352
Razne stvari.
„Marije pomagaj" razstavljen. Vzbujal je občno zanimanje in občudovanje ne le pri pobožnem ljudstvu, ampak tudi pri izobraženih umetnikih. Oltar je sicer iz dobe, ko je začela v drugih krajih propadati renesansa. A na Avstrijskem, posebno v slovenskih pokrajinah, se nahajajo ravno iz onega Časa tako lepi sledovi tega zloga, kakor nikjer drugodi. Tukaj so namreč mnogo vplivali duhovniki in pogostoma jezuvitovski redovniki na   razvoj   cerkvene   umetnosti.    Tudi
Razne
Nadvojvoda Karol Ludovik,
cesarjev brat, je umrl dne 19. minulega meseca. S cesarjem žalujejo vsi avstrijski narodi ob smrti blagega in miroljubnega, za vede in umetnosti vnetega nadvojvode. Rodil se je dne 30. mal. travna 1. 1833. v Schonbrunnu in opravljal razne vojaške in civilne visoke službe. Začetkom letošnjega leta je potoval v jutrove dežele, v Egipet in Palestino. A na poti k Jordanu se je prehladil, dobil silno nevarno bolezen, grižo (dvsenteria), in ta ga je spravila v grob na Dunaju. — (Njegovo sliko je objavil  naš  list 1.  1890. na   361. str.)
Nove muzikalije.
Ob kratkem naznanjamo in toplo priporočamo te-le  nove  proizvode:
Pange lingua et IV. hymni ad processionem in festo Ss. Corporis Christi ad IV. voces inaequales. Auctore Ign. Hladnih. Op. 24. Labaci. Sumptibus auctoris.   Typis J. Blasnik. 40.  Str. 4. Cena 30 kr.
„Ave." Sedemnajst Marijinih pesmi za mešan zbor, samospeve in spremljavo orgelj. Zlomil Ignacij Hladnih. Op. 25. V Ljubljani. Zalomil skladatelj. Tiseh J. Blasnihovih naslednikov. 4". Strani] 16. Cena 70 kr. Lahke in prijetne pesmi. Marljivemu skladatelju  vso  srečo!
12 Marijinih pesmij. Za mešan zbor zlomil in preč. gosp. Fr. Spendalu udano pohlonil Janez^ Pogačnih. Op. 8. Cena partituri 5o hr. Vsak glas 10 hr. V Ljubljani, i8g5. Natisnila in zalomila Katol. Tiskarna. 40. Str. 12. — V obče hvalijo te skladbe.
Poduk v igranju na citrah. Sestavil Fr. Sal. Koceljski. Zvezek II. Zalomil L. Schvventner, knjigarnar v Brežicah ob Savi. Fol. Str. 50. Cena 1 gld. 50 kr. — Zares lepo delo vneto priporočamo  in  častitamo  pisatelju in založniku.
Pomladanski odmevi. Pesmi za sopran, alt, tenor in bas. Uglasbil in prečastnemu, veleuče-nemu gospodu Antonu dr. Gregorčiču, državnemu in deželnemu poslancu, prof. bogoslovja itd. itd. udano poklonil Janez^ Laharnar, orglavec.   Op. 5.
naš oltar je nastal z vplivom jezuvitov, kar nam kažejo že podobe svetnikov tega reda na oltarju.
V renesanški dobi je sprejela cerkev klasične oblike, da bi jih oživila s krščanskimi idejami. Tudi v tem Času se kaže cerkev v svojem sijaju in veliČastvu. S čudovito modrostjo je pospeševala umetniški napredek in se popri-jela tega, kar je našla dobrega v preporodu stare klasične omike.
stvari.
4°- Str. 20. Cena JO kr. V Ljubljani. Samozaložba. Tisk Jos. Blasnikovih naslednikov. — Tu je deset posvetnih, lepih in dostojnih pesmij, prav primernih za razne prilike. Zunanja oblika je jako vkusna.
4 Fuge za polne orgije in uporabo ob koncu sv. maše. Zlomil in milostljivemu gospodu, gospodu Jan. dr. Flapp-u, poreško-puljskemu škofu itd. itd. preudano poklonil Danilo Fajgelj. Cena 3o kr. Op. 127. V Ljubljani. Tiskali in z^alo^ili J. Blasni-kovi nasledniki. i8q6. 40. Str. 8. — Čislanega gospoda skladatelja novo delce — 127.! — orglavcem dobro došlo. — Z veseljem beležimo, da je na našem glasbenem polju živahno delovanje; naši skladatelji imajo gorečnost za svojo stvar, za katero mnogokrat žrtvujejo še svoje novce. Bodi vrlim  možem   hvaležno  tudi naše  občinstvo !
Die Slovenen nnd das osterreichische Verfassungswerk von i848J4Q. V on Professor J. Apih. 8". Str. 36. — Ta brošurica našega izredno marljivega rojaka in preiskovalca novejše slovenske zgodovine poučuje Nemce o delovanju in gibanju Slovencev v 1. 1 848. in 1849. glede na takratno ustavo. Dotično tvarino poznamo sicer Slovenci iz znanega pisateljevega večjega slovenskega dela, a tudi to knjižico bo čital vsakdo z zanimanjem, kdor ima veselje za domačo zgodovino. Četudi je to delo malo, rečemo pa po pravici,  da je j a k o   zaslužno.
Zvezdoslovni koledar za mesec rožnik.
Izmed planetov se vidita na večer lepo J u-p i t e r in Saturn. Jupiter se vidi na zapad-nem nebu; Saturn pa je v prvih večernih urah na zenitu, konec meseca zahaja ob jedni čez polnoč. Dne 14. t. m. zvečer bo m e se c zakril Jupitra okoli pol jednajstih, a opazovalo se bo le malo časa. — Dne 20. je najdaljši dan, solnce stopi v znamenje rakovo, in začne se poletje. Solnce vshaja začetkom meseca ob 4. u. 19 m., koncem 4. u. 1 8 m.; zahaja pa začetkom ob 7. u. 38 m., koncem  ob   7. u. 49 m.