RAZISKAVE IN RAZVOJ 46 Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g. Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g. 47 RAZISKAVE IN RAZVOJ Raziskujemo in razvijamo Raziskujemo in razvijamo | junij 2019 | 21 | XLVII | junij 2019 | 21 | XLVII IZVLEČEK Antrakinon se je še do nedavnega precej uporabljal pri proizvodnji celuloznih vlaken, ki se nadalje uporabljajo za izdelavo papirja oziroma kartona. Poznamo več postopkov pridobivanja celuloznih vlaken, eden izmed njih je t. i. »Kraft« proces, pri katerem se antrakinon uporablja kot redoks katalizator. Izkazalo pa se je, da ima antrakinon določene škodljive posledice za človekovo zdrav- je. Uporaba antrakinona se pri proizvodnji kartona – še posebej tistega, ki je v neposrednem stiku z živili – v veliki meri omejuje, posledično pa se pojavlja tudi potreba po analizni metodi, ki bi omogočala učinkovito in rutinsko spremljanje vsebnosti antrakino- na v kartonu. Razvili in optimizirali smo metodo za določanje antrakinona v kartonu s plinsko kromatografijo, sklopljeno z masno spektrometrijo. Preverili smo osnovne karakteristike metode, kot so selektivnost, linearnost, ponovljivost, obnovljivost in robust- nost. Določili smo mejo zaznave in preverili točnost in pravilnost metode. Preverjali smo tudi stabilnost standardnih raztopin in ekstraktov iz realnih vzorcev kartona. V podjetju Količevo Karton, d. o. o., smo opravili tudi analize vsebnosti antrakinona v realnih vzorcih kartona. S pomočjo podatkov o proizvodnji kartona smo lahko ocenili pravilnost analizne metode. Ključne besede: antrakinon, karton, plinska kromatografija, masna spektrometrija, razvoj metode ABSTRACT Until recently, anthraquinone was widely used in the production of cellulose fibres which are further used in the manufacture of cardboard. Several different procedures of cellulose fibres production exist; one of them is known as the »Kraft« process, in which antraquinone is used as redox catalyst. It was established that anthraquinone has harmful effects on human health. The use of anthraquinone in cardboard production was restricted, especially cardboard which is in direct contact with food. Consequently, the need for an efficient and routine analytical method to control anthraquionone concentration in cardboard arose. An analytical method for determining anthraquinone in cardboard by gas chromatography coupled with mass spectrometry was developed and optimised. The basic characteristics of the method were tested – selectivity, linearity, robustness, repeatability and reproducibility. The limit of detection was determined, and the accuracy and correctness of the method were checked. The stability of standard solutions and extracts from real cardboard samples was also tested. In Količevo Karton d.o.o., we made some analyses of antraquinone content in cardboard samples. We used our knowledge of the cardboard production process to assess the correctness of the analytical method. Keywords: anthraquinone, cardboard, gas chromatography, mass spectrometry, method development Jure Zekič 1 , Drago Kočar 2 , Alenka Pušar Jerič 3 RAZVOJ METODE ZA DOLOČANJE ANTRAKINONA V KARTONU DEVELOPMENT OF THE METHOD FOR DETERMINING ANTHRAQUINONE IN CARDBOARD Tabela 1: Seznam analiziranih vzorcev kartona ter nekatere njihove lastnosti Table 1: List of analysed cardboard samples and some of their properties oznaka kartona gramatura [g/m 2 ] debelina [µm] kartoni, proizvedeni iz svežih celuloznih vlaken EXBR 290 290 575 EXCT 250 250 340 EXCT 400 400 700 KRO 300 300 504 KRO 400 400 710 kartoni, proizvedeni iz recikliranih celuloznih vlaken BC250 250 450 BEL400 400 530 GRA400 400 525 GRK400 400 545 MCS400 400 530 MMB230 230 270 MML230 230 270 Slika 1: Kromatogram standardne raztopine antrakinona s koncentracijo 0,50 mg/L. Prvi kromatografski vrh ustreza fenantrenu (interni standard), drugi pa antrakinonu Figure 1: Chromatogram of anthraquinone standard solution (c=0,50 mg/L). First chromatographic peak corresponds to phenantrene (internal standard), while the second one corresponds to anthraquinone 1 UVOD Antrakinon, organska aromatska spoji- na, je bil še pred nedavnim vsesplošno prisoten v proizvodnih procesih papirne industrije. Za nadvse uporabnega na- mreč velja v sulfatnem procesu prido- bivanja celuloznih vlaken iz lesne kaše, kjer deluje kot redoks katalizator. Meha- nizem delovanja antrakinona v tem pro- cesu je precej zapleten in še danes ni popolnoma pojasnjen, v praksi pa se njegova prisotnost odraža v znatno večjem izkoristku samega procesa. To je tudi glavni vzrok tolikšni razšir- jenosti uporabe antrakinona v papirni industriji [1]. Kljub vsem prednostim za industrijski postopek pa se raba antrakinona pri proizvodnji celuloznih vlaken v zad- njem času opušča. Tako kot za številne druge spojine, se je tudi za antrakinon sčasoma izkazalo, da je (vsaj potencial- no) zdravju škodljiv, predvsem se sumi na njegovo rakotvornost. To izhaja iz dveh pomembnejših raziskav, ki sta bili opravljeni na to temo; gre za raziskavo [2], ki je bila narejena na zaposlenih v industriji barvil (kjer se antrakinon tudi veliko uporablja), ter raziskavo [3], ki je bila izvedena na laboratorijskih živalih. Nobena od teh sicer ni povsem ned- voumno potrdila, da je antrakinon res rakotvoren – število rakavih obolenj se je v obeh raziskavah opazno povečalo, a se je tako pri zaposlenih v industriji bar- vil kot pri laboratorijskih živalih pojavil pomislek, da je možen tudi kakšen drug vzrok za povečanje rakavih obolenj. V industriji barvil se namreč uporabljajo tudi razne druge potencialno škodljive spojine, laboratorijske živali pa so sicer bile izpostavljene samemu antrakinonu, a tudi ta ni bil povsem čist, tako da bi lahko k povečani obolevnosti za rakom prispevale nečistoče v njem [2,3]. Ne glede na navedene pomisleke pa je bil antrakinon tudi uradno uvrščen med potencialno rakotvorne spojine, kar je zadosten razlog za opuščanje njegove splošne uporabe – tudi v papirni indu- striji. Tukaj gre predvsem za izogibanje rabi antrakinona pri proizvodnji kar- tonske embalaže, ki je v neposrednem stiku z živili, v katera bi lahko antraki- non prehajal, posledično pa bi ga nato tudi vnesli v človeško telo [4]. Kot posledica vse večjega omejevanja prisotnosti antrakinona v proizvodih pa- pirne industrije se pojavlja tudi potre- ba po analizni metodi, ki bi omogočala učinkovito in rutinsko spremljanje njego- ve vsebnosti v kartonu oziroma papirju. Taka analizna metoda je sestavljena iz dveh pomembnih sklopov – najprej čim bolj učinkovita in preprosta ekstrakci- ja antrakinona iz kartona in nato sama določitev antrakinona v ekstraktu. Nekaj raziskav na to temo je že bilo narejenih – ekstrakcije so bile narejene z različni- mi topili in na različne načine. Tako se omenja npr. ekstrakcijo v metilen kloridu oziroma kloroformu med stresanjem ali uporabo Soxhletovega aparata [5,6,7]. Novejša literatura predvideva moder- nejši pristop; kot primerno topilo se na primer omenja okoljsko sprejemljivejši metanol, pri ekstrakciji pa se lahko upo- rabi ultrazvočna kopel oz. mikrovalovi [8,9]. Kot primerna topila za ekstrak- cijo se v literaturi navaja še etil acetat, THF, alkohole, od metanola do butano- la, DMF ter acetonitril [8]. Navaja pa se tudi ekstrakcija z uporabo superkritične tekočine [10]. Analize pridobljenega ek- strakta se je nato možno lotiti na razne načine. Dokaj predvidljivo je, da je veči- na tehnik kromatografskih, tako večina avtorjev uporablja tekočinsko ali plinsko kromatografijo (HPLC in GC), združeno z različnimi detektorji. Pri HPLC se obi- čajno uporablja UV-VIS detektor [5,7], GC pa je običajno kombiniran z masno spektrometričnim detektorjem [9]. Poleg tega pa se navaja tudi uporaba HPLC in- strumenta, združenega bodisi z masnim spektrometrom bodisi z elektrokemij- skim detektorjem ter uporaba kroma- tografije pod superkritičnimi pogoji [8]. Nadalje se omenja tudi uporaba elektro- kemijske tehnike, antrakinon so namreč določali tudi polarografsko [6]. 2 EKSPERIMENTALNI DEL Za izdelavo umeritvene premice so bile pripravljene standardne raztopine an- trakinona (Sigma-Aldrich, 97 %) v etil acetatu (J. T. Baker, p. a.) naslednjih koncentracij: 0,05 mg/L, 0,10 mg/L, 0,25 mg/L, 0,50 mg/L, 1,00 mg/L, 2,50 mg/L ter 5,00 mg/L. Kot interni standard je bil v standardnih raztopinah upora- bljen fenantren (Sigma-Aldrich, 98 %), njegova koncentracija je bila 0,10 mg/L. Za proučevanje stabilnosti je bila upora- bljena standardna raztopina antrakino- na s koncentracijo 0,50 mg/L, del je bil hranjen v hladilniku (5 °C), del pri sobni temperaturi (23 °C), vsak izmed njiju je bil analiziran po 16, 24, 48 in 72 urah. Vzorci so bili pripravljeni iz kartonov, proizvedenih v podjetju Količevo Kar- ton, d. o. o. Analizirali smo dva sklopa vzorcev; ena skupina vzorcev antra- kinona ne vsebuje, v drugi skupini pa bi lahko bil prisoten. Vzorce kartona smo razrezali na kose velikosti pribl. 2 x 4 cm in natehtali med 15,0 in 15,1 g vzorca. Tako pripravljene kose kartona smo razrezali na manjše trakove z re- zalnikom za papir. Vzorce smo ekstrahi- rali v metanolu s pomočjo ultrazvočne kopeli in nato ekstrakte prefiltrirali skozi filtrni papir. Čas ekstrakcije v ultrazvoč- ni kopeli je bil 30 min. Ekstrakte smo uparili pod znižanim tlakom (Rotavapor Büchi R-300), preostanek (oljnata oz. trdna snov rumene barve) pa raztopi- li v 4 mL raztopine internega standar- da v etil acetatu (J. T. Baker, p. a.) ter nato pred analizo prefiltrirali skozi filter Cromafil ® Xtra z debelino por 0,20 μm. Filtrat smo nato prenesli v vialo in ga analizirali na instrumentu GC-MS. Na enak način so bili pripravljeni tudi vzorci kartona, na katerih je bila proučevana njihova stabilnost, ekstrakti so bili nato hranjeni v hladilniku (5 °C) oz. na sobni temperaturi (23 °C) ter analizirani po 24 in 72 urah. Pripravljeni so bili tudi vzorci za določitev izkoristka analize, ki so bili prav tako pripravljeni na zgoraj opi- san način, le da smo v zadnjem koraku (raztapljanje preostanka v znanem volu- mnu topila) oljnat preostanek raztopi- li v standardni raztopini antrakinona s konc. 0,50 mg/L ter internega standar- da s konc. 0,10 mg/L. Podatki o analiziranih vzorcih kartona so zbrani v Tabeli 1. Vse analize so bile izvedene na plin- skem kromatografu, sklopljenem z mas- nim spektrometrom Shimadzu GCMS- -QP2010 Ultra. Kot optimalna se je izkazala kolona Zebron ZB-5HT Infer- no™ (Phenomenex, dolžina 30 m, pre- mer 0,25 mm, debelina filma 0,25 μm), ki je bila nato tudi uporabljena za ana- lize na instrumentu GC-MS. Volumen injiciranja je bil 1 μL, v split načinu (raz- merje 1 : 5). Nosilni plin na koloni je bil helij, pretok skozi kolono je znašal 1,05 mL/min. Razločitev smo izvajali pri kon- stantnem pretoku nosilnega plina. Tem- peratura injektorja je znašala 370 °C. Temperaturni program, ki se je uporabljal za analizo, je bil naslednji: začetna tem- peratura kolone 150 °C (2 min), segreva- nje s hitrostjo 10 °C/min do temperature 250 °C, segrevanje s hitrostjo 20 °C/min do temperature 350 °C, 6,5 min na tem- peraturi 350 °C. Temperatura masnospektrometričnega vmesnika je bila 230 °C, temperatu- ra ionskega izvora pa 300 °C. Detekci- jo smo izvajali v SIM načinu. Opazovali smo naslednje ione m/z: 152, 178, 180, 208. 3 REZULTATI IN DISKUSIJA RAZVOJ METODE Koncentracije standardnih raztopin, ki so bile izbrane za izdelavo umeritvene premice, so se izkazale kot ustrezne, glede na vsebnost antrakinona v masi kartona, uporabljeni za ekstrakcijo. Fe- nantren se je kot interni standard izka- zal za primernega, kar je bilo v skladu s pričakovanji, saj je po svojih lastnostih (vrelišče, struktura …) precej podoben antrakinonu, še vedno pa je razločitev med njima pri teh pogojih dovolj dobra, da zadostimo potrebi po selektivnosti. Vrh za fenantren se je pojavil pri reten- cijskem času med 8,2 in 8,3 min, vrh za antrakinon pa pri retencijskem času med 10,0 in 10,2 min. RAZISKAVE IN RAZVOJ 48 Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g. Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g. 49 RAZISKAVE IN RAZVOJ Raziskujemo in razvijamo Raziskujemo in razvijamo | junij 2019 | 21 | XLVII | junij 2019 | 21 | XLVII Pri razvoju metode je bilo treba optimizi- rati predvsem dva parametra: tempera- turo injektorja ter temperaturni program analize. Izkazalo se je, da je treba za zadovolji- ve rezultate izvajati injiciranje vzorca pri relativno visoki temperaturi, na koncu smo kot optimalno temperatu ro izbra- li 370 °C. Dovolj visoka temperatura je pomembna predvsem z vidika kvantifika- cije, saj so pri nižji temperaturi injektorja (290 °C, 300 °C) ploščine vrhov tako za antrakinon kot za fenantren neponovljive. Poudariti je treba, da je možna kvantifi- kacija tudi pri neponovljivih ploščinah, saj se ploščine spreminjajo sorazmerno tako za antrakinon kot tudi za fenantren. Kljub temu dobimo pri višji temperaturi injek- torja bistveno boljšo ponovljivost ploščin vrhov (RSD<3 %), še mnogo boljša pa je bila pri kvantifikaciji s pomočjo interne- ga standarda. Pri analizi ekstraktov pride do nekoliko večje napake v smislu slabše ponovljivosti in zato je uporaba internega standarda nujna. Uporabljen temperaturni program se je izkazal za ustreznega za tovrstne analize, saj je razmeroma dovolj kratek, da je pri- meren za rutinsko analizo, po drugi strani pa omogoča dobro separacijo proučeva- nih parametrov. Dovolj visoka končna temperatura je zaželena predvsem zato, da se izognemo kontaminaciji kolone (moč je trditi, da se iz kolone eluirajo vse komponente, predvsem je to važno pri realnih vzorcih). Preizkusili smo tudi viš- je začetne temperature kolone (200°C, 250°C), vendar pri takšnih pogojih sepa- racija ni zadovoljiva. Parametri masnega spektrometra so se izkazali za ustrezne, zato dodatna optimi- zacija ni bila potrebna. Tako razvito metodo smo nato še validira- li. Kvantitativno je bila metoda ovredno- tena na podlagi razmerja med ploščinama vrhov antrakinona in internega standar- da. Metoda daje v danem koncentracijskem območju linearen odziv med ploščino kromatografskega vrha in koncentracijo (R 2 >0,998), paralelne določitve so po- novljive (RSD=0,55 %). Robustnost smo preverili tako, da smo naredili majhne spremembe v temperaturnem programu (hitrejši oziroma počasnejši temperaturni gradient). Standardne raztopine antrakino- na so stabilne vsaj 72 ur, tako v hladilni- ku kot tudi na sobni temperaturi. Določili smo mejo zaznave, ki znaša 0,0024 mg/L (razmerje S/N=3), in mejo določanja, ki znaša 0,0079 mg/L. Določen je bil tudi izkoristek analize (t.i. »recovery«), kar se je izvedlo tako, da se je raztopini ekstrak- ta iz vzorca kartona, ki antrakinona ni vseboval, dodala znana količina antraki- nona. Izkoristek je bil ustrezen, dobljena vrednost na podlagi treh meritev je bila 102 %, kar je v okviru eksperimentalne napake. Slika 2: Umeritvena premica, uporabljena za določanje antrakinona. Iz nje izhajajoča enačba, po kateri smo izračunali koncentracijo antrakinona v realnih vzorcih: c(AQ)=(A(AQ)/A(IS)+0,3864)/5,1887(c=[mg/L]). Figure 2: Linear calibration curve used for anthraquinone determination. Formula used to calculate the concentration of anthraquinone in real samples: c(AQ)=(A(AQ)/A(IS)+0,3864)/5,1887(c=[mg/L]). Slika 3: Povečava kromatograma vzorca kartona, ki antrakinona ni vseboval (karton KRO400), v območju, kjer bi detektirali antrakinon, če bi bil le-ta prisoten. Črna krivulja pripada ekstraktu iz vzorca kartona, rožnata krivulja pa standardni raztopini antrakinona s koncentracijo 0,5 mg/L. Figure 3: Enlargement of the chromatogram of a cardboard sample (KRO400), which did not show the presence of anthraquinone. Overlayed chromatograms corresponding to the extract of cardboard sample and anthraquinone standard solution (c=0,50 mg/L) are presented with black and purple colour, respectively. PRIPRAVA IN ANALIZA REALNIH VZORCEV Pri pripravi vzorca smo optimizirali pred- vsem dva vidika ekstrakcije – čas ekstrak- cije in vrsto topila za ekstrakcijo. Drugi parametri (predvsem način ekstrakcije – s pomočjo ultrazvoka) so se izkazali za ustrezne. Kot optimalno topilo za ekstrakcijo se je izkazal metanol, preverili smo tudi etanol in aceton, a sta pri enakih pogojih ek- strakcije dala slabše rezultate. Ekstrakcijo smo izvajali ultrazvočno ½ h, kljub temu da rezultati kažejo na to, da se celotna količina antrakinona ekstrahira v topilo že po 15 minutah. Čas ½ h je bil izbran, ker so drugi deli postopka toliko zamud- nejši, da z znižanjem časa ekstrakcije na 15 minut analize ne pospešimo, hkra- ti pa lahko pri višjem času z gotovostjo trdimo, da se v topilo res ekstrahira ves antrakinon. Izpostaviti je treba še po- membnost filtriranja ekstraktov, predvsem z vidika preprečevanja onesnaženja instru- menta – plinski kromatograf ni kompati- bilen z manj hlapnimi spojinami, ki se jih s filtriranjem vsaj do neke mere znebimo. Raztopine ekstraktov vzorcev kartona so se izkazale za stabilne vsaj 72 ur po ekstrakciji, tako v hladilniku kot tudi pri sobni temperaturi. Nazadnje so bili analizirani še sami ek- strakti vzorcev kartona, ki se jih v gro- bem lahko razdeli na dve večji skupini – tiste, ki po pričakovanjih (sklepajoč po načinu proizvodnje) antrakinona naj ne bi vsebo vali, ter tiste, ki antrakinon (lahko) vsebujejo. To, da prva skupina vzorcev kartona antrakinona ne vsebuje, je bolj posledica omejevanja rabe antra- kinona, kot posledica tega, da so pro- izvedeni iz svežih celuloznih vlaken po postopku, v katerem antrakinon ni pri- soten. Druga skupina pa je proizvedena iz različnih virov recikliranih celuloznih vlaken, tu pa je prisotnost antrakinona povsem mogoča, saj je v papirju, ki se ga reciklira, lahko prisoten bodisi zaradi postopka proizvodnje bodisi zaradi črnila ali barv, s katerimi je tak papir potiskan. Ker so viri papirja oziroma kartona za reciklažo različni, je povsem verjetno tudi, da se vsebnost antrakinona v karto- nu, izdelanem iz recikliranih celuloznih vlaken od vzorca do vzorca razlikuje. Ob analizi vzorcev kartona s predhodno razvito GC-MS metodo, se je izkazalo, da vzorci, ki naj ne bi vsebovali antraki- nona, le-tega res ne vsebujejo. Analizira- UMERITVENA PREMICA (AQ/IS) y = 5.1887x - 0.3864 R² = 0.9987 c [mg/L] Slika 4: Primer kromatograma po injiciranju ekstrakta kartona, ki je vseboval antrakinon. Figure 4: Chromatogram of cardboard extract, which showed the presence of anthraquinone. Slika 5: Povečava kromatograma vzorca kartona, ki je vseboval antrakinon na območje, kjer se pojavi vrh za antrakinon. Črna krivulja pripada vzorcu (karton GRA400), rožnata pa standardni raztopini s koncentracijo 1,00 mg/L. Na kromatogramu je na abscisi prikazan retencijski čas [min], na ordinati pa višina vrha. Enlargement of the chromatogram of cardboard sample (GRA400), which showed the presence of anthraquinone. Overlayed chromatograms corresponding to the extract of cardboard sample and anthraquinone standard solution (c = 1,00 mg/L) are presented with black and purple colour, respectively. nih je bilo šest različnih tipov tovrstnega kartona, v nobenem izmed njih nismo detektirali antrakinona. Nadalje smo anali- zirali vzorce, ki bi antrakinon lahko vsebo- vali, v vseh smo ga tudi dejansko zaznali, vsebnosti pa so se med seboj nekoliko raz- likovale. Analiziranih je bilo tudi 10 vzorcev istovrstnega kartona (a iz različnih šarž). Izkazalo se je, da je vsebnost antrakinona v njih precej različna, RSD je znašal 16,8 %. Rezultati so tako potrdili vse predpostav- ke, ki so bile postavljene glede na podatke o proizvodnji določenega tipa kartona, s tem pa so posredno potrdili tudi pravilnost same analizne metode. 4 ZAKLJUČEK Kot posledica vse večjega omejevanja rabe antrakinona v papirni industriji, nastaja vse večja potreba po rutinski analizni metodi, ki bi omogočala spremljanje vsebnosti an- trakinona v proizvodih – papirju in karto- nu. Cilj raziskave je tako bil razviti metodo, ki bi zadostila kriterijem po vsakodnevni rutinski uporabnosti v vseh stopnjah po- stopka – od priprave vzorcev kartona do analize, ki je bila v našem primeru izvede- na na GC-MS instrumentu. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da ekstrakcija antrakinona iz kartona ob pomoči ultrazvočne kopeli ne predsta- vlja večjih težav, saj je zelo učinkovita že z uporabo okoljsko relativno sprejemljivega topila, kot je npr. metanol, čas ekstrakcije pa je dovolj kratek, da ne vpliva bistveno na dolžino celotne analize. Tudi nadaljnja analiza na GC-MS instru- mentu je primerna za vsakodnevno rutin- sko uporabo, če upoštevamo zahtevo po dovolj visoki temperaturi tako injektorja kot same analize. Tako antrakinon, interni standard kot druge komponente, prisotne v kartonu imajo namreč za plinsko kro- matografijo dokaj visoka vrelišča. Pred- vsem pri temperaturi injektorja se pokaže pomembnost dovolj visoke temperature za pridobitev zadovoljivih rezultatov ana- lize, pri kvantifikaciji pa je nujna uporaba internega standarda, kar je deloma lahko tudi posledica »split« načina injiciranja. V tem kontekstu pa je treba izpostaviti tudi pomembnost filtriranja vzorcev – v izogib vplivu motečih nečistoč na analizo, ter do- volj visoko končno temperaturo analize – z namenom, da se iz kolone res eluirajo vse, tudi manj hlapne komponente vzorca. Glede na obliko kromatogramov, v kate- rih vidimo veliko kromatografskih vrhov že pri SIM načinu detekcije, je uporaba masnospektrometričnega detektorja za to aplikacijo praktično nujna. Poleg tega s svojo informacijo o strukturi molekule predstavlja prednost v primerjavi z drugimi detektorji, kot je npr. FID. Zaključimo lahko, da smo uspešno razvili in validirali metodo za določanje antraki- nona v kartonu. Z uporabo posebne viso- kotemperaturne kromatografske kolone in visoke temperature injektorja smo uspeš- no rešili problem relativno slabe hlapnosti antrakinona. Razvita metoda je primerna za uporabo v laboratoriju za rutinsko spre- mljanje vsebnosti antrakinona v kartonu. 5 VIRI IN LITERATURA [1] Holik, H. Handbook of Paper and Board. Weinheim: Wiley-VCH, 2013. [2] Anthraquinone. IARC monographs. https://monographs.iarc.fr/wp-content/up- loads/2018/06/mono101-001.pdf (pridobljeno 18. mar. 2019) [3] »NTP technical report on the toxicology and carcinogenesis studies of anthraquinone (CAS No. 84-65-1) in F344/N rats and B6C3F1 mice (Feed Studies)«. Natl Toxicol Program Tech Rep Ser., 2005, 494, 1–358. [4] BfR removes anthraquinone from its list of recommendations for food packaging. Bundes- institut für Risikobewertung. https://mobil.bfr. bund.de/cm/349/bfr-removes-anthraquinone- from-its-list-of-recommandations-for-food-pack- aging.pdf (pridobljeno 18. mar. 2019) [5] Brønsted, J. O., Dahl, B., Schrøder, K. »Deter- mination of 9,10-anthraquinone and a mixture of 9,10-dihydrox-1,4- dihydroanthracene and 1,4,5,8-tetrahydroanthraquuinone in pulping materials by high-performance liquid chromatog- raphy«. Journal of Chromatography. 1981, 206, 392–395. [6] Pournaghi-Azar, M. H., Golabi, S. M. »Polaro- graphic determination of 9,10-anthraquinone and its 1,2- 1,4- and 1,8-dihydroxy derivatives in chloroform Application to the analysis of papers and black liquors«. Talanta. 1988, 35, 959–964. [7] Kiba, N. Takamatsu, M., Furusawa, M. »Deter- mination of anthraquinones in pulping materials by high-performance liquid chromatography us- ing on-line post-column derivatization«. Journal of Chromatography A. 1985, 328, 309–315. [8] Duval, J., Pecher, V. »Research advances for the extraction, analysis and uses ofanthraqui- nones: A review«. Industrial Crops and Products. 2016, 94, 812–833. [9] Yang, R.-K. et al. »A HT column GC/MS meth- od for the determination of anthraquinone and its toxic impurities in paper products«. Analytical Methods. 2015, 7, 6060–6065. [10] Shcneiderman, M. A., Sharma, A. K., Locke, D. C. »Determination of anthraquinone in paper and wood using supercritical fluid extraction and high-performance liquid chromatography with electrochemical detection«. Journal of Chroma- tography A. 1987, 409, 343–353. 1 Kemijski inštitut, Hajdrihova ulica 19, 1000 Ljubljana 2 Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Večna pot 113, 1000 Ljubljana 3 Količevo karton d.o.o., Papirniška cesta 1, 1230 Domžale