnih 14 GPS točk v Sloveniji, kar bo že kar lepo število točk za povezavo in orientacijo triangulacijske mreže I. reda. Na koncu naj omenim še, da sta navedene meritve dosedaj financirala le Katedra za geodezijo na FAGG in Geodetski zavod Slovenije. Organi, ki so zadolženi za razvoj in modernizacijo geodezije v Sloveniji, pa nič. prof dr. Florijan Vodopivec P-rispelo za objavo: 15.9.1992 Geodetski vestnik 36 (1992) 3 TYRGEONET o" '· ,. Geodetski vestnik 36 (1992) 3 O" o" o„ LJUBLJANA• ~so ~" " ::;~o " " d"'::..." -- Pokrovitelj 25. Geodetskega dneva: GEOIN d.o.o., MARIBOR GEODETSKI DAN SO OMOGOČILI IN PODPRLI: ., . IZVRSNI SVET ., ., . ., OBCINE SMARJE PRI JELSAH 63 240 ŠMARJE PRI JELŠAH IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE ~ LE Obeina SENTJUR GEODETSKA UPRAVA Mestni trg 10 6:32:30 Šentjur tel. 741-090 OBCINA MOZIRJE GEODETSKA UPRAVA IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE LAŠKO Ustanovila nas je leta 1947 vlada takratne LRS z nJmenom, da zagotovimo republiki strokovne osnove za delovanje zemljiško-pravnih, prostorsko~ureditvcnih in kartografsko-informacijskih sistemov. Zadovoljni smo, da srno nalogo uresničevali tako, kot jo izvajajo v razvitem svetu: z vrhunsko tehnologijo in zndnjem, s pravirni strokovnjaki, s predanostjo resnemu delu. Tudi danes mladi državi Sloveniji lahko ponudimo vse, kar od naše stroke pričakuje. Na nekem področju našega dela smo še posebej presegli povprečje: kartografski izdelki prcha1ajo po kvaliteti in kvantiteti na nivo evropske ponudbe-in obenem že v tr~dicijo. V pravem času smo dojeli, da Slovenci ni srno samo dobri delavci ampak v prostem času tudi neumorni popotnik'1. Hočemo spoznavati naravo v njeni izvirnosti in širni svet kot produkt civilizacij. Prav zato lahko v tem trenutku ponudimo težko pogrešljive priJatelje: več kot sto domačih )>naslovov(( (kot pravimo· mi) - od atlasa Slovenije preko izletniških, planinskih, šolskih zemljevidov; kart občin, mest in krajev do specialnih temat:-.kih kart. Odločili smo se še Zd odprtje lastne specializirJne prodajalne. Ta bo-tako pričakujemo- na vnostaven nJčin omogočila spoznavanje in nakup iLdelkov naše produkcije, obenem tudi pestrega izbora iz uvoza. To ni (samo) reklamno sporočilo. Je vabilo, da skupaj uresničimo naša prizadevanja: spoznajmo dornovino in svet (najprej) na zemljevidu! ( INŠTITUT ZA GEOD JO IN FOTOGRAMETRIJO FAGG 61000 LJUBLJANA, JAMOVA 2 lnšlilut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG Ljubljana si je v svojem 40-letnem delovanju pridobil bogate izkušnje pri raziskovalnem, operativnem, strokovnem in konzullantskem delu na področju geodezije, fotogrametrije, kartografije, računalništva in GIS tehnologije. Področja del so: IZDELAVA IN TISK KART planinske, turistične in avtokarte, občinske upravne karte, mestni načrti, karte turističnih centrov in območij, karte regij in republike za upravne in druge namene, različne tematske karte. RAČUNALNIŠKA KARTOGRAFIJA IN GIS digitalizacija/skaniranje načrtov digitalne baze in katastri geoinformatika digitalni modeli reliefa tematska kartografija taktilna kartografija RAZISKOVALNA DEJAVNOST raziskovalne naloge s področja prostorskih evidenc, nas- tavitve digitalnih atributnih in grafičnih baz podatkov, GIS tehnologije. FOTOGRAMETRIČNA SNEMANJA IN IZDELAVA NAČRTOV V SPECIALNIH POGOJIH snemanje strmih gorskih pobočij in sotesk pri gradnji in kontroli žičnic, mostov, hidrocentral in drugih objektov, snemanje umetnih pobočij pri zemeljskih delih, kam- nolomih, peskokopih, snemanje arhitekturnih posebnosti, kulturnih spomenikov in drugih objektov, hitro zagotavljanje fotogrametričnih načrtov z ortofoto postopkom. digitalno izvrednotenje stereoparov GEODETSKA DELA izdelava, obnova in vzdrževanje topografskih in katastrskih načrtov DRUGA DELA, kot so reprodukcijska fotografija, kopiranje in razmnoževanje, reprodukcija in tisk publikacij. E L J E Ulica XIV. divizije l O, 63000 Celje SEODETStl ,~U0C Partizanska c. 12 Fax: 062/28525 Tel: 062/212-751 DEJAVNOSTI: TEMELJNE GEODETSKE IZMERE GEODETSKE MREŽE KOMASACIJE ~AIDOA GEODETSKE STORIRVE:ZAKOLIČBE,PARCELACJJE POSNETKI PO IZGRADNJI KATASTER KOMUNALNIH NAPRAV KARTOGRAFSKA OBDELAVA NAČRTOV IN KART DIGITALIZACIJA , VEKTORIZACIJA NAČRTOV IZDELAVA DIGITALNIH BAZ PODATKOV IZDELAVA DIG.MODELOV NOTRANJOSTI ZGRADB SPECIALNA MERJENJA KOPIRANJE NASTAVITEV EVIDENC GOD L::J c::::J "c:::J PODJETJE ZA G -INZENIRIN @ o URB NIZE dOD E DEZIJ NOVA GORICA KIDRlčEVA 9A ®m -• re> d.o.o. geodetske in gradbene storitve 65000 Nova Gorica XXX. divizije 15 d (065) 23 917 [L~ M[Q) TI~ @[nl~[ld ®@@@@11~~ ~ ~flffi Ljub lj ima,Cank1:1rj eva 21 Q-660,210-671 -pfln::ehu::qe zemljišč - mej ni ugotovitveni postopek -topografske in irntastrske izmere -zakoličbe --kataster komuruJJ l ni h naprnv -opazovanja posedanj -inženirska geodezija + + Podjetje za geodezijo in prostorsko informatiko, d.o.o., Idrija GEOINFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE, SISTEMI IN USLUGE GIS PROGRAMSKI PAKETI : • GIS• ATA D. o. o. -ARC / INFO ERDAS - PC ARC / INFO -ARC / CAD ~ARCVIEW -ER0AS -CA0CORE KOMPLETNA PONUDBA PROIZVODOV Z.A IZGRADNJO IN UPORABO GIS-ov - IZOBRAZEVANJE KADROV - Z.ACETNI IN NADALJEVALNI TECAJI ZA UPORABNIKE GIS PROGRAMSKIH PAKETOV, VODJE PROJEKTOV IN ADMINISTRATORJE SISTEMA - INZENIRING IN INTEGRACIJA GIS - SISTEMOV - ANALIZA POTREBE, KONZUL TING, PLANIRANJE PROJEKTOV IN SISTEMOV - SPECIFIKACIJA IN DOBAVA KOMPJUTERSKE OPREME IN MREZ - INSTAURANJE IN SPUSCANJE V POGON, SPREMLJANJE IZKORISTKA SISTEMA - VNOS IN DOBAVA PODATKOV ZA GIS - SKENIRANJE IN RASTER /VEKTOR KONVERZIJA, DIGITALIZACIJA - DOBAVA SATELITSKIH POSNETKOV, DIGITALNIH MODELOV TERENA, GPS - RAZVOJ APLIKACIJ GIS-ov - RAZVOJ ARC I INFO APLIKACIJ ZA SPECIFICNE POTREBE - KONZUL TING V RAZVOJU APLIKACIJ -KONTAKTIRAJTE NAS! INSTALIRALI SMO IN TUDI VZDRZUJEMO GIS SISTEME PRI VEC KOT TRIDESET KUENT!H NA HRVASKEM IN V SLOVENIJI. POSAMEZNI GIS SISTEMI UPORABLJAJO OBCINE, MESTA, DRZAVNI ORGANI, PODJETJA, PROJEKTANTSKE FIRME IN SPECIALNI UPORABNIKI, IZ PODROCJA NARAVNIH RESURSOV (GEOLOGIJA. GOZDOVI, POLJEDELSTVO, ... ) TER UPRAVE Z IZGRAJENIM SISTEMOM (KATASTER, PROSTORSKO PLANIRANJE, KOMUNALA. PROMETNI REZIMI, ... ) KADAR PLANIRATE (NACRTWETE) SVOJ GIS - VPRASAJTE ZA REFERENCE ! ODGOVOR JE : V CELEM SVETU ARC / INFO PRi NAS GISDATA Računalniška grafika in CADD sistemi d.o.o. Kardeljeva ploščad 20, 61000 Ljubljana telefon: (061) 340 486, telefax: (061) 340 476 Ponosni smo, da lahko predstavimo programsko opremo SITUACIJA. Ameriški Autodesk je po testiranju programa dodelil podjetju CGS naziv 'AutoCAD Registered Applications Developer'. Kot zastopniki za Schreiber Instruments Inc. smo tesno povezali programa QUICKSURF in SITUACIJA. Rezultat je nepremagljiva performansa, visoka kvaliteta izdelka in enostavnost uporabe. Z našo programsko opremo postane delo užitek. CGS d.o.o. je ekskluzivni zastopnik za: Schreiber lnstruments lnc, Austin, Texas (digitalni modeli reliefa) Nth Graphics Ltd, Austin, Texas (grafični pospeševalniki) Austin Computer Systems, Austin, Texas (računalniški sistemi) Ten-X Tec!mology, Austin, Texas (optični pogoni) inGd.o.o. C-RING d.o.o. Latkova vas 81 63312 Prebold Lel.: 063 701316 fo . ..'C: 063 701953 NASTAVITEV IN VZDRZEVANJE EVIDENCE STAVBNIH ZEMLJISC PROGRAMSKI PAKET GEODETSKE UPRAVE __ -Baza parcel zemljiškega katastra v povezavi z bazo posestnikov z vsemi zahtevanimi podatki ( komunalna opremljenost, .. ). -Program je povezljiv z davčno evidenco stavbnih zemljišč. -Kot nadgradnja programskega paketa sledi izračun in izpis vseh potrebnih formularjev za stavbna zemljišča. -Program deluje v lokalnem in mrežnem PC okolju. Vinko Mohorič Beleharjeva 1, 64000 Šenčur • Servis vseh vrst geodetskih instrumentov in pribora. • Prodaja totalnih merskih postaj svetovno znanih proizvajalcev SOKKIA in ZEISS-OPTON po konkurenčnih cenah kakor tudi ostalega geodetskega pribora. Informacije po telefonu 064-41-395. INŠTITUT ZA ELEKTRONIKO IN VAKUUMSKO TEHNIKO p.o. 61111 LJUBLJANA, TESLOVA ULICA 30, P.O.B. 59, SLOVENIJA IK-5- NAPRAVA ZA LOCIRANJE TRASE IN GLOBINE V ZEMLJO POLOZENIH KABLOV IN KOVINSKIH CEVI. PRODAJA, tNFORMACIJE IN DEMONSTRACIJE: TEL.:061/267 341, 267 377; 263 461 FAX: 061 /263 098 PTT podjetje Celje tel-: 063/27-lll fax:_: 063/441-801 Dejavnosti: - projektiranje TK omrežij izgradnja TK omrežij - nadzor izgradnje TK omrežij - izdelava geodetske in izvršilne dokumentacije v telekomunikacij ah - vzdrževanje TK omrežij - vzdrževanje naročniških telefonskih central in naprav Nudimo: izdelavo geodetske izvršilne dokumentacije v CAD tehniki geodetske posnetke komunalnih vodov - digitalizacijo vseh vrst načrtov in njihovo računalniško obdelavo. JAVNO PODJETJE KOMUNALA. p.o. Mozirje 63330 MozlrJ@ Pl'oprotrtlkovo uL 36 Telefon: 063 / 631 864 031 OM 831 963 831 3-46 Telsf --- -- -.... - ...... - Partizanska c.17, MARIIHHI., tel. 062 20-381, 20-282, fax 20-280 SDMS PROSTORSKI INFORMACIJSKI SISTEM programska oprema za nastavitev, vodenje in vzdrlevanje različnih digitalnih baz Strojna ema za nastavitev digitalnih baz: scannerji, ploterji VISUS - av omatska vektorizacija, DOCMAN - arhiviranje rasterja Servis za digitalizacijo mapnih listov različnih meril: skeniranje, kalibracija ras a, vektorizacija p IZ AJA R PR C Darila za srečelov na družabnem večeru 25. Geodetskega dneva so med drugimi prispevali: APLOS, Šentjur AMON STANKO, Slake BANEX, Slovenske Konjice BENCINSKA ČRPALKA ŠALAMON, Ponikva BLAGOVNICA, Šentjur BOR, Laško CETIS, Celje CVETLIČARNA GOJTAN JOŽE IN JANA, Šmarje CVETLIČARNA METKA, Šentjur ČADEJ ADOLF, Šentjur DEKOR, Kozje DKP MEJA, Šentjur EOROSPORT, Šentjur EPSI, Nazarje ETOL, Celje FRIZERSKI SALON ŠTEFKA, Rogaška Slatina GALANTERIJA GOBEC, Stopče GEODETSKI ZAVOD RSLOVENIJE GEOIN, Maribor GORENJE GA, Velenje GORENJE SERVIS, Velenje GOST d.o.o., Velenje GOSTILNA BOHORČ, Šentjur GOSTILNA ERJAVEC, Kalobje GOSTIŠČE LEV, Mestinje GOSTIŠČE VOVK, Ponikva HABJAN IGOR, Šmarje HABOT JOŽE, Zadrže HERNAUS ALOJZ, Velenje HORVAT ZDENKO, Šentjur HRAM HMEZAD, Šmarje IBP ŽALEC- POLNILNICA COCACOLE IPI, Rogaška Slatina JEŽOVNIK VINKO, Sopote JEKLOTEHNA, Maribor JUTEKS, Žalec KAVA BAR IN TRGOVINA ŠTRAUS, Šmarje KMETIJSKA ZADRUG~ Laško KOGOVŠEK TONE, Grosuplje KOMET, Zreče KOP, Šentjur KORS, Rogaška Slatina KOS FRANC, Stopče KOZMETIKA AFRODITA, Rogaška Slatina KUKOVIČ PAVEL, Šentjur LAH ALOJZ, Šentjur LAPORNIK PETER, Šentjur LESNA INDUSTRIJA BOHOR, Mestinje LIPA, Šentjur MAVRIČ DARKO, Šentjur MESARIJA, PREDELAVA IN BISTRO VALANT, Loče MESARSTVO JURIJ, Šentjur MESNICA ŽERAK, Rogatec METRO, Celje MIKROPIS, Žalec MIZARSTVO, Rogaška Slatina MLADINSKA KNJIGA, Celje MONT, Kozje NIVO, Celje OKP, Rogaška Slatina OPLAST, Tepanje OPREŠNIK MARTINA, Planina PENZION RADUHA, Luče PETROL, Celje PEVEC MARTIN, Šentjur PIVOVARNA, Laško PLETILSTVO SLAPNIK IGOR, Bočna PUŠIČ RUDI, Rogaška Slatina RADEČE PAPIR SEMIČ IVAN, Šmarje SKLADIŠČE PIVOV ARNE LAŠKO, Rogaška Slatina STEKLARNA, Rogaška Slatina STEKLARSKA ŠO~A, Rogaška Slatina STEKLARSTVO KOROŠEC MILAN, Šmarje SUDAR MARJAN, Šentjur SUZUKI SERVIS, Šentjur TAJFUN, Planina TOLO, Šentjur TOPER - KONFEKCIJA, Šmarje Vsem se najlepše zahvaljujemo! TOVORNIK EDVIN, Stopče TRGOVINA IN BISTRO HVALEC MILAN, Šentjur TRGOVINA IN BISTRO KEA, Šentjur TRGOVINA JAGER, Tržišče TRGOVINA JOCO, Zgornje Sečovo TRGOVINA KER OS, Rogaška Slatina TRGOVINA KRPAN, Šentjur TRGOVINA MOČNIK, Vrbno TRGOVINA UŽMAH FRANC, Planina TRGOVSKO PODJETJE JELŠA, Šmarje TIP_ PETEK LUDVIG, Luče UNIOR, Zreče VITAL, Mestinje VULKANIZACIJA GABERŠEK, Šentjur VULKANIZACIJA PREVOLNIK ROSANDO, Celje ZDRAVILIŠČE ATOMSKE TOPLICE ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA - POLNILNICA ZLATARNA, Celje Navodilo za pripravo prispevkov l. V reviji Geodetski vestnik se objavljajo prispevki znanstvenega, strokovnega in poljudnega značaja. Vsebinsko se povezujejo z geodetsko stroko in sorodnimi vedami. Uredništvo jih po lastni presoji razporeja v posamezne tematske vsebinske sklope oziroma rubrike. 2. Prispevki morajo imeti kratek naslov. Napisani morajo biti jasno, kratko in razumljivo ter oddani glavni in odgovorni urednici v petih izvodih, tipkani enostransko z dvojnim presledkom. Obseg znanstvenih in strokovnih prispevkov s prilogami je največ 5 strani, vseh drugih pa 2 oziroma izjemoma več strani (za 1 stran se šteje 30 vrstic s 60 znaki). Obvezen je zapis prispevka na računalniški disketi s potrebnimi oznakami in izpisom na papirju (IBM PC oz. kompatibilni: neoblikovano v formatih ASCII, Wordstar, MS-Word, Wordperfect). 3. Ime in priimek pisca se pri znanstvenih in strokovnih člankih navedeta na začetku z opisom znanstvene strokovne stopnje in delovnim sedežem. Pri ostalih prispevkih se navedeta le ime in priimek na koncu članka. 4. Znanstveni in strokovni prispevki morajo obsegati izvleček v obsegu do 50 besed in ključne besede v obsegu do 8 besed. Obvezen je prevod izvlečka in ključnih besed v angleščino, nemščino, francoščino ali italijanščino. Na koncu prispevka je obvezen seznam uporabljene literature. Le-to se navaja na naslednji način: • v tekstu se navedeta avtor in letnica objave, kot npr.: (Kovač 1991), (Novak et al. 1976) , • v virih se navede literatura po zaporednem abecednem vrstnem redu avtorjev, kot npr.: a) za članke: Kovač, F., 1991, Kataster, Geodetski vestnik (35), Ljubljana, štev. 2, 13-16, b) za knjige: Novak, J. et al., 1976, Izbor lokacije, Inštitut GZ SRS, Ljubljana, 2-6. 5. Znanstveni in strokovni prispevki bodo recenzirani. Recenzirani prispevek se avtorju po potrebi vrne, da ga dopolni. Dopolnjen prispevek je pogoj za objavo. Avtor dobi v korekturo poskusni odtis prispevka, ki je lektoriran, v katerem sme popraviti le tiskovne in eventuelne smiselne napake. Če korekture ne vrne v predvidenem roku oziroma največ v petih dneh, se razume, kot da popravkov ni in gre prispevek v takšni obliki v končni tisk. 6. Ilustrativne priloge k prispevkom je treba oddati v enem izvodu v originalu za tisk (prozoren material, zrcalen odtis). Slabe reprodukcije ne bodo objavljene. 7. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. 8. Uredništvo bo vračalo v dopolnitev prispevke, ki ne bodo pripravljeni skladno s temi navodili. 9. Prispevke pošiljate na naslov glavne in odgovorne urednice mag. Božene Lipej, Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora, Republiška geodetska uprava, Kristanova 1, 61 000 Ljubljana. 10. Rok oddaje prispevkov za naslednjo številko: 6.11.1992. YU ISSN 0351 - 0271