IU., torek, 12. januarja (January 12), 1926. STKV.-NUMBER 9 LETO- PRO MARODNS Razširil m j« m enajat držav.— Farmarji odločno aehtevajo boUfte cene sa koruzo. Dca Moinea, Ia. — Cas je pri lel, ko se farmarji na dajo več odgnati s tolažilnimi besedami Farmarji zahtevajo, ako se cene produktom iz železa, usnja, bombaža, volne itd. ne znižajo, tedaj se morajo povišati cene za koruso, prašiče in govejo Živino. Z drugimi besedami pomeni, da farauurji zahtevajo enake cene za koruzo, prašiče in govejo živino z industrijskimi produkti Frtglti fo«lurl, 2H67 Sou Ut Lawadals Ava. «erF sô TslspSeaa. RookwoU 4S04. !-E---- TEKSTILNI BASS- •<»• « Farmarji stoje na stališču, ko- [narodov nastopi proti Madžarom ruza je dovršen produkt kot n. pr. lito železo. Zakaj so za lito železo cene tako visoke, da lastniki jeldlrskega trusta vedno bolj bogate, zakaj so za koruzo __ takonizke, da farmarji kot pro-U . .. ^ . ,.#ii o.___j« „^a lurganizaclja v 1. diatrlktu an- Rudarji zahtevajo generalio stavko ducenti in lastnUci prihajajo ved no bolj na beraško palico? Farmarji so v tej državi izvolili posvetovali^ odbor za vso državo. Ta odbor, ki šteje petdeset članov, se je posvetoval z gover- tracitnega okolirfča pealva voditelje, naj pokličejo «a štrajk tudi oekrbnlške delavce. Wllkeabarre, Pa. — Splošni pritožbeni odbor rudarske orgs- nerjem in v h distriktu antracit-" ferenco v enajstih državah. v|nih premogovnikov ]em mm katerih pridelujejo koruzo. Vsi znaki so tukaj, da smo pred velikim farmarskim gibanjem. Med temi posvetovalci so večinoma konzervativni elementi. Koliko časa bo mogoče obdr v nedeljo sprejel resolucijo, s.katero potiva tridistriktni lestvični odbor, naj pokliče na štrajk tudi vse tiste delavce, ki po pogodbi oskr bujejo rove, da se ne zaaujejo, da jih ne zalije voda itd. Rudar žati tem konservativnim elemen- jj smatrajo, da s Um korakom tom kontrolo nad farmarji, je najprej prisilijo barone premoga vprašanje čaaa. Ta odbor priha- na „prejetje pogojev/" ja še vedno s palijativnimi sred- Resolucija očita, da pod ma-stvi, ki imajo svoj izvor v pri- Lko gkrbskegs dela v rovih se je poročilih stare garde. Farmarji prikradlo večje število stavko-se bodo Mro prepriOli, da ta- kagov v rove, kjer kopljejo praks palflativj» sredsfcvs ne pri- m0K za îrg. Résolues dalje ponesejo trajne odpomoči. [živa rudarske zastopnike v New Poloftaj farmarjev je obupen. yorku, naj vztrajajo do konca in Ako bi n. pr. cena za bušelj ko- odločno odklonijo vsako formo ruze poskočila na en dolar ali pa |arbitraže, še več, bi se farmarji ne pomi- Karol m Mi prall očeta ia Bratien? wwVMI VP VVVMPWV w |Z Dunaja prihaja veet e črnih oblakih politične nevihte, ki se zbirajo nad Rumunljo. rili, ker pošto j i še veliko drugih vzrokov sa nezadovoljnost farmarjev. Teh vzrokov Je toliko, da bodo poHtičarji stare garde še prav pridno plesali, preden bodo v jeseni končane kongresne volitve. To ni samo vpor zaradi nizkih koruznih cen. Nizke koruzne cene prispevajo le del k nepoko-P^P . ■ ju. Izvornepokoja sega veliko Dunaj, 11. jm». - Dunajski li- bolj globoko, in sicer prav doli ¡Uj^ do onih časov, ko je farmar pro- kronprinc Karol, ki se je pred cvital in ko so pričeli rezati cene desetimi dnevi odpovedsl presto- farmarskim produktom. V* **** v kr*tkeI" sam_kfj' kj*r /E^ZaSt.krov obdelane- bo vodil politično in morda voja-g^J^mi^tn6: k «kcij° proti BrUUjovi ru- krotniml Milkami. In f ltM«jo """V**?,'* ti OH o. prodaj n. j.vni drtf- "M* »P? MTJLTSSS bi, bodo pokupljeni po itredno v liberalnih W nitki enti, ker ne bo kupcv. In »kom in med «evUntal ia.tnikl kdo JlHi*? Bogate drtfbe ali v arnudi. V J ^ poumarai bogati farmarji. Ta- « ™ ko M vrti p«ce. railartovanj» "tl « farmarja* v kapitaliatUnam go- « poviroiila kritično i ¡— Organizirani strojniki ne kodo popravljan tiskarskih Strojev te kompanije. Ali bodo delavci kaj deležni ta prosper!tete? — Znamenj Ia ni videti nobenih. n -* New York, N. Y. — Ameriški tekstilni tovarnarji prerokujej da bo leto 1926 videlo veliko prosperiteto, kakršne ni bilo po depresiji leta 1920. Ameriški lavci, posebno tekstilni delavci, ne čitajo prorokovanj tekstilnih tovarnarjev v letnem magasinu veselje v delavskih krogih Mehi New York Journal of Commerce. J*, med kapitalisti je pa povzro-Tovarnarji izjavljajo, da se in- čil kosternacljo. dustrija zopet postavlja dobro na noge zaradi znižanja mesde. Delavci mogoče v letu 1926 sopet dosežejo stare mezde, ki so jih njim znižali za dvajset odstotkov. * | Britski tekstilni delavci, ki so organizirani v organizaciji Ope-rstive Spinners Assn., zahtevajo več moči in odgovornosti v to- * varnah v Lancashire Angleški tovarnarji $ele, da angleški tek stilni delavci ustanove posvetovalni odbor skupaj s tovarnarji. Britski organisirani tekstilni de-avci jim odgovarjajo po tajniku svoje organizacije H. Boothma-nu: "Vi nam morate povedati, ds se snidemo pod enakimi pogoji, vaši glasovi bodo toliko vredni, cot naši. Dokler tega ne prisna-te, mora načrt za kontrolo ponesrečiti." Ameriški tekstilni delavci niso 4fdco dobro organizirani kot an-rleški, ki delajo v tovarnah, v katerih izdelujejo tekstile ia, volne in bombaža. Angleški delavci so se uspešno vprll snlšjutiu unije United Textile Worki American Federation of Tettile Operativce i in Associated $ltk Workers — kažejo skupne tendence. V Patersonu delajo paj, da vzdrže mezde in skrajšani delavnik. Konvencija A. F. T. O. je priporočila, da naj delajo okalne organizacije v Fall Ri-verju, New Bedfordu in Law-reneu, Mass., skupaj. Stavke v letu 1926 niso bile obsežne in so večinoma ponesrečile. V Willimanticu, Conn., as se delavci bojevali proti znižanju mezde skozi šeet mesecev. Tudi drugih krajih so se delavci bo-evali proti znižanju mezde. Ali bile so osamljene stavke. Skupnega nastopa ni bilo. Letos mors biti nastopanje tekstilnih delavcev bolj solidarno in skupno. To pomeni, da se mora taktika izpremeniti, ako hočejo biti tekstilni delavci de-ežni prosperitete, ki jo napovedujejo tekstilni tovsrnarji za leto 1926, New York, N. Y. — Organiziranemu delavstvu je poslano svarilo, da ispremenitev uprave pri Hoe Press družbi ne pomeni, da je kompanija Ispremenila svoje stališče napram organizira semu delsvstvu. Organisirani jniki v Eureki in New Yorku vljajo, da je stavka pri tej i pričela pred dvema leto-in pol. Stavka še vedno traja, ujočl strojniki apelirajo na izlrano delavstvo, ds porabi svoj vpliv pri nskupu ali mon- Policijski t^^PrpT Mtro «anlkana. da j. bil v »obo-taTw ¿obljub v-m oNJu- to *v.6er breiuijpeien a- ^ ^onlil iSStarjiv. tanUt « rumun.kega kralja in SIS " Vrti ~teP"W0 ta «-Tli. jan. - Blvii rumun-C£j. je. Ji bodo farmar- "^ kr^princ Karo) je takorekot JI to giob^o mM »popadli T A-! «v hotelu De^« v MIU inta- |n pri knezu Windisch-Oraetzu našli ponarejene dokument* na podlagi katerih je bil grof Ka-rolyl zatožen pri ameriški Vladi n izključen od obiska Amerike. Stvjetl poselijo naroČite si m KNJIGO 2eneva, 11. jsn. — HovjeUks Rusija je obvestila tajništvo lige narodov, da sprejme povabilo na konferenco zvedene«v, ki bodo razprsvljall o zakonih glede plovbe na rekah in jazarih. Nlko-laj Malin bo zastopal sovjete na konferencl^Cu> prvi slučaj, da se je sov/eUka^ftua^p odzvala povabilu na sodalovanje z ligo narodov. Peljakl faMati mobilizirajo. Berlin. 11. Jan. — Is Varšave poročajo, da Mslva armada" fa-šlatov na Poljskem dnevno raste. Vodja, ki bi bil rad poljaki Mua-solini, Ja neki Hmrpk Od ropi neki, ki dgsfej še ni bil znan. Središče poljskih fašistov Je v Poznanju. PMaudaki, blvM pradaednik poljska repuMIke. se Je tudi pridružil fašistom. Meseoltel zkija iale Iz amerlike iomofcrooljo Pravi, da ameriška demakracija sloni na denarju. Italija je prsberaMta. da M bila demo- kratlčna. ,_ Rim. U. Jan. -1 Benito Mussolini je včeraj v posebnem ia-tervjuvu kritiziral demokracijo v Ameriki. Rekel Je, da ameri-ška demokracija Je le navidesna, v resnici je pa nI. Navidesna demokracija funkeljoaira dobro, ker je Amerika selo bogata na naravnih zakladih in dovoljuje neprestano In ogromno potrato energije. Demokratična forma Vlade je povsod potratna In za-pravljivka energije. Italija ne more imeti take demokraeije, ker je prerevna, Amerika zopet protestira Nova poeta ve, ki sabranjuje laatnlnako pravico Inoeemcem do petroleja, je rasksllla ameriške oljne magnete. Mežico City, II Jsn. — Ameriški poslanik Sheffield Ja isro- čij mehiški y ladt protest flaíl lade Združenih proti gotovim klsvsulsm novega mehiškega petrolejskegs In s-grarnega sskons. Nota še ni bila objavljene,«toda mehiški su-nanji minister Saens Js poročal, da se Združene države spotikajo nsd točkami, ki določajo, 4s ino-zemei ne smejo imeti lsstnmsklh prsvlc do petrolaJs in zemljišč s nsrsvnlml zakladi. Saens pravi, ds mehiško ljudstvo ne bo dela-o škode Inosemsklm interesom, ms pa prsvleo zklepsti postave r svojem Isstnem interesu kot neodvisno ljudstvo. Waahlngton, D. C. — Uradno poročilo se glssl, da Je administracija stori Is gotovs represea-tacije pri mehiški vladi radi konfiskstoričnih zakonov, ki o» grožajo Interese ameriških državljanov, V neuradnih krogih govori, da (Joolldge morda >retrga diplomatique stika s Metliko za toliko časa, ds se isrsv-ns spor. y.'I RAZPRAVA O NAKLADANJU PRBMOflA S HTROJ1M. Chicago, III. — Glasilo premogovniških podjetnikov "Black Diamond", poroča, da se zastopniki rudarjev in podjetnikov po-«sjsjo glede nakladanja premoga s strojem. Vsaka stranka ima v tem pododboru štiri člane. IN>djetnlki menijo, da s stroji delajo šele preizkušnje in da Ja prezgodaj za nakladanje s stro-em Izdelati že lestvico. Zastopniki rudarjev pa zavzemajo ste-išče, da se lahko plačilne lestvice Izdelajo vsak čaa. Rudarja sestopajo: Frank Karrington, predsednik. Harry Kishwlek, pod-predsednik in člana odbora Gus Fritz Iz Hellevilla In Harry Mad-den iz Bentena. . ^ Videl je «a Je Chlcago, Anton kaufman, živeč na 8663 Wllton avs.. Je zadnjo soboto zaklal svojo žano Ma-ry s kuhinjskim noUm v momentu blazin ljubosumnosti. VJagov aoaed I^oula B. Knders. 68-leten mož, je videl, ko , Je (aufman iiodil leno po dvorišču n Jo suval z nožem. Skočil Je ls liše, da pomaga ženi, toda "v tistem hipu se Je zgrudil mrtev. Zadela ga Je ksp v sled razburja-nja. . ^ PROSVETA QUMU> •LOVENSKB MABODNB LASTlfPM SLOVgNtKB WABOPWl rpPBOMiB JKDNOT» FUUPORNE f^PBOBNB IBONOTK Naročnina poj *ta m $1 J» m tn ««U. $1« m tri i —m I I rwr r-nrnri m tmm m ■ Tsdiajaai dri»»« (izv«n ln i« Rokopisi M M vračajo Hifjjgt) ffttl ■> l»ft. fftf "m OUcnc* ia Clear© 9*M> aa Uto. BJI aa aol NmIm aa vaa. kar Haa «tik a -PBOgVETA" M74I la. UvadaW At«w -THE ENLIGHTENMENT" or..,. ..f ,k4 Slaraat« Natlaaal H^H Owaad by Um Slaveala Natlaaal BmtiH Badaty ■MHMMn " ■ MMMaai - AdtofflslBn "ratas aa_ *SB§3E«'. Unltod S tata* «earcpt Chkairo) ai* ' "f l ^^ M farala» eooatrlat I» JO par var, MEMBER of THE PEDEDBATED* P H K88 ' t aklapaja a pr. (Mar. M•!») pola« raltfa A da vaai |a • ta« fl te aa rapt aa astart Hat Ali JE DELAVNA HOC DELAVCA BLAGO? Sloveniji i» aa Jate vreme in I vod, v Vojvodini in Srbiji ve-liki enežnl zameti. Po vsani aeverozapadnem dal« države je po oatrem mrazu zadnja dni nastopilo nenadoma popolnoma južno.vreme. V Sloveniji je 30; in 21. decembra skoro ves dan deževalo. Vsled južnega vremena ae sneg neprestano taja in ao vse vode močno narasle, tako, da ni izključeno, da nastanejo nove povodnji, ako bi se deževje *e nadaljevalo. V nekaterih krajih se že pojavljajo hudourniki. V Ljubljani je Ljubljanica zelo narasla In je popolnoma blatna. Vsled tajanja snega je vode prodrla v številnih hišah v podstrešje in deloma celo v stanovanja, ter napravila strankam velike neprilike. Vsled močnega zamrznjenja zajezene Drave nad elektrarno, v Fali se je Drava tako visoko dvignila, da je prestopila bregove in poplavila državno podrav-sko cesto med km 16 in 26 deloma do višine 45 cm nad cestiščem. Cesta je na tej progi pokrita sedaj z močno ledeno Plastjo, vsled česar je promet po njej oviran in silno nevaren. Za večje vozove, slasti za avtomobile, je smatrati to cesto kot zaprto. Okroftna gradbene sekcija v Mariboru se je obrnila na ravnateljstvo elektrarne Fale v Mariboru s prošnjo, da naj odpravi nedostatke in odpre zatvornice. S tem pa bi se znižal padec pri turbinah in ne bi vodni pritisk zadostoval za pogon generatorjev v sedanjem obsegu, odnosno bi se manjšala množina električnega toka. Ker bi bjla s tem v prvi vrsti prizadeta naša industrija, se zatvornice ne morejp odpreti in bodo ostali nedostatki na imenovani cesti, kakor ja pričakovati, delj čaaa. Elektrarna Fala bo morala, da se preprečijo v prihodnjič taki nedostatki, vzdigniti na navedeni cestni progi cestišče za najmanj i m* seveda na lastne stroške. Da.ee preprečijo Eventualne nezgoda na tej cesti, svetujemo avtoroo-bilistom, ki hočejo v Slovenjgra-, dec, Prevalje, Dravograd in ko dalje, naj vozijo čez Blov. BJ-strico-Vitanje in Mislinje. , Toda, dočim je zavladalo v aeverozapadnem delu naše države, še skoraj povsod južno vreiMui prihajajo iz severnih in juš*tyt Kapitalisti imqjo najete juriste in narodne ekonomi-čar je, ki ae v potu svojega obraza trudijo dokazati, da je delavna moč delavca navadno blagjo, ki se kupi na trgu. Cena blaga je seveda odviana od mbožine blaga, ki je na trgu. To stališče zavzemajo kapitšriiflti in njih podporni« Id, da bi dobili postave, ki odpravijo delavske organizacije in prepovejo stavke. Kapitalisti žele, da delavce plačujejo po razmerah v industriji.. $ko je veliko delavcev brez dela, tedaj je veliko blagar-delavske delavne moči —na prodaj na trgu. In ko delmvee stopi v delo pri podjetniku, je prodal avojo delavno njoč, ergo nima po kapitalističnih načelih več pravice sekati. ' » ... . v Kapitalisti in njih podporniki, zavzemajo glede delavske delavne moči tako stališče, so v veliki zmoti. Kapitalisti in njih podporniki pozabijo predvsem, če obvelja tudi njih načelo, da je delavska delkvna moč blago, da ao originalni lastniki tega blaga delavci in ne kapitalisti. Delavec je prodal svojo delavno moč le dotlej, dokler jo kapitalist izkorišča. Delavec pa ima pravico vsak tre-notek odpovedati kapitalistu, da ne sme te delavne moči Noben delavec se ni pogodil z enim ali več kapitalisti, da se njegova delavna moč po gotovi ceni izkoriiča do njegove smrti. Ako se delavec pogodi s kar pitaliatom, da bo delal za gotovo ceno pri podjetniku, je to veljavno le toliko čaaa, dokler se delavcu zdi, da je odškodnina v podobi mezde, ki jo prejema za svojo delavno moč, zanj primerna. So pa še drugi vzroki, ki jaano govore, da je delavec gospodar nad svojo delavno močjo, ne pa podjetnik za katerega dela. Delavec je človek, kot so vsi kapitaliati. Delavec ima tiste pravice do življenja, kot jih ima kapitalist Noben človek se ne rodi s posebnimi pravicami. Položimo dvoje golih detet skupaj, dete kapitalista, in dete ('elavca, pa pozovimo ljudi, ki niso bili zraven, ko so de-etl položili na posteljo, in prav zanesljivo ne bodo mogli ti ljudje ločiti delavčevega deteta od deteta, kateremu je bil oče kapitaliat, ako sta deteti goli. Pravico enakopravnosti prinese že vsak človek s sabo na svet In ta pravica je nad vsemi drugimi pravicami,: ker je naravno ustvarjena, in ni kakšen umeten privilegij, ki ao ga uatvarili notljivi ljudje. Kako smešna so razlaganja kapitalistov in njih podpornikov, da delavci nimajo pravite do stavke, kar je človeška delavna moč blago, ki se uraynava po množini tega Hlaga na trgu, nam pove še druga* primera. > Denar je neke vrste blago, kl služi kot ekvivalent za? ški vlak s tira, kar so bile tračni* izmenjavo blaga. Ali denar je tud} navadno blago, s ka- «• zamrznjene. K sreči žrtev ni, terim tržijo bankirji, menjalci ln posojevalci denarja. Ce ^ov^ph ¿um" JTT^SS bankir opazi, da njegova banka prihaja v nevarnost da zvečer zadel oeelpii vlak na va-bankrotira, bo odpovedal kredit bo pa za toliko časa ike sani, ld ao obtičale v vihar-ustavil izplačevanje vlog, da nevarnost mine. Ustanovljene imamo po večjih mestih bančne centrale. Ko je v letu 1907 grozila denarna panika, kaj so storile te bančne centrale? Umaknile so denar iz prometa, izplačevale so vloge z omejeno vsoto dajale so nekakšen ničvreden papir mesto denarja. Ali niso v tem slučaju bankirji za-fttrajkali z blagom—denarjem? Pa zaštrajkall so še s tajim blagom—denarjem, ki so ga jim poverili vlagatelji, t j. pravi laatniki, da ga hranijo, , Kapitaliati, bankirji in njih podporniki so ditgega mnenja. Oni menijo, da bankirji amejo zaštrajkati z dolarji, četudi niso njih lastnina, delavci pa ne amejo a avojo delavno močjo. Seveda kapitalisti, bankirji, denarni menjalci in njih podporniki razumejo avobodo in enakoprav-noet še vedno tako kot sužnjedržci v južnih državah pred oevobojenjem zamorskih sužnjev. Usta kapitalistov, bankirjev, denarnih menjalcev in njih podpornikov ao sicer vedno polna o demokraciji, svobodi in enakopravnoati, ali oni sodijo, da te besede veljajo le zanje. Domišljajo ai, da so delavci zato na svetu, da oni lahko k nagromadenim milijonom nakopičijo nove milijone. Ampak svet se izobrazuje. \fdno bolj prodira v Air- še ljudake plasti misel, da imajo vsi ljudje enake pravice do življenja in da ne prihajajo ljudje na svet z ostrogami In sedlom na hrbtu, da eni jašejo, drugi pa noeijo. imel nekaj zamude zil. Kako.se je pravsaprav zgodila nesreča, se ne da z gotovostjo dognati, ker ni bil v usodnem trenutku nikdo v bližini. Takrat je pihni ravno hod naappoten veter. Vidic se je nsjbrie vlaku premalo izognil* nakar mu je veter zanesel plašč med premikajoče ee dele stroja, ki ga je potem potegnil pod kolesa. Pravilnost te domneve potrjuj« tudi o-kolnost, de je bilk Vidičeva obleka popolnoma strgana s trupla. Nesreča s avtomobilom. Dne 21, decembra popoldne je pripeljal šofer kneza Windi#cb«caet-za iz Koftjfe kneginjo-mater rta e* ljski kolodvor, da bi s brsovla-kom odpotovala~v Trat. To vožnjo je šofer srečno opravil» a ko se je Že/koro v temi z avtomobilom vrjfinl v Konjice, se mu je na cesti tik pred Vojnikom na ovinku; pripetila nesreča. Avto* mebil se je prevrnil in z njim vred šofer, ki je odletel iz voza. N i telefonski poziv sta na lice mesta odšla proti Vojniku dva avton^ilista iz Celja na pomoč. Do ve&ra obeh še ni bilo nazaj. Strcu»na smrt mku|ega se|J ka. — V gozdu pri Moroviču v Slavoniji se je te dni odigral* grozna drama, pri kateri je izgubil življenje mladi seljak NikoU Ugrešic. S svojim blatom Iva- snežnih zametih. V Vojvodini je sneg popolnoma zarnedei vasi Madarik in Cortonovce, ter vsa sela v bližini. Sneg je zapadel tamkaj do S m na debelo. Pose-» mezne hiše so popolnoms zame« dene in je zeenamovati tudi žrtve. V vasi Madarik ae je. porušila neka manjša hiša. Prebivalci so ss sicer šs pravočasno rešili, le neki petletni otrok jo po*£al žrtev nesreče. Znano vele-posestvo Gladnoš, ki se nahaja 8 km od Belke, je odrezano od mest*. Velika induetrija sira in stajo skočil v nedeljo neki potnil ju na progi in niso mogle naprej. Oba konja ata poginila, dočim ae je leeftiik rešil. JTeliki »nežni viharji so divjali zadnje dve dni posebno v ozemlju Šargan planine. Vlak. ki je odšel is Ulic v Vardište, je obtičal na progi in ga je sneg popol noma samedel. Potnikov ee je polastila seveda velika panika. V nedeljo je priepelo is Ulic na pomoč vojaštvo, da očisti progo i'a Izkoplje zamedeni vlak. Do kritičnega položaje je prišlo tudi na raznih progah v Južni Srbiji in Macedonijl. Vlaki, ki vozijo na progi Mladenovac-Arandjelovac, eo ee morali vrniti, istotako vlaki na progi Zaječar-Paračio-Kruševac. dlc. poetajenačelnik v Storah pri Celju je poetal žrtev poklica. Kakor običajno, je odšel tudi IS. decembra, ob 6. zjutraj, kot načelnik nom se je v čolnu odpeljal v gozd po drva. Zaradi poplave je bil gozd pod vodo. Po nesreči se je čoln prevrnil in oba sta padla v vodo, vendar se je Ivan rešil in hitel v nelo po .pomoč za brata. Tačas pa se je že okoli Nikole napravila ledena plast. Ko je prišla pomoč, je bil Urešič že mrtev. Požar v Lormanju pri Sv. Le-nartu, — Dne 20, popoldne je izbruhnil požar v obsežnem gospodarskem poslopju posestnika Al. Jančiša, brata državnega pravd-nika mariborskega g. dr. Janči-ča. Na pomoč so prihiteli gasilci od Sv. Lenarta v Slovenskih goricah fter požar toliko omejili, da je bila Obvarovana Jančičevastanovanjska hiša in sosednja fS «lopja ¿red ognjem. Najdena utopUenkC^V^ žini separacije so našli 22. dec. ženo nekega trboveljskega rudarja, ki je pred več dnevi skočila v, §avo. BUa je' bolna in bi se morala dati operirati. dti delo, ChiarutUni in Polila. Pri Somboru je pri vhodu v po- obenem poročajo, da je starega fašja v RenČah na Kanalakem konec. Smrt poHrja v idrijskem red. nlku. — V Idriji je umri rudniški polir Ivan Kenda. Bil je že 78 let star in med domačim prebivalstvom splošno priljubljen JAVNA OflVOMIICl i Glasovi Oaaev S. N, P. J. ln či tatel je v "ProeveteM. Detroit, Mkh. -r Ne štejte mi v zlo, da vaa zopet nadlegujem a pisanjem, ker ne morem drugeče kakor povedati moram o letošnjem Miklavžu, ki je bil ree Mik lavi. Pravijo, da se Miklevl ne pusti videti, kadar pride, in to je naredil pri nas. Imeli smo domačo zabavo, ko je nekdo pustil pri nap ničmanj kakor 27 iztisov "Amerikanakega Slovenca", katerega ao bili razen treh vai od S. decembra. Mieiile sem le, de bom imela mnogo dela vse pre-čitati, pe sem opazila, da eo skoro vsi enaki. Sicer pe je tudi bito enega doeti. Čudno ae mi zdi, da se gpepod-je duhovni tako brigajo sa naše duše, ni.sitem ko nam ne privo-po progi na revizija O- ščijo niti mak» zemeljskih do-glasil se je najprej na kretnici brot Oitala eem govor Grdine v In nedaljeval potem pot po progi Springfieldu, 111., kjer je rekel, proti Teharjem. Med tem je pri- da kuned 8000 Slovencev jih ape-vozU sa njim tovorni vlak, ki je da semo 18 k župniji. (Joj, joj. Brzojev je sporočil, da Vezuv zopet bljuje lavo na vap strani In atreea Kalabrijo. To je predr-n rebelj svinjaratvo s svinjarijo". Blagovolil se je zopet zmotiti; Ko sem prednedavnim omenil moralistične hinavce, ki sami ti- če v svinjnratvu do vrata, «eem nemoralno Življenje sploh. Pn vas je vse svinjaratvo, kar se tiče spola, pri meni ni. S "svinjarijo" je pa Trunk o-značil kontracepcijb ali prepr« čevanje ploda. Pri pametnih lju deh ni to avinjarija, temveč nekaj dobrega in potrebnega. Trunk si torej mora na ^pcaša nje. Se se more "svinjarija ogra vilevati s svinjarstvom sli svi-njarstvo s .svinjarijo", sam .odgovoriti. Ako je Trunfcu POcodna kontrola svinjarija, tedaj je vsaka operacija na spolovilih v prid zdravju tudi svinjarija. Upcna-ba kontraceptivnih sredstev sicer nI operacija, Jfe pa v nebroj-nih slučajih, ravno tako potrebna! zdravju in dolgemu življenju žene. G. Trunk bi tudi rad vedel, po kateri morali smatram jaz abor-cijo (uničenje zaplodkaj za zlo-Činstvo, Po človečanski etikj, g. Tifunk! Po tisti etiki, ki bo prav gqtovo merodajna v bodočnosti, a e. ♦ Rahločutnost bo tudi pri Trenku. Mr. MeCaba ni treba braniti. Samo s par beeedami je treba pribiti, da ima Trunk; ki kritizira? McCabove spise v Prosveti-nem prevodu, sam tiste betoni, kif jih podtika njemu. Uvwrjen sem, da se MeCabe ne zmeni prav nič za klevete duhovnov; če bi se zmenil, bi bU že davno mrtev vsled nervoenoeti Ta občutljivosti, kakršno mu pyfeisu-je Trunk. Po Trunkovem mnenju bi McGabe ne smel pisati'in govoriti o stvareh, v katere ne veruje več. Ne vem zakaj. Zakaj pa vi toliko pišete o r|čeh, ki jih zanikate? McČabe je razgaU^aa-kramente zato, da pokaže vso absurdnost istih. Ako pa je Mc-Cebovo r argumentiranje tako i "plitvo" in "otročje", kakor pravite,tedaj ste tudi vi plitvi im o* tročjil ker ee vam ljnbi odgovarjati & "pUtvostif* in "otročarije,. Vsekakor je tudi prt vae. precejšnja mera, občutljivosti, ko posvetite "plitveiu" brez *»-lega dve koloni res plitvega odgovora. Amen. * e • V Waahlngtonu je molk, President Coolidge še ne. ve, da rudarji stavkajo v Pfcmi. Vedo pa jako dobro v Wall streetu. To zadostuje. K.T.B. ii ■ pa ne da bi se zlagal) To je res preveč. Grdina grosi, da jih bo^e; pometal iz jednote vse, kl ne spadajo noter. Po drugi strani kričijo, da so uradniki pri S. N. P. J. diktatorji. Vendar še nisem slišala, da bo vržen iz jednote tisti, kl hodi v cerkev, čeprav je jednota "brezverska". Sicer bi res rsds dočakala še to. Ce Grdina v res- i, ker manj tudi niso $100 do 1200* ter no okrog !25. Nisem teg« slišala samo enkrat, tudi jih osebne nekaj-po-znam, ki tako plačujeoo in Sf vedno pritožujejo, da bodo morali še več plačati. Pravijd j Ce dam 60c al| slično vsoto, nikjer nič ne štai«. < niči izvrfti svojo grožnjo, obdrže samo tiste, ki spadajo k omenjeni župniji. To bo res lep napredek, če jih bo toliko vrgel ven, da jih bo ostalo samo trinajst. Čudno ni, če jih tako malo hodi v cef-kev. Tega niao krivi sleparski članki ali sleparski govori, temveč požrešnost župnikov. Saj jih kmalu še trinajst ne bo več. Ljudje čedalje manj zaalu-Žljo, po cerkvah pa vedno več zahtevajo, tako da revež ne more iti več v cerkev. 11 zanesljivih virov vem, da so tu v Detroitu naredili, kdor je hotel na sveti večer k polnoč niči in k maši na bolični dan, je moral plačati pet dolarjev. Letos Mm poskočili na deset dolarjev, tako mi je nekdo povedal, ki je bil sam prizadet. Tistih deset dolarjev so hoteli že prej, da jih mora vsak plačati, in kdof je plačal, je dobil neko izkezilo, s katerim je prišel k polnočnici. Kdor ni prinesel izkazila, ni smel v cerkev. Slišala sem tudij da je elova-ška cerkev podarila slovensko hrvaški cerkvi veliko vsoto, radi česar ee slovaški farani jeze, ker morejo veliko plačevsti. Kot so. ml povedali, mora vsak župljan plačati na leto $260. Poleg tega mora vsak faren dati še na me-po $2. Vsak moš ali lene, če grests v cerkev, morata prispevati po deset centov, otroci pa po S centov ob nedeljah. Tiatih $260 je kot davek ali velikodušno darilo, katerega je duhovščina dala sa slovenako-hrvaško cer-Siovaški duhovni bratci eo kajpada tudi toliko navihani, da ne dajo nič iz svojega lepa kar tako sastonj. Tudi pri slovensko-hrvaški cerkvi eo dajali in m šteje. Pri vsem. Um izrabljevalci, ki se štejejo za "Kristusove nsr mestnika", se Še bahajo, da delajo tako kot je Kristus. AH je on tako delal z ljudmi? Zapisano ni nikjer, da jih je na tak način odiral. Ce obetaja kako bogo-skrunstvo, je gotovo to, ker se duhovščina izgovarja na boga in v njegovem imenu odira reveže, očete doetikrat lačne dece. Delavci bi si morali zapomniti to, če je kje kak vsemogočen bog, ds ne potrebuje ničesar od nas, ki smo tako siromašni. Zakaj bi bog potreboval še čaščenja in prilizovanja, Če je pa popoln? Zakaj bi mu morali mi dajati, če je itak vse njegovo? Saj bog vendar ni kak 'big businees'. Vem, da bi ee pri kaki delavski organizaciji ne dali tako etraino vleči in izkoriščati. — k. k. nasi odkj. Gary. lad. — Jugoslovanski prosvetni klub priredi velike zabavo v nedeljo dne 17, januarja v Hrvaškem domu ne 28. in Washington oeeti. Na zabavi bo predetevljen tudi šaljiv igrokaz v treh dejanjih "Ljubica" pri so- delovanju Abraševič pevskega društva Zabava prične ob treh popoldne, a program točno ob sedmih zvečer. Vstopnina je po 50 centov sa osebo. Poaivljamo vse Jugoelovaae iz Garjrjs in okolice, da naa pose «tta. ^ K | i m. NAROČITE 81 trUJflO mnm okolo runih športov, po blUard-•kih Halonih, v kvartanju in plesanju. V takih krajih si najde dostikrat družbo, ki marsikoga žene v propast moralne pokvarjenosti in ga dovode v konflikti sakonom. Najslabša in najša-lostnejia posledica take družbe in oddaljevanja od svoje prirod-no skupino je okolnost, da roditelji popolnoma zgubijo kontrolo nad svojimi sinovi in da se otroci nekam sramujejo svojih staršev in so prisadevajo prekiniti vse zvese, ki jih vežejo t roditelji in s skupino, h kateri ti pripadajo. (Dalje prihodnji«.) Vstopili smo v. veliko, elegantne hišo, kjer so morali stanovati selo bogati ljudje. " Komisar je ravno hotel prijeti u tolkač velikih, težkih vrat, ko so se U odprla. Pokatal se jo vratar, » — Naprej, gospodje! — To je moj dečko, jo deja) moj oče, ko je zapazil. da me vratar začudeno gleda. * Preko velikih marmornatih stopnic smo prišli v tretjo nadstropje, kjer je bilo zbrano nekaj ljudi pred uprtimi vrati. Ti so nam povedali, da so je v sobi obesil gospodarjev služabnik, Žo pot dni ga ni bilo i sobo. Zakaj bi se bil obesil 7 Tega nihče ni vedel, toda is sobe je prihajal čuden duh in vsi so pre-strašen i stikali glave ter tajin* stveno Au Al j hI i med sebetf. Vratar js prišel s nočno svetilko in svetil mojemu očetu, ki jo iskal primeren ključ, da odklene. otognil stran. Tu se je naglas zasmejal. čevlja sta bila prssna In visela obešena na šeblju, v omari pa' ni bilo drugega kakor star umazali telovnik. Boba Je bita torej v istini prana! Moj oče Je dobil od komissrjs dvsjset soldov, kskor običajno, za uradpto odpiranje vrift, in rss-šll smo se. Ko pa sem doma hotel oditi v svojo sobico, mi je stisnil novec v roko rekoč: — To J* zate. Saj si zaslužil. Piše Frank Lukaačtt. . Kakor ja, potrebna topla pitna voda perotnini. tako je potreben tudi topol kokošnjak, ako hočemo dpseči nravi uspeh pri nošenju jsjec pozimi in xgodaj spomladi. f Imamo še mnogo drugih pogojev o krmljenju. Za' te pogoje je treba presej Čaaa, da sf podrobno opišejo, sato Isto opišem o priliki, kako treba krmiti ptf rotnino. Zelo velike važnosti Js pa ko» košnjak. KoMnjak mora Uiti topel, sicer ne pretepel In ne premrzel, najbolje (a, da se driU vedno enakomerna temperatura, sicer nam je to težko, ali moii* Se vseeno: tiobro obiti in postaviti hlev za tirno malo nižje, zunaj dobro obiti s kako kartona» žo, znotraj pa temeljito pre beliti z apnom, lahko se spodaj okrog zasuje z zemljo, pepelom, tako da ne prihaja mraz od. spodnje strani. Vedno je treba od severne strani dobro opaftlti hlev, od koder prihajajo trirslejši vetrovi. Večji perotninskl «svodi In velike perotnlnsko farme Imaje pripravljene umetno p^^JreU ne stroje, ki proizvajajo umetnB toploto perotnini, Mali perotninarji nimajo donosa toliko, da bi si mogli pripraviti take naprave. Dobro bi pa bilo, da bi si vsak napravil sa malo pomoč, kateri ima več perotalno, v hudi zimi po eden ali dva brooderja na petrolej v kokešajak, to bi bilo precej boljše. Dobijo ae tudi posebni aparati, ki grejejo enakomerno vodo kokošim pozimi. • Nobena kokoš ne bo nesla pozimi Jsjee, sko nlms toplote, tople vods ln primerne hrene. Toraj pasite ns kokošnjske, ds bodo primerno topli, ds do-sfžete boljši uspeh. delničarji penn&ilvan ske železnice bogate. NEVARNI PLIN. Ompmil je sedem oaeb. Chicago, III. — Družina Dil-liam Fodesna in "bordar" so s* deli okoli peči in *«dr»mfiH Vrata in okna so bila zaprta. Premogov plin je vse omamil. Ko je sosed opazil, f* nihče no pride iz stanovanja, je obvestil policijo in ta zopet ognjegasce. Ko so odprli vrata, so našli vseh sedem oseb v nezavesti. Prepeljali so jih v bolnišnico, kjer so jih zopet obudili v življenje. Fodesna se nahaja v resnem položaju. Bivši caristiČni vohun v- Rusiji obsojen na smrt. Moskva, 11. jan. — Sovjetsko sodišče v Moskvi je včeraj obsodilo na smrt Aleksandra Nikuli-na, bivšega tajnega detektiva v carski /lužbi, ki je priznal, da je ovadil in poslal v smrt okrog 200 revolucionarjev. Nikulin se je izgovarjal, da so ga materijalne razmere prisilile, da jo moral o-puatiti št ud i ran je na vseučilišču ln sprejeti službo vohuna, ki je bila dobro plačana. Nikulin je povzročil senzacijo, ko je pred sodiščem izjavil, da so ministrskega predsednika Stolipina ubili njegovi lastni pristaši leta 1911 < v Kijevu, nakar so bili revoluci-jonarji obdolženi umora. *f*rr/ Velika vročina v Argentini ji. Buenos Aires, 11. jan. — Republika Argentinija trpi na valu vročine. V Buenps Airesu je termometer včeraj kazal 97 stopinj in 16 oseb je obolelo vsled vročine. V Santa Feju imajo 108 stopinje vročini. Chicago, IDL — Fjhančniki, lankirji in drugi kapitalisti; ki io kupili delnice pennsylvanske teieznice v letu 1921 ali celo kas-io v letu .1925, so lahko videli, la je vrednost teh delnic posko-:ils, kar za milijone. V letu 1921 io se vse te delnice prodajale po ¡82.25, ko j^ bila njih cena naj-liija. Nedavno so jih pa pričeli irodajati po $64. Vrednost je narasla skoraj za $22. Vrednost .elnic je torej poskočila s $332,-00,000 na $542,500,000. Vred-ost je torej narasla za $220,-00,000. Tako se množi bogastvo kapitalističnem gospodarskem istemu. I PONESREČENO »KANJE I BOMBOVCEV MED DE-I LAVCI. I Chicago, I1L — Cikaško dnev-lio časopisje je napovedalo svo-lečasno, da odkrije delavske te-iorlste. To odkritje je končalo Kelo žalostno, kajti odkrilo je truplo prve žrtve tega odkrivanja, in sicer truplo Herman Lin-nemana v jezeru Michiganu. jinneman je bil tajnik Društva »rivakih mojstrov. Po tem, ko ga e zaslišala povelja, da* pologi »roštvo za bffrrskega mojstra oseph Sangermana, je izvršil amomor. Poizkusi državnega »rsvdnika in dnevnega časopis-a, da zapletejo v afero tudi or-ranizacijo brivskih delavcev, so )ila zaman. >ELAVSKI SOVRAŽNIKI PRIZNAJO BOJKOT UNUSKIH RUDNIKOV. SeheMemann se je odločil za kea-lfcijo. i Berlin. 11. jan. — Heeiška ve-a nemške socialistično stran-te, ki je pod vodstvom Filipa Scheidemanna, se je včaraj izrekla za vstop socialistov v vla-o na temelju velike koalicije republikanskih strank. Kanadski krvnik laia dosti dels. H Montreal, 1L Jan. — Kanadski rabelj Arthur Ellis je zelo zaposlen te dni. V prihodnjih 80 dnevih im* obesiti sodem oseb od HsMfsxa do Vancouverja. Proti koncu februarja ima zopet štiri eksekucije. 500 trupel* žrtve poplave, našli v Mehiki. Mežico City, 11. Jan. — Poročilo iz Tepica, država tfayarit, se glasi, da so narastle vode v okolici Santiaga upadle in reševalno moštvo je zbralo trupla 500 človeških žrtev. Detrolt, Mich. — Odbor za o-ikrbo kuriva, ki tvori odsek Nagega društva tovarnarjev, ie taji, da se je pričelo izvajati na široko sistematično bojkoti-ranje unijskih rudnikov. S. W. Utley, predsednik tega odbora, ki je podpredsednik Detroit Steel Castings kompanije, je sporočil javno, da je skozi več mesecev priporočal tovarnarjem, da naj nikar ne pozabijo podjetnikov na neodvisnem polju mehkega premoga, kadar naročajo premog. To se skoraj tako glasi, kakor če kdo priporočs bojkot proti unijskim premogovnikom. Narodno društvo tovsroarjev je organizacija podjetnikov, ki zagovarjajo odprto delavnico. "Važnost, ki jo igra premog v našem narodnem goapodarstvu," prsvi Utley, "njegov temelj za produkcijo a posledicami vredt ki bi nastale, ako se unijonizirsjo vsa premogovniška polja, je na* napotilo do tega, da smo svetovali našim članom, kakšno akcijo naj pod vzamejo." Znamenje (Dac. 31.-1925) Nov vHtaški Izpad v Mehiki. Mexico City, 1L jan. — V no-či od sobote na nedeljo je tolpa oboroženih maradorjev pod vodstvom Manuela Nuneza napadla in ugrabila vlak. ki je vozil iz Guada jalare v Mexico City. Na-l*d je bil izvršen blizu U Barca. Napadalci so pobili vojaško "trato in najmanj sodem paaa-tirjev, med katerimi je bil tudi Robert C. Russell Iz Združenih držav. BanditJe ao nato izropali vlak — odnesli so okrog 800,000 Pesov v ■ rebru — la ga zažgali. Nunez je bU polkovnik, rebelnih čet za čaaa De La Huertove vstaje. Močni oddelki zveznega vojaštva so zdaj na lovu za bandit!. Boston, Masa. Dr. Charles U. Herty poroča, da Je bilo v tukajšnjem tehnološkem zavodu odkrito nadomestilo sa živo srebro Nadorm-Htilo je nova kemikalija, ki obetoji v zelo majhni količini na vsem svetu. Herty noče povedati. kje ln na kak način so odkrili novo kemikalijo. zafiwnto"! A vandal: Ko ja Paok> srečal Nado Mi-gliaai prod hotelom v športni oblaki in s parom ogromnih smuči v rokah, nI verjel svojim očem. In zasmejal bi ae bil, da se ni domislil, da je imel Nado rad nekoliko let, ali bres uspeha, ie prodno se je poročila s drugim. "Kaj ti al to. Nada? TI, s smučI r ; "De, vetbam se. Presneto je tetko. Dva koraka pa padem Prod pe misli vendar, da eo kom1 Prod je bU njen mol "Kaj pa slikanje. Nada, si po-etilar "Da, nimam čaaa." - Zamahnila je s roko in odAls Klical jo je Pred. Zakon med Nado in Prodom je bila čudna kombinacija. Bilo je akoro smešno gledati malo, svežo. ljubko Nsdo poleg visokega Preda, čigar plavi obras je bil bres izraza in Čigar roke ao bile podobne lopatam. V trenotkih i-skrenoeti je Nada sama priznavala, da se tudi ona čudi, zakaj jo vzela Preda. Ali prenašala ga je la pozneje ga je imela celo rada. Tudi Pred ae je istotako čudil, naglašajoč posebno, da Nada nima amiala za šport. Pred pa je bil športnik od glavo do pet. Navdušen js bil za tenis, nogomet, boksanja, avijati-ko, avtomobil. Posebno za avtomobil in se je čudil, kako se Nada ne more navdušiti niti tedaj, k» mu je uspelo, da napravi po sto kilometrov na uro. In to ga je jezilo. In ono malo ljubezni, ki jo je imel do nje, ze je začelo Izgubljati. >Tred je mr-zil bojazljlvce in Nada, da bi g» kolikor toliko odobrovoljila, ae je začela učiti vse vrste športov. Bile oo to grozne ure sa Nado. Njeno drobno srce je strašno u-tripaio. "Bojazljiva sem... Ah, če bi Prod samo vedel, kako se ml vrti v glavi, do se spenjsva na višino, kako mi srce bije, ko dirjava s brzino stodvsjset kilometrov. Ce bi Prod vedel, M se mu smilila." Ali Pred ni vedel ničesar. Paolo je radoveden opazoval te dramo med ljubeznijo in apor-tom. Nekega dne, ko je izvlekel zaradi pogrošnega okreta, jo je Poolo vprašal: "Ali ti v reenici vae to ugaja? Meni ae zdi. da prenašaš strašne muke in glej, zdaj mi izgledaš kakor čudo... "Oh, Paolo. teško mi je. strahovito mi je teško... Ali rotim te. nobene beeede o tem Fredu!" tu Pred. kakor da je videl, da mu šena ne izgleda dobro, jo je . ilal nekega dne na Rivijero. "Potrebno je. da se odpočiješ, da boš zdrava in lepa. ker vaš, kaj še pričakujem od tebe," je dejal Pred. želel je in bi imel rad poleg športa tudi — sina. < Pred je pustil leno na Bivije-ri, sam pa je šel, da preizkusi neke nove dirkalne avtomobile. Paolo. kakor vaak primerno zaljubljen človek, je odpotoval nekoliko dni kasneje zz Nado. de vedno je upal. "Poglej, Nada. kako si se sa- se je zgodilo prijetnega v tvojem življenju?" jo je vprašal Paolo nekega večera, ko sta sedela na terasi in je drial Nado ca roko. Nada mu je ni iztrgala; gfedala je v noč. VKaj pomenijo oni rdeči lam-pijoni pred kazino?" je vprašala, samo da se izogne odgovoru. "Ne vem točno, ali mislim, da so signali; na tem mestu je cesta razkopana." Paolo jo še močneje stisnil Nadino roko, na katero je spustil nekoliko poljubov. "Nada, hotel aem ti reči..." "Ne, ne govori mi nHpaar in pojdi. Pojdi... hočem biti sama . Ce bi vedel.. "Kaj če bi vedel..." "Paolo, jaz sem zelo srečna, presrečna..." in odhitela je v svojo sobo, pustivši nesrečnega Paola, ki je vnovič razočaran — mislil je še, da je na tem, da bo srečen poleg Nade — razmišljal, zakaj bi bila Nada srečna. V svoji sobi je Nada z razžar-jenira licem pisala: "Pred, duša moja..." * ♦ • .vato- imela Fred je prišel še predno je prejel Nadino ptamo. Prišel je z novim avtomobilom. "Pridi, da boš videla.. "Fred, proeim te." "fte vedno bojazljivka. "Pred, pisala sem ti, ti nekaj važnega povedati, zelo važnega.., 'Eh/ zopet kakšna neumnost, zopet izgovor, da ae izmuzneš .. Vstopi." Nada je vstopila in trenotek pozneje je dirjal z vratolomno brzino. Pri kazini je Pred obrnil na deano. 'Pred, Fred, ne na desno. Cesta se popravlja." je zaklicala prestrašeno Nada. Ali Fred ni slišal ničesar; avtomobil je dirjal z0 brzino sto kilometrov in več. P Nenadoma je tudi Fred razro-gačO oči. Cesta je bila razkopana. Poekuail je. da ustavi, ali bilo je prekssno. Strašen tresk, eksplozija. V jarku kraj ceste so leŠeli o-stanki avtomobila. Na travi ja ležal Pred, vršen iz voza. Iz avtomobila je molela neka glava in bela, drobna joka... Vse je bilo tiho... Ko je prišel Pred zopet k zavesti, ni vedel prvi trenotek, kje se nahaja. Bolelo ga je... fiele ko jo zagledal strašno gomilo, mn je postalo jasne, kaj se je zgopred to strašno nalogo ni prav 1 strah... To težko uro čakam rodrim licem, z nasmehom... 1, ne bojim se... Fred, duša >ja, ali si vendar enkrat zasoljen z menoj?" f20 PENZUE NA LETO JE PREMALO. > "New York, N. Tk — F. L. Douglas, predsednik lokalne organizacije piamonoš. izjavlja, da ns morejo izhajati z $720 letne ije. Douglas priporoča vsem unije, da pritisnejq na »je kongresnike in senatorje, naj glasujejo za Stanfield-Lehlbachovo predlogo, ki poviša letno penzijo na $1,200. Po tej predlogi ao pismonoše upravičeni db penzije po trideset letih službe in če só stari 66 1st. (udov,to Za tees k. Ce vam »e ni predpisal vaš zdravnik tsgs zdruvila, p«Um pojdite k vašemu lekarnarja In kupite steklenico Nu*a-Tone. Nuga-Tone povrne živahnost in daje novo življenje isčrpanitn iivcem in milicam. Dela rdeŽo kri. močne, umirjene živce in na čudovit način pori njih moč v^driUhrpst. Prinaša blsžilen spanec, dober tek, fino preha-vo. sapijsren atol, navdušenje in ambicijo. Ce se dobro ne počutite, je vs~ žs dolžnost, ds jo peskssit*. Vss nič ne stane, sko vsm ne stori dobro. Je prijetna ss vživsU llT počutili se boste bolj« takoj. Ce vem je še ai predpisal val zdravnik, potem pojdite takoj v lekarno in kupite Nuga-Tone. Ne sprejmite nadomegll. Všivajte jo par dni in Če se ne počutite boljii in če ne zflsdste boljši, nesite ostalo nazaj le-karaarju, ki vsm bo povrnil vaš denar. Izdelovatelji Nuga-Tone zahtevajo od vseh lekarnarjev, ds jamčijo za isto in povrnejo denar, Če niste zadovoljni. Priporočene, jsmčens in na prodaj v vseh lekarnah.—(Adv.) ŽENITVENA PONUDBA. Hrvat, Dalmatinec se želim seznaniti z Slovenko ali Hrvatica v starosti od 20 do 40 let, kate-zna čitati in piaati in mora i poštenega in mirnega znala v svrho šenitvo. Jaz imam o delo, sem izučen mizar, katero veseli in resno misli, mi piše in priloži naj svojo naslov je: Mike Radulo-2944 Amazon ave., Fordson , Mich. (Adv.) .¿i.. i*. • . Dvanajst let v samostanu ' • ' tmmmmmmmm Spisal iessok NeCsbs, bivši frsaMksn Is prefsser v , ; p . ' usimllhi. Prevel A. K. ' v. - ;i >• (Dalja.) ,¿ Spominjam se, kako smo črtlll krvoločnega malega portugalsksgs fratra, ki naa je učil na kak način so bičali sami sebe 4a Portugalskem. Toda proti koncu novicijata smo prišli pteoej k pameti in smo vedeli, koliko vrednosti imajo tako pripovedko sa novice. Ostale ure večera smo porabili sa čitanjo Iz molitventkov, a ob pol deeetih smo šli k počitku. V madracih je bila slama in pokriti ao bili samo s par koči, kar jo bila vsa posteljnins. Leseni stol, prlprosts miza ter pol' ducata potrebnih knjig je bilo vse pohištvo^elice. Majhen krucitika is mavca je bil edins dekoracija umazane, nikdar umite stene. 8pajsica novlcov je bila od ostalih predeljona s posebno steno in zaprt jo bil vhod do nas. kajti papslke odredbe sa isoilrsnje novlcov ao bilo selo stroge. Naš u > *; ■ í: V . f JE NASTOPILO. Vsak si želi, ds bi bilo isto blagodejno za njega. V tem času vsak vlagatelj vprašuje samega sebe, koliko obresti dobiva od vloženega ali investiranega ' denatin. ' ^ - Ne pozabite, da International Building & Loan Association (Slovenska Posojilnica) na 6285 St. Clair Avenue, vogal 68, cMe, plačuje vlagateljem po » # 5% OBRESTI Kot običajna bomo tudi letos plačali vsakemu vlagatelju, ki naloži pri nas denar do 15, januarja, obresti od L januarja dalje. Cim več vlog, tem več denarja za prva . posojila na posestva našim rojakom! * : 'f '¿¿T j." • * i. Sprejemamo denar na vlope po 5% iz drugih naselbin. Vzdignete ga lahko vsak čas potom pisma in vložne knjižice. Za srečno in usnešno Novo Leto 1926 vsem Slovencem in Jugoslovanom • . • V \ \ ' ;• International Building & Loan Ass'n 6235 St Clair Aveaie v lastnem paalopju. ^ ' SM----S — J AL' vWWMHf 19110 iL ti *" %jfSp. £f^Q|2 , Pod atrocim državnim $1