ozdarsk~ 7-·~·~ n~k GOZDARSKI VESTNIK, Vol. 51 , No. 7-8, Ljubljana 1993 Ljubljana Slowenija UDK 630*1/9 I ISSN 001 7-2723 LETO 1993 • LETNIK 51 • ŠTEVILKA 7-8 Ljubljana, september, oktober 1993 VSEBINA - CONTENTS 313 Uvodnik 314 Frenk Prelc, Živan Veselič, Peter Jež Rast jelke (Abies alba Mili.) se izboljšuje The Growth of the European Silver Fir (Abies alba Mili.) has been improving 332 Franc Perko Zavod za gozdove Slovenije 344 Janez Pogačnik Kako obvladujemo podlubnike 348 Živan Veselič Postojnski gozdarji smo bili povabljeni v Švico 351 Marjan Zupančič Helsinška deklaracija o biološki raznovrstnosti 353 Ignacij Pišlar Stola obl~tnica gozdarske šole v Idriji 355 Franc Pogačnik Gozdarstvo ali grobarstvo? 356 Stališča in odmevi 357 Strokovna srečanja 364 Aktualno 365 Iz prakse 366 Iz tujega tiska 368 Naši zaslužni gozdarji Naslovna stran: mag. Janez Černač : Jelke SLOVENSKA STROKOVNA REVIJA ZA GOZDARSTVO SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY Ustanovitelj in izdajatelj : Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin - predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anka, dr. Franc Batič , dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, mag. Živan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief mag. Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Uredništvo in uprava Editors address SLO 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. ac. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O lssues per year Polletna individualna naročnina 1.000,00 SIT za dijake in študente 350,00 SIT Polletna naročnina za delovne organizacije 6.000,00 SIT Posamezna številka 300,00 SIT Letna naročnina za inozemstvo 40 USD Izhajanje revije podpirata Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za kmetijstvo, go- zdarstvo in prehrano. Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) je Ministrstvo za informiranje mne- nja, da je strokovna revija GOZDARSKI VESTNIK proizvod informativnega, značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 61 102 Ljubljana ZDIT gozdarstva Slovenije na poti preoblikovanja Tokrat beseda ne bo tekla o reorganizaciji Gozdnih gospodar- stev, oblikovanju javne gozdarske službe, načinu oddaje del in podobnih trenutno že vročih aktualnih temah. Razprave o teh vprašanjih že tečejo, potrebna sta le čas in strpnost, da se v zvezi z njimi dokopljemo do ustreznih rešitev. Kljub negotovim časom, ki resda trajajo že predolgo in spodbujajo predvsem razmišljanja o preživetju, gre verjeti, da smo gozdarji še vedno dovolj prežeti z mislijo na gozd, da bo v "ustreznih rešitvah" dobil gozd vendarle dovolj veljave. Uvodnik je tokrat posvečen vprašanju, ki za prihodnost sloven- ske stroke ni nič manj pomembno od vseh omenjenih, vprašanju nujnega preoblikovanja naše zveze -ZOlT gozdarstva Slovenije. Našo stanovsko organizacijo oziroma strokovno zvezo (že v tem gre za pomensko razliko) je namreč nujno treba čimprej prilago- diti novim družbenim razmeram in spremenjenim načinom delo- vanja gozdarske stroke. Gozdarska zveza (društvo ?) bi morala postati nosilec nekate- rih pomembnih strokovnih dejavnosti in tudi pristojnosti,. kot je to drugod po svetu, morala bi uspešno povezovati gozdarje (v novih razmerah!) pa tudi vzpostaviti tesen in aktiven stik z javnostjo in lastniki gozdov, katerih soodločanje pri ravnanju z njihovim gozdom bo v prihodnje nedvomno aktivnejše, kot je bilo doslej. Vse to odpira številna vprašanja v zvezi z organizacijo, delovanjem in članstvom v naši zvezi, ki se jim bomo morali še v tem letu temeljito posvetiti. Odlašanje z razreševanjem nave- denih odprtih vprašanj bi začelo kaj kmalu pomembno hromiti dejavnost slovenske gozdarske stroke. Naj bo teh nekaj besed spodbuda društvom IT gozdarstva, da se čim !varneje vključijo v preoblikovanje naše zveze. Urednik GozdV 51, 1993 313 GDK: 174.7 Abies alba Mili.: 48 Rast jelke (Abies alba Mili.) se izboljšuje The Growth of the European Silver Fir (Abies alba Mili.) has been improving Frenk PRELC*, Živan VESELIČ**, Peter JEŽ*** Izvleček Prelc, F., Veselič, ž., Jež, P.: Rastjelke (Abies alba Mili.) se izboijšuje. Gozdarski vestnik, št. 7-8/1993. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 19. Članek navaja rezultate raziskave debelinske in višinske rasti jelke v zadnjih 30 letih na osmih rastiščih dinarskega jelovo-bukovega gozda v postojnskem gozdnogospodarskem območju. Pri jelkah je bilo analizirane tudi stanje njihovih kro- šenj v pogledu osutosti in spremenjenosti oblike vrha zaradi obnovljene višinske rasti. Raziskava je potrdila opažanja gozdarjev, da se vitalnost in rast jelke v zadnjih letih izboljšujeta. Ključne besede: jelka, umiranje gozdov, Abieti-Fagetum dinaricum. 1. UVOD 1. INTRODUCTION Jelka (Abies alba Mili.) je v gozdnogoji- tvenem in ožje gospodarskem pogledu ena najpomembnejših drevesnih vrst sloven- skih gozdov. Njena vloga je v gozdovih visokega Krasa še posebno velika, saj je ob bukvi glavna graditeljica gozdne združbe dinarskih jelovo-bukovih gozdov (Abieti-Fa- getum dinaricum), osrednje združbe go- zdov visokega Krasa. V Sloveniji je te gozdne združbe 115.000 ha, v postojnskem gozdnogospodarskem območju, kjer smo izvedli raziskavo rasti jelke, pa 37.000 ha. Pojav sušen ja jelke je v preteklih desetle- tjih jelovo-bukove gozdove močno prizadel in povzročil naglo upadanje njihove stabil- nosti - v najširšem pomenu besede. Po- * F. P., dipl. inž. gozd.,** mag. ž. V., dipl. inž. gozd., *** P. J., dipl. inž. gozd., Gozdno gospo- darstvo Postojna, 66230 Postojna, Vojkova 9, SLO 314 GozdV51,1993 Synopsis Prelc, F., Veselič, ž., Jež, P.: The Growth of the European Silver Fir (Abies alba Mili.) has been improving. Gozdarski vestnik, No. 7-8/1993. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 19. The article gives the results of the investigation as to the diameter and height growth of the European silver fir in the re~ent 30 year~ in eight sites of the fir-beech forest m the PostoJna forest enterprise. The condition of fir trees' tree crowns as to the loss of needles and the deformations of tree tops due to resumed height growth has been analysed. The results of the investigation confirmed the observations of foresters, stating that the vitality and growth of the European silver fir have been improving in the recent years. Key words: European Silver Fir, the dying back of forests, Abieti-Fagetum dinaricum. sebno usodno je vplival na sestoje z velikim deležem jelke, ki so zaradi zgodovinsko gozdnogospodarskih razlogov na vsem vi- sokem Krasu zajemali velike površine in celo prevladovali. Sušenje jelke je samo redčilo jelove in jelovo-bukove sestoje. Go- zdarji smo včasih komaj uspevali pravoča­ sno pospravljati sušeče se jelke. Tudi da- nes sušeča se jelova drevesa niso nobena redkost. Rešitev za gozd je v težjih primerih obnova sestojev; kjer je naravna obnova motena, pač umetna. Teorij o vzrokih sušenja j~ veliko, vse skupaj pa niso pomembneje razširile izbora ukrepov, ki so na voljo gozdarju-gojitelju v boju z usodnim pojavom sušenja jelke. V postojnskem gozdnogospodarskem območju je bilo sušenje jelke opaziti najprej, že okoli leta 1960, v nižinskih jelovo-buko- vih gozdovih ob robovih Cerkniškega jezera in Planinskega polja (Perko, Rebula 1970). Sušenje jelke je v naslednjih letih zajelo vse območje. Zaradi intenzivnega sušenja se je njen delež v lesni zalogi gozdov hitro Rast jelke (Abies alba Mili.) se izboljšuje zniževal, čeprav je še vedno visok. Leta 1970 je bil delež jelke v lesni zalogi jelovo- bukovih gozdov postojnskega območja 67%, leta 1990 pa 56%. Koliko je k pešanju debelinske rasti v danem primeru starih jelovih sestojev, ki smo jih zajeli v našo raziskavo, prispevala sama visoka starost jelk in koliko pojav sušenja jelke, je težko povsem doreči. Sodeč po razpoložljivi prirastoslovni lite- raturi bi pri tako starih jelkah, kot smo jih vključili v analizo, moral tekoči debelinski prirastek kulminirati že tudi na slabše pro- duktivnih rastiščih, čeprav moramo pri iz- jemno plastični vrsti, kot je jelka, v posame- znih primerih računati tudi s presenečenji. Vse krivulje rasti, ki so bile izračunane na osnovi podatkov o debelinskih prirastkih zadnjih desetletij, so v smislu iskanja narav- nih rastnih zakonitosti jelke seveda neupo- rabne. Da je bil vzrok upadanju rasti in vitalnosti jelk nedvomno tudi neki '1uj" dejavnik, govo- rita vsaj dve dejstvi: - priraščanje jelk je v preteklosti začelo upadati nenavadno hitro oz. strmo; - pešati in sušiti so se začele tudi mlajše jelke. Tudi izsledke te študije bi lahko razumeli kot dodatno potrditev vpliva zunanjega de- javnika, saj kažejo, da tudi jelke take staro- sti, kot so zajete v analizo, po naravi nimajo tako malo prirastne moči, kot smo jim jo večkrat pripisovali v preteklih desetletjih. V zadnjih nekaj letih opažamo gozdarji postopno zmanjševanje intenzivnosti suše- nja jelke in celo izboljševanje njene vitalno- sti. Jelove sušice se pojavljajo redkeje, jelke postajajo bolj košate, pri nekaterih pa je opaziti tudi ponovno intenzivno prirašča­ nje vrha. Z raziskavo smo želeli preveriti omenjena opažanja, globlje spoznati razveseljiv pojav revitalizacije jelke in ugotoviti tudi more- bitne razlike v njegovi intenzivnosti med ekološko različnimi rastišči. 2. METODE DELA 2. WORKING METHODS 2.1 Izbor in opis objektov 2.1 The Selection and Description of the Objects Raziskavo smo izvedli na 6 ekološko zelo različnih in v postojnskem območju zelo razširjenih subasociacijah gozdne združbe jelovo-bukovih gozdov: A.-F. din. omphalodetosum, A.-F. din. scopolietosum, A.-F. din. mercurialetosum, A.-F. din. ho- mogynetosum, A.-F. din. lycopodietosum in A.-F. din. clematidetosum. Subasociacijo A.-F. din. omphalodeto- sum smo zaradi (domnevno) velike ekolo- ške raznolikosti razčlenili podrobneje in iz- brali v njenem območju raziskovalne objekte na treh krajih, ki se v klimatskem pogledu po našem mnenju vendarle neko- liko razlikujejo. Medtem ko je območje ome- njene subasociacije v GE Debela gora pod izrazitejšim vplivom mediteranske klime, je klima njenega območja v GE Snežnik obar- vana bolj celinsko; njeno rastišče v GE Jurjeva dolina pa je na izrazitem prehodu obeh klim. Na rastišču vsake od omenjenih subaso- ciacij oziroma različic subasociacije A.-F. din. omphalodetosum smo izbrali po tri raziskovalne ploskve in v vsako od njih zajeli po 50 jelk sovladajočega in nadvlada- jočega socialnega položaja, skupaj torej 1200 jelk. Samo dominantna drevesa smo vključili v analizo zato, da bi se izognili vplivu močnejše sprostitve drevesa (zaradi poseka nadraslega sosednjega drevesa) na povečanje njegove rasti. V tabeli 1 so prikazane gozdne združbe, ki smo jih zajeli v raziskavo, nadmorske višine posameznih raziskovalnih ploskev ter povprečni premeri in povprečne starosti analiziranih jelk po rastiščih posameznih gozdnih združb. Starosti jelk so bile ugotavljane na panj ih. Verjetno je zaradi izpada letnic, zlasti v najbolj kritičnem obdobju sušenja jelke, v povprečju starost jelk za kakšno leto višja, kot jo prikazuje tabela. Proučevali smo torej predvsem starejšo populacijo jelk, saj je povprečna starost analiziranih jelk 130 let. GozdV 51, 1993 315 Rast jelke (Abies alba Mili.) se izboljšuje Tabela 1: Pregled analizi ranih rastišč z osnovnimi podatki analiziranih jelovih sestojev Table 1: A Survey of the Sites Analysed with the Basic Data on the Analysed European Si/ver Fir Stands Nadmorska višina Povprečni (a) Altitude Theaverage Št. Rastišče GG enota 11 111 premer starost No. Site Forest diameter age enterprise division A.~F. omphalodetosum Jurjeva dolina 980 960 940 52 114 2 A.~F. omphalodetosum Snežnik 3 A.wF. omphalodetosum Debela gora 4 A.WF. scopolietosum Hrušica 5 A.~F. mercurialetosum Mašun 6 A.WF. homogynetosum Mašun 7 A.~F.Iycopodietosum Mašun 8 A.wF. clematidetosum Škocjan Naj ~e uvodoma navedemo, da razlike v starosti jelk med posameznimi rastišči niso značilno vplivale na velikost sprememb rasti jelke po rastiščih in da starost jelk, v razponu starosti, kot jih je pač zajela razi- skava, tudi ni bila značilno korelirana s spremembo debelinskega priraščanja. Terenske analize so bile opravljene v aprilu in maju 1992. 2.2 Načini pridobivanja podatkov 2.2 Data Acquiring Methods - Premer drevesa Merili smo srednji premer drevesa v prsni višini, na cm natančno. - Ocena vrha Po habitusu smo vrhove jelk razdelili v 5 skupin. Posebno pozornost smo posvetili znakom ponovnega višinskega priraščanja. O - Sprememba habitusa ni opazna, vi- šinska rast je minimalna; 1 - Ponovno priraščanje vrha je slabo izraženo (grmiček povečanih poganjkov meri do 0,5 m); 2 - Ponovno priraščanje vrha je izrazi- tejše (grmiček povečanih poganjkov meri nad 0,5 m); 3 - Ponovno priraščanje vrha je izrazito, terminalni poganjek kaže izrazito rast, "no- vo" oblikovan vrh daje videz majhnega drevesca na vrhu pred Jeti gnezdasto obli- kovanega vrha krošnje; 316 GozdV 51, 1993 850 870 830 54 140 950 1000 930 48 115 810 760 730 51 131 1060 1070 980 52 136 1000 1170 1080 50 128 900 920 910 47 140 520 520 530 52 136 4 - Jelke normalnega habitusa, ki se jim na videz višinska rast v preteklosti ni izrazito zmanjšala. - Osutost Osutost smo ocenjevali glede na presvet- Jjenost krošnje po metodologiji in kriterijih rednih popisov umiranja gozdov. Izrazili smo jo z ocenjenim odstotnim deležem zmanjšane količine iglic v krošnji ter dre- vesa razdelili v razrede, ki so naraščali po 10% (0-10%, 11-20%, ... ). - Sproščenost krošnje Sproščenost krošnje smo ugotavljali z deležem oboda krošnje, kjer se ta ni doti- kala sosednjega drevja, ter drevesa po sproščenosti razdelili v razrede, ki so naraš- čali po 20% (Q-20%, 21-40%, ... ). - Starost Starost drevja smo ugotavljali z vrtanjem do sredine debla vsakega sedmega dre- vesa na ploskvi. Povpreček starosti analizi- ranih sedmih dreves smo vzeli kot starost vseh proučevanih dreves na ploskvi. - Debelinski prirastek Debelinski prirastek smo ugotavljali z vrtanjem na srednjem premeru dreves v višini 1,3 m. Z izvrtkov smo odčitali 5-letne debelinske prirastka za zadnjih 30 let. V vseh analizah navajamo enostranske debe- linske prirastka. Pri jelkah, katerih prirastek se je v obravnavanem obdobju začel večati, smo od branike, pri kateri se je debelinski Rast jelke (Abies alba Mili.) se izboljSuje prirastek začel povečevati, izmerili širino vsake posamezne branike. - Višinska rast Izbrali smo osem jelk, pri katerih je bilo opaziti izrazito povečanje priraščanja vrha (ocena vrha 3). Na podrtem drevesu smo določili približno mesto, kjer je drevo začelo hitreje rasti v višino, od tega mesta proti koreničniku odmerili 1 m, nato pa od te točke vsakih 20 cm proti vrhu izrezali kolo- bar, na katerem smo izmerili širine branik. Na istih drevesih je bil seveda ugotovljen debelinski prirastek po prej opisani metodi. Zaradi objektivnosti in natančnosti podat- kov o priraščanju v debelina smo se pri analizi rasti jelke naslonili predvsem na te podatke. Prilagojeno času oživljanja (debelinske) rasti jelke smo kot mero povečane (debelin- ske) rasti jelke upoštevali razliko med pov- prečnim debelinskim prirastkom zadnjega 5-letnega obdobja in povprečnim debelin- skim prirastkom 5-letnega obdobja pred njim. 2.3 Uporabljene statistične metode 2.3 The Statistical Methods Applied Podatke smo obdelali s SPSS/PC+ 2.0 programom, uporabili pa smo naslednje statistične metode: - analizo variance, - analizo kovariance, - Kruskai-Wallisov test, - test razlik med aritmetičnimi sredinami po metodi parov, - analizo odvisnosti s kontingenčnimi ta- belami, regresijsko analizo, - multiplo regresijsko analizo. 3. REZULTATI 3. RESULTS 3.1 Gibanje debelinskega prirastka jelk v zadnjih 30 letih 3.1 The European Silver Fir's Diameter lncrement Curve in the Last 30 Years 3.1.1 Analiza debelinskih prirastkov jelk po 5-tetnih dobah 3.1.1 The Analysis of Diameter lncrements of European Si/ver Firs by 5-Year Periods Analiza debelinskih prirastkov jelk po S- letnih dobah za 30 let nazaj kaže, da so jelke v tem obdobju najbolje priraščale prav v prvem petletju (26-30 let nazaj), le na dveh rastiščih so bolje priraščale 21-25 let nazaj. Očitno je torej, da je debelinska rast jelk v šestdesetih in sedemdesetih letih, in v večini primerov tudi do sredine osemde- setih let, vztrajno pešala. To so bila leta, ko se je jelka množično sušila. Podatki te analize pa potrjujejo opažanja Tabela 2: Povprečni debelinski prirastki po 5- in 10-letnih dobah (v mm) Table 2: The Average Diameter lncrements by 5- and 10-Year Periods (in mm) št. Rastišče 2~0 21-25 16-20 11-15 !HO 0-5 21-30 11-20 0-10 No. Site 1 A.-F. omph. J.d. 2.1207 2.0960 1.5667 1.3720 1.5440" 1.7313"' 2.1093 1.4700 1.6360" 2 A.-F. omph. Sn. 2.5133 2.5453 1.8653 1.9507 1.6953 1.8873" 2.5253 1.9093 1.7847 3 A.·F. omph. D.g. 2.9313 2.7753 2.2687 1.9027 1.7553 1.9700** 2.8560 2.0833 1.8627 4 A.-F.scop. 2.3413 2.0680 1.6853 1.3887 1.5660' 1.9027'" 2.2053 1.5380 1.7300' 5 A.-F. merc. 1.8093 1.9120 1.5320 1.4687 1.2800 1.3060 1.8647 1.4947 1.2887 6 A.·F. homog. 1.9660 1.8760 1.6387 1.5653 1.3353 1.3733 1.9207 1.6040 1.3500 7 A.·F.Iycop. 1.7373 1.5593 1.4433 1.1987 1.0800 1.2380"' 1.6460 1.3160 1.1573 8 A.-F.c!em. 2.5433 2.2720 1.9193 1.6780 1.4647 1.7567*** 2.4053 1.8013 1.6067 Skupaj 1 Total 2.2453 2.1380 1.7399 1.5656 1.4651 1.6457'" 2.1916 1.6521 1.5520 Opomba: V tabeli so z zvezdicami označene ravni statistične značilnosti povečan] povprečnih debelinskih prirastkov glede na prirastke enakih predhodnih obdobij. Pri tem velja: značilno na ravni tveganja: 0,001 - '", 0,01 - ", 0,05 - '. Note: An asterisk denotes the levels of statistical significance of the increases of the average diameter increments as to the increments of identical preceding periods. Thereby it holds true: significant at the risk level: 0.001 - ** .. , 0.01 - .... , 0.05- "". GozdV 51, 1993 317 Rast jelke (Abies alba Mlii.) se izboljšuje gozdarjev, da se v zadnjih letih stanje jelke popravlja. Debelinski prirastek jelk se je v zadnjih S letih značilno povečal na 6 anali- ziranih rastiščih (za rastišči A.-F. din. mer- curialetosum in A.-F. din. homogynetosum povečanje ni značilno), na dveh rastiščih (A.-F. din. scopolietosum in A.-F. din. om- phalodetosum v GE Jurjeva dolina) pa se je značilno povečal že z obdobjem 6-1 O let nazaj. Rastišči A.-F. din. mercurialetosum in A.-F. din. homogynetosum, na katerih po- večanje debelinslQ-5 teta/~ b - skupno za vsa rasišča 1 all sites are included število 1 number 225 skupaj rastišča 1 all sit es obdobja pred 1992/ periods before 1992 8 0:26-30 Em21-25 m16-20 D11-15 Ei6-10 tz:0-51et/ year GozdV 51, 1993 319 Rast jelke (Abies alba Mi!l.) se izboljšuje Grafikon 2: Trendi povečevanja debelinskega prirastka jelk po rastiščih (upoštevane so samo jelke, ki se jim je letni debelinski prirastek začel povečevati, začetki krivulj vseh takih jelk znotraj rastišča pa so postavljeni v skupno koordinatno izhodišče) . Graph 2: The trends of the Increase of the Si/ver Fir Diameter lncrement by the Sites (Actual D1ameter lncrement, Years when Diameter lncreament is increasing) tekoči debelinski prirastek 1 actua/ diameter increment 6l o ~ : l . . . ~- ~- -' ~1:~:::_~ . ~·. ··~ :rv~ ~ ' ~ 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 leta povečevanja debelinskega prirastka years when diameter increment increase rastišča 1 sites 1-.-A~F omphalo. J 1 xA~F mercurial. +A~F omphalo. S ·*-A~F omphalo. D oA~F scopoli. H -+-A~F homogyne. • A~F lycopodie. BA~F clematide. v zraku. Tudi v Sloveniji je v zadnjih letih dokumentirano zmanjšanje tako emisij kot imisij S02• 3.2 Analiza vrhov jelk 3.2 The Analysis of European Silver Firs' Tops 3.2.1 Stanje je/ovih vrhov 3.2.1 The Condition of Tree Tops Analiza oblike vrhov je pokazala, da je med (starejšimi) jelkami še vedno veliko takih, pri katerih povečana višinska rast oziroma sprememba oblike vrha še ni za- znavna (32 %), vsekakor pa je spodbudno, da je celo pri analizirani starejši populaciji jelk kar 51 % takih, pri katerih je opaziti pozitivne spremembe v višinski rasti; pri 24% je sprememba celo zelo jasno izraže- na, pri 18% jelk pa vrhovi ne kažejo neke ekscesno motene višinske rasti v preteklo- sti in je oblika njihovih vrhov blizu normalni obliki zdravih jelk. Navedeni rezultati so predstavljeni na grafikonu 3, rezultati po posameznih rastiščih pa na grafikonu 4. Deleži jelk s posameznimi oblikami vrhov se med. rastišči precej razlikujejo. Razlike 320 Gozd V 51, 1993 Grafikon 3: $tevilo in delež jelk po obliki vrha (vsa rastišča) Graph 3: The Number and Share of European Si/ver Firs by the Form of Their Tops (all sites included) (lop) vrh 1 324 vrh 3(top) 174 vrh 0(/op) 386 so značilne na ravni tveganja 0,001. Jelk, kjer je terminalni poganjek posebno izra- žen, je največ na rastiščih A.-F. din. ompha- lodetosum v GE Jurjeva dolina in GE Snež- nik. Precej takih jelk je tudi na rastiščih A.-F. omphalodetosum v GE Debela gora, Rast jelke (Abies alba Mlii.) se izboljšuje Grafikon 4: Število jelk posameznih oblik vrha po rastiščih Graph 4: The Number of European Si/ver Firs of lndividual Top Forms by the Sites 2 3 4 5 6 7 8 rastišča 1 sites oblika vrha 1 form of the top co mi 1 [f:!Q CJ3 illM A.-F. din. homogynetosum in A.-F. din. lycopodietosum, relativno malo pa je takih jelk na rastiščih A.-F. din. scopolietosum, A.-F. din. mercurialetosum in A.-F. din. clematidetosum. Preseneča majhno število jelk z izrazitejšim povečanjem višinske rasti na rastišču A.-F. din. scopolietosum, saj je to eno od dveh rastišč, kjer se je debelinski prirastek začel povečevati najprej, že v obdobju 5-1 o let nazaj in je danes v pov- prečju med največjimi. 3.2.2 Odnos med obliko vrha in debelinskim prirastkom 3.2.2 A Correlation Between the Form of a Top and the Diameter /ncrement Trenutni tekoči debelinski prirastki (izra- čunani iz S-letnih dob) kažejo, da imajo največji debelinski prirastek jelke, katerih terminalni poganjki kažejo izrazito pove- čano priraščanje v višino (ocena 3), sledijo jelke z izrazito grmovno obliko vrha, pri katerih je "oživljenje" vrha tudi očitno, pri- raščanje v višino pa ni toliko izraženo, da bi novo oblikovan vrh dal videz majhnega drevesca na vrhu pred leti gnezdasto obli- kovanega vrha krošnje (ocena 2), na tre- tjem mestu pa so jelke normalnega habi- tusa (ocena 4). Jelke, pri katerih spre- memba habitusa ni opazna in minimalno priraščajo v višino (ocena O) najslabše priraščajo tudi v debelina. Odvisnost teko- čega debelinskega prirastka od oblike vrha kaže seveda visoko statistično značilnost (na ravni tveganja 0,001 ), rezultati pa so grafično predstavljeni na gafikonu 5. 3.2.3 Odnos med (današnjo) obliko vrha in gibanjem debelinskega prirastka jelke v zadnjih 30 letih 3.2.3 The Relation between the (present) Form of a Top and the Curve of the Diameter lncrement in the European Si/ver Fir in the Last 30 Years Analize povprečnih debelinskih prirast- kov po S-letnih dobah za različne oblike vrhov nam kažejo, da so debelinski pri rastki jelk vseh (današnjih) oblik vrhov v zadnjih 30 letih vse do pred petimi leti upadali. V zadnjem petletnem obdobju pa se je debe- linski prirastek jelk vseh oblik vrhov pove- čal. Po pričakovanju se je pri jelkah različnih oblik vrhov povečal različno. Komaj opazno je povečanje debelinskega prirastka pri jel- kah z oceno vrha O, pri jelkah vseh drugih oblik vrha pa je z ozirom na relativno kratko obdobje petih let povečanje debelinskega GozdV 51, 1993 321 Rast jelke (Abies alba Mili.) se izboljšuje Grafikon 5: Povprečni debelinski prirastki jelke v zadnjih petih letih po oblikah vrhov Graph 5: The Average Diameter lncrement of the European Si/ver Fir in the Last 5 Years by the Form of Tree tops povprečni prirastek 1 increment 2,5 2 1,5 0,5 o o 2 3 4 Tabela 4: Povečanje povprečnih debelinskih .Prirastkov zadnjih 5 let v odnosu na prirastke enakega predhodnega obdobja {v %) in ravni statističnih značilnosti povečanja prirastkov po posameznih oblikah vrhov Table 4: The Increase of the Average Diameter lncrements in the Last 5 Years in Re/ation to the lncrements of the Same Preceding Period (in %) and the Level of Statistical Significance of Diameter lncrements by lndividual Top Forms Oblika vrha/ Top's form O 2 3 4 Povečanje deb. prir. (%) The Increase of diameter increments (%} 1,8 .. prirastka znatno. Povečanja debelinskih pri- rastkov jelk vseh oblik vrhov so visoko statistično značilna (tabela 4). Rezultati analize gibanja povprečnih debelinskih pri- rastkov po S-letnih časovnih dobah so gra- lično prikazani na gralikonu 6. Odvisnost oblike vrha od rasti oziroma vitalnosti jelk v preteklosti smo statistično preverili z analizo odvisnosti oblike vrha od povprečnega letnega prirastka v obdobju 10-20 let nazaj. Analiza odvisnosti oblike vrha od stanja jelk v obdobju 1 0-20 let nazaj je pokazala, da samo 8,8% jelk, ki so v preteklosti zelo slabo priraščale v debeline (povprečni eno- stranski letni debelinski prirastek pod 0,8 mm) danes kaže izboljšano oziroma 322 GozdV 51, 1993 11,7*** 17,7' .. 14,7*** 11 ,4*** ugodno višinsko rast (ocena vrha 2-4), medtem ko je med jelkami, ki so v preteklo- sti priraščale solidno (povprečni enostran- ski letni debelinski prirastek nad 3,0 mm), kar 69,3% takih, ki danes kažejo povečano oziroma ugodno višinsko rast. Odvisnost oblike vrha od vrednosti povprečnega de- belinskega prirastka v preteklosti se je po- kazala značilna na ravni tveganja 0,001. Na gralikonu 7 so prikazani, skupno za vsa rastišča, deleži posameznih oblik vrhov v odvisnosti od velikosti povprečnega debe- linskega prirastka v obdobju 1 0-20 let na- zaj. Ali se v preteklosti zelo slabo rastočim (slabo vitalnim) jelkam tudi po daljšem času priraščanje (v višino) ne bi obnovilo, je v Rast jelke (Abies alba MilJ.) se izboljšuje Grafikon 6: Povprečni debelinski prirastki po S-letnih dobah za jelke različnih oblik vrhov Graph 6: The Average Diameter lncrements by 5-Year Periods for European Si/ver Firs of Different Tops 3 2,5 2 1,5 0,5 o 25-30 20-25 15-20 10-15 5-10 0-5 leta 1 years .Grafikon 7: Deleži posameznih obliK vrna v oav1snost1 od povprečnega debelinskega prirastka v obdobju 10-20 let nazaj · Graph 7: The Shares of lndividual Forms of a Top in Relation to the Average Diameter lncrement in the Period from 10-20 Years Ago povprečni prirastki laverage increment (mm) < 0,8 0,8-1,2 1,3-2,0 2,1-3,0 > 3,0 leta /years naprej tvegano zaključevati. Dejstvo je, da se jelove sušice v gozdovih še pojavljajo. Na osnovi povedanega jih lahko v dana- šnjih razmerah upravtceno pričakujemo predvsem iz vrst že v oddaljeni preteklosti slabo rastočih jelk. GozdV 51, 1993 323 Rast jelke (Abies alba Mili.) se izboljšuje 3.3 Analiza osutosti krošenj 3.3 The Analysis of Tree Crowns' Needle Loss 3.3.1 Stanje jelk v pogledu osutosti krošenj 3.3.1 The Condition of European Si/ver Firs as to Needle Loss Osutost krošnje je pomemben kazalec vitalnosti iglavcev. Grafikon 8 prikazuje skupne rezultate analize osutosti. Prav "vzorno" košatih jelk je bilo med Grafikon 8: število in delež jelk po razredih osutosti krošnje (vsa rastišča) Graph 8: The number and Share by the Needle Loss Stages (all sites included) 21-30% 432 31·40% 217 nad 50% 110 1200 analiziranirni najdenih le 5%, 61% je zmerno osutih (11--BO%), tretjina pa je osutih močneje, 9% prek 50%. Analiza osutosti jelk po rastiščih nam je glede na vsa druga spoznanja dala prese- netljive rezultate. Največjo osutost je poka- zala za rastišči A.-F. din. omphalodetosum v GE Jurjeva dolina in A.-F. din. scopolieto- sum, najmanjšo osutost pa za rastišči A.-F. din. lycopodietosum in A.-F. din. clematide- tosum. Presenetljiv je rezultat za prvi dve rastišči, saj gre prav za tisti dve rastišči, na katerih se je začel debelinski prirastek po- večevati najprej, že pred desetimi leti. Pregled števila in deleža jelk po posame- znih 1 o% stopnjah osutosti po rastiščih je dan v tabeli 5, grafično pa je osutost jelk po rastiščih prikazana na grafikonu 9. Ker vzorčenje ob tej raziskavi ni bilo slučajnostno in smo objekte izbirali med bolj strnjenirni sestoji, podatkov osutosti te raziskave ne gre neposredno primerjati s podatki rednega popisa umiranja gozdov iz leta 1991. (Pri ocenjevanju osutosti jelk je sicer sodelovala E. Habič, ki je sodelovala tudi pri popisu umiranja gozdov v letu 1991.) Rezultati te raziskave kažejo znatno boljše stanje jelk kot rezultati rednega po- pisa umiranja gozdov iz leta 1991. Popis umiranja gozdov je leta 1991 za nadrasle Tabela 5: število in delež jelk posameznih stopenj osutosti krošnje po rastiščih Table 5: The Number and Share of Fir Trees of lndivldual Tree Crown's Needle Loss Stages by Sites Osutost Tree crown's needle /oss 0-10 11-20 21-30 31-40 41-50 nad 50% Rastišče 1 5 14 45 47 19 20 Natural site Rastišče 2 3 37 72 26 8 4 Natural site Rastišče 3 3 42 69 20 5 11 Natural site Rastišče 4 7 22 34 37 28 22 Natural site Rastišče 5 6 32 63 29 9 11 Natural site Rastišče 6 2 31 57 26 11 23 Natural site Rastišče 7 17 75 39 13 2 4 Natural site Rastišče 8 17 41 53 19 5 15 Natural site 324 GozdV 51, 1993 Rast jelke (Abies alba Mili.) se izboljSuje in sorasle jelke v postojnskem gozdnogo- spodarskem območju pokazal povprečno osutost 37%, jelke, zajete v to raziskavo, pa so bile leta 1992 v povprečju osule 31%.) 3.3.2 Odvisnost debelinskega prirastka od osutosti krošnje 3.3.2 The Dependence of Diameter lncrement upan Tree Crown's Needle Loss Osutost krošenj jelk se po pričakovanju zelo močno odraža na intenzivnost njiho- vega priraščanja v debelina. Z naraščanjem stopnje osutosti trenutni debelinski prira- stek jelke zelo močno pada, rezultat pa je seveda statistično visoko značilen (na ravni tveganja 0,001). Vrednosti trenutnih tekočih debelinskih prirastkov (izračunanih iz 5-let- nih dob) po posameznih 10% stopnjah osutosti so prikazane na gralikonu 1 O. 3.3.3 Odnos med (današnjo) osutostjo krošnje in gibanjem debelinskega prirastka jelke v zadnjih 30 letih 3.3.3 The Relation between the (present) Tree Crown's Needle Loss and the Diameter lncrement CuNe in the Recent 30 Years Analiza odnosa povprečnih letnih debe- linskih pri rastkov po 5-letnih dobah od stop- nje (današnje) osutosti krošnje nam je dala pričakovane rezultate. Debelinski prirastki so bili pri jelkah z večjo (današnjo) osutostjo zelo dosledno manjši v vseh analiziranih 5-letnih obdobjih. Danes bolj osule jelke so v povprečju slabše priraščale v debelina kot danes manj osute jelke v vsem analiziranem 30- letnem obdobju. Primerjava debelinskih prirastkov med analiziranimi 5-letnimi obdobji v zadnjih 30 letih je pokazala dosledno upadanje debe- linskih prirastkov pri jelkah vseh stopenj (današnje) osutosti vse do pred 5 leti. V zadnjem 5-letnem obdobju pa se je pov- prečni debelinski prirastek pri jelkah z asu- lastjo krošnje do 50% povečal, pri jelkah, katerih krošnje so osule več kot polovico, pa je ostal nespremenjen (grafikon 11 ). Povečanja debelinskih prirastkov v zad- njem 5-letnem obdobju so pri jelkah vseh stopenj osutosti, nižjih od 40 %, visoko statistično značilna (tabela 6). 3.4 Vpliv sproščenosti krošnje na spremembo rasti in vitalnosti jelke 3.4 The lmpact of Tree Crown's Severance on the Change of Growth and the Vitality of the European Silver Fir Z analizo smo poskušali ugotoviti vpliv Grafikon 9: število jelk posameznih stopenj osutosti krošnje po rastiščih Graph 9: The Number of Fir Trees of lndividual Tree Crowns' Needle Loss Stages by Sites osutost krošenj 1 crown's needle tass 80 ---~------~--~ ----~- 70 60 50 40 30 20 10 o 2 3 4 5 6 7 8 rastišča 1 sites Gozd V 51, 1993 325 Rast jelke {Abies alba Mili.) se izboljšuje sproščenosti krošnje na spremembe pri jelki v pogledu debelinske in višinske rasti ter stanja krošnje. Statistična analiza ni pokazala nikakr- šnega vpliva sproščenosti krošnje na spre- membo debelinske rasti jelke. Analiza odvisnosti oblike vrha od sproš- čenosti krošnje s kontingenčnimi tabelami je s tveganjem 0,01 potrdila odvisnost med znakoma in nakazala pri jelkah s sproščeno krošnjo nadpovprečno veliko jelk z najbolj neugodno obliko vrha (ocena O) ter pri jelkah s sproščeno krošnjo tudi precej pod- povprečno zastopanost jelk, ki naj bi v preteklosti zadržale vsaj približno normalno višinsko rast (ocena 4). Analiza odvisnosti osutosti krošnje od njene ~proščenosti je dala pravkar nave- deni ugotovitvi zelo skladen rezultat. Na ravni značilnosti 0,05 je pokazala, da je med jelkami vse do 80% sproščene krošnje nadpovprečno število jelk z majhno osutos- tjo (pod 20%) in podpovprečno število jelk z veliko osutostjo (nad 30%), medtem ko je med povsem sproščenimi jelkami daleč pod povprečjem število jelk z manj osuto krošnjo (pod 20 %) in daleč nadpovprečno število jelk z močneje osuto krošnjo (nad 30 %). Spoznanji se uje mata z mnogimi navedbami v literaturi in tudi ugotovitvami v praksi, da rahljanje drevesnega sklepa neugodno vpliva na rast in vitalnost jelke. 3.5 Dendrometrijska analiza prirašča nja jelk v višino 3.5 Dendrometric Analysis of Height lncrementing of European Silver Firs Z namenom "materialno" dokazati pove- čanje višinske rasti jelk smo pri 8 jelkah, ki so kazale izrazito povečanje priraščanja vrha (ocena vrha 3), opravili podrobno den- drometrijsko analizo vrha. Ob tem smo poskušali ugotoviti še časovni odnos med začetki pospešene debelinske in višinske rastL Analiza je nedvoumno potrdila povečanje višinske rasti analiziranih jelk, o časovnem odnosu med začetkoma pospešene debe- linske in višinske rasti pa analiza ne dovo- ljuje sklepa. 4. SKLEP 4. CONCLUSION Raziskava je pokazala, da je v zadnjih 30 letih debelinski prirastek jelke močno upadal vse do 5 oz. 1 O let nazaj, ko se je jel ki rast začela ponovno krepiti. Debelinski prirastek jelke se je v zadnjih 5 letih zna- čilno povečal na 6 analiziranih rastiščih (za rastišči A.-F. din. mercurialetosum in A.-F. din. homogynetosum povečanje ni značil­ no), na dveh rastiščih (A.-F. din. scopolieto- sum in A.-F. din. omphalodetosum v GE Jurjeva dolina) pa se je značilno povečal že z obdobjem 5-1 O let nazaj. Povečana vitalnost in priraščanje jelk se odražala tudi v njihovem habitusu. Analiza odvisnosti oblike vrha od stanja jelk v preteklosti, ki smo jo izrazili z intenziv- nostjo debelinske rasti v obdobju 1 0-20 let nazaj, je pokazala, da samo 8,8% jelk, ki so v preteklosti zelo slabo priraščale v debeline (povprečni enostranski letni debe- linski prirastek po 0,8 mm), kaže danes izboljšano oziroma ugodno višinsko rast (ocena vrha 2-4), medtem ko je med jelka- mi, ki so v preteklosti priraščale solidno (povprečni enostranski letni debelinski pri- rastek nad 3,0 mm), kar 69,3% takih, ki danes kažejo povečano oziroma ugodno Tabela 6: Povečanje povprečnih debelinskih prirastkov zadnjih 5 let v odnosu na prirastke enakega :;>redhodnega obdobja (v %) in ravni statističnih značilnosti povečanja prirastkov po stopnjah osutosti krošenj Table 6: The Increase of the Average Diameter lncrements in the Recent 5 Years in Relation to the lncrements of the Same Preceding Period (in %) and the Level of Statistical Significance of /ncrements' lncreases According to Tree Crowns' Needle Loss Stages Osutost 1}-10 11-20 21-30 31-40 41-50 nad50 Tree crown 's needfe loss Povečanje deb. prir. (%) 24,0** 17,1*** 8,9*** 10,3 .. 14,8 -0,02 The increase of diameter increment {%) 326 Gozd V 51, 1993 Rast jelke (Abies alba Mili.) se izboljšuje Grafikon 10: Povprečni debelinski prirastek jelke v zadnjih 5 letih v odvisnosti od osutosti krošnje Graph 10: The Average Diameter lncrement of the European Si/ver Fir in the Last 5 Years in Relation to the Tree Crown's Needle Loss 3 2,5 2 1,5 0,5 o Osutost krošnje 1 CroV~n's needle tass [ coZadnjih 5 let/ Last 5 yearo"] Grafikon 11: Povprečni debelinski prirastki po S-letnih dobah za jelke različne stopnJe osutosti krošenj Graph 11: The Average Diameter lncrements by 5-Year Periods for European Si/ver Firs of Different Tree Crown's Needle Loss Stages 3 2,5 2 1,5 0,5 o 25-30 20-25 15-20 10-15 5-10 leta 1 year.s 0-5 krošnje crown's needfe toss GozdV 51, 1993 327 Rast jelke (Abies alba Mi!J.) se izboljšuje višinsko rast. Danes bolj osute jelke so v povprečju slabše priraščale v debelina kot danes manj osute jelke v vsem analizira- nem 30-letnem obdobju. Tudi trenutni te- koči debelinski prirastki (izračunani iz 5-let- nih dob) so z visoko ravnijo statistične značilnosti večji pri manj osutih jelkah. V zadnjih 30 letih je upadal debelinski prirastek jelk vseh stopenj (današnje) asu- tasti vse do pred 5 leti. V zadnjem 5-letnem obdobju pa se je povprečni debelinski prira- stek pri jelkah z osutostjo krošenj do 50% povečal, pri jelkah, katerih krošnje so danes osute več kot polovico, pa je v povprečju ostal nespremenjen. Raziskava je pokazala statistično značilen negativni vpliv velike sproščenosti krošnje na povečanje višinske rasti in povezanost velike sproščenosti kro- šnje z njeno močnejšo osutostjo. Spoznanji se ujemata z mnogimi navedbami v litera- turi in tudi z ugotovitvami v praksi, da rahljanje drevesnega sklepa neugodno vpliva na rast in vitalnost jelke. Dendrometrijska analiza vrhov 8 jelk, ki Grafikon 12: Primer debelinske in višinske r~sti jelovega vrha (drevo št. 5) Gra ph 12: An Example of diameter and Height lncrements of the Si/ver Fir Tree Top (Tree No. 5) Višina cm Height \ \ 280 , \' 260 \ \ ::: 1\\\\ :ll r~\~\\ '" ao 60 " 20 20 Starost drevesa: 99 !et Tree age: gg years "~~~~\\~~\'\~ mo 12 3" 56 789l0 11 121'1'' 151617 Starost Age 328 GozdV 51, 1g93 so kazale izrazito povečanje višinske rasti, je pri njih nedvoumno potrdila povečanje višinske rasti, glede časovnega odnosa med začetkoma višinske in debelinske rasti pa analiza ne dovoljuje sklepa. Jel ki sta se vitalnost in rast v zadnjih letih nedvomno izboljšali. Ni mogoče predvideti, ali si je jelka opomogla samo za krajši čas ali pa je za dlje časa premagala svojo življensko krizo. Če ji je moči v resnici povrnilo zmanjšanje onesnaženosti zraka, bo njena nadaljnja usoda pač odvisna od odnosa nas vseh do okolja. Ugotovljene spremembe pri jelki so razveseljive, njeno rast pa bo potrebno skrbno spremljati tudi v prihodnje. Povzetek Jelka (Abies alba Mili.) je v gozdnogojitven em jn ožje gospodarskem pogledu ena najpomem- bnejših drevesnih vrst slovenskih gozdov. Njena vloga je v gozdovih visokega Krasa še posebno velika, saj je ob bukvi glavna graditeljica gozdne združbe dinarskih jelovo-bukovih gozdov (Abieti- Fagetum dinaricum), osrednje združbe gozdov visokega Krasa. V Sloveniji je te gozdne združbe 115.000 ha, v postojnskem gozdnogospodarskem območju, kjer smo izvedli raziskavo rasti jelke, pa 37.000 ha. Pojav sušenja jelke je v preteklih desetletjih jelovo-bukove gozdove usodno zaznamoval in povzročil naglo upadanje njihove stabilnosti - v najširšem pomenu besede. Posebno usodno je vplival na sestoje z velikim deležem jelke, ki so zaradi zgodovinsko gozdnogospodarskih razlo- gov na vsem visokem Krasu zajemali velike površine in celo prevladovali. Sušenje jelke je samo redčilo jelove in jelovo-bukove sestoje. Gozdarji smo včasih komaj uspevali pravočasno pospravljati sušeče se jelke. Tudi danes sušeča se jelova drevesa niso nobena redkost. Rešitev za gozd je v težjih primerih obnova sestojev; kjer je naravna obnova motena, pač umetna. V zadnjih nekaj letih opažamo gozdarji po- stopno zmanjševanje intenzivnosti sušenja jelke in celo izboljševanje njene vitalnosti. Jelove su- šice se pojavljajo redkeje, jelke postajajo bolj košate, pri nekaterih pa je opaziti tudi ponovno intenzivno priraščanje vrha. Z raziskavo smo želeli preveriti omenjena opa- žanja, globlje spoznati razveseljiv pojav revitaliza- cije jelke ter ugotoviti tudi morebitne razlike v njegovi intenzivnosti med ekološko različnimi ras- tišči. Raziskavo smo izvedli na 6 ekološko zelo različnih in v postojnskem območju zelo razširje- nih subasociacijah gozdne združbe jelovo-buko- Rast jelke {Abies alba Mili.) se izboljšuje vih gozdov: A.~F din. omphalodetosum, A.~F. din. scopolietosum, A.-F. din. mercurialetosum, A.-F. din. homogynetosum, A.~F. din. lycopodietosum in A.~F. din. clematidetosum. Subasociacijo A.~F. din. omphalodetosum smo zaradi (domnevno) velike ekološke raznolikosti razčlenili podrobneje in izbrali v njenem območju raziskovalne objekte na treh krajih, ki se v klimat~ skem pogledu po našem mnenju vendarle neko~ liko razlikujejo. Medtem ko je območje omenjene subasociacije v GE Debela gora pod izrazitejšim vplivom mediteranske klime, je klima njenega območja v GE Snežnik bolj celinska; njeno ras~ tišče v GE Jurjeva dolina pa je na izrazitem prehodu obeh klim. Na rastišču vsake od omenjenih subasociacij oziroma različice subasociacije A.~F. din. ompha~ lodetosum smo izbrali po tri raziskovalne ploskve in v vsako od njih zajeli po 50 jelk sovladajočega in nadvladajočega socialnega položaja, skupaj smo torej analizirali 1200 jelk. Samo dominantna drevesa smo vključili v analizo zato, da bi se izognili vplivu močnejše sprostitve drevesa (za~ radi poseka nadraslega sosednjega drevesa) na povečanje njegove rasti. V raziskavo smo zajeli predvsem starejše jelke, povprečne starosti 130 let. Razlike v starosti jelk med posameznimi rastišči niso značilno vplivale na velikost spremembe rasti jelke po rastiščih, starost jelk - v razponu starosti, kot jih je pač zajela raziskava - pa tudi ni bila značilno koreJi~ rana s spremembo debelinskega priraščanja. Raziskava je pokazala, da se je debelinski prirastek jelk v zadnjih 5 letih značilno povečal na 6 analiziranih rastiščih (za rastišči A.~F. din. mercurialetosum in A.~F. din. homogynetosum povečanje ni značilno), na dveh rastiščih (A.~ F. din. scopolietosum in A.~F. din. omphalodetosum v GE Jurjeva dolina) pa se je značilno povečal že z obdobjem 6--10 let nazaj. Povečana vitalnost in priraščanje jelk se odra- žala tudi v njihovem habitusu. Ravno polovica jelk kaže znake povečane višinske rasti, 24% jelkam se je višinska rast zelo opazno povečala, medtem ko 18 °/o jelkam, ki so tudi v preteklosti zadovoljivo rasle v višino, povečane višinske rasti ni bilo mogoče določiti, verjetno pa se je njihova višinska rast tudi Okrepila. Pri približno tretjini jelk (32 %) ni prišlo do pozitivnih sprememb na njihovi značilni gnezdasto oblikovani krošnji. V zadnjem S~letnem obdobju se je značllno povečal debelinski prirastek jelk prav vseh (dana~ šnjih) oblik vrha, najbolj pri jelkah z izrazito povečano terminalna rastjo (17,7 oz. 14,7 %), pri jelkah z najizraziteje izraženo povečano višinsko rastjo se je debelinski prirastek značilno povečal že v obdobju 6--10 let nazaj. Analiza odvisnosti oblike vrha od stanja jelk v preteklosti, ki smo jo izrazili z intenzivnostjo debelinske rasti v obdobju 11-20 Jet nazaj, je pokazala, da samo 8,8% jelk, ki so v preteklosti zelo slabo priraščale v debelina (povprečni eno~ stranski letni debelinski prirastek po 0,8 mm) danes· kaže izboljšano oziroma ugodno višinsko rast (ocena vrha 2-4), medtem ko je med jelkami, ki so v preteklosti priraščale solidno (povprečni enostranski Jetni debelinski prirastek nad 3,0 mm), kar 69,3% takih, ki danes kažejo povečano oziroma ugodno višinsko rast. Rezultati analize osutosti krošenj pri jelkah so v določeni meri presenetljivi. Analiza je pokazala največjo osutost jelk prav na tistih dveh rastiščih, na katerih se je začela jelki najprej izboljševati rast. Ker v pogledu intenzivnosti povečanja debelin~ ske rasti jelke v zadnjem 5~letnem obdobju ti dve rastišči ne izstopata, ni nepričakovan rezultat statističnega preizkusa, ki je z zelo visoko stati- stično značilnostjo dokazal, da se je manj osutim jelkam močneje povečala rast v debelina kot bolj osutim. Tudi trenutni tekoči debelinski prirastki (izračunani iz 5~1etnih dob) so z visoko ravnijo statistične značilnosti večji pri manj osutih jelkah. Danes bolj osute jelke so v povprečju slabše priraščale v debelina kot danes manj osute jelke v vsem analiziranem 30~Ietnem obdobju. V zadnjih 30 letih je upadal debelinski prirastek jelk vseh stopenj (današnje) osutosti vse do pred 5 leti. V zadnjem S-letnem obdobju pa se je povprečni debelinski prirastek pri jelkah z osutost~ jo krošenj do 50% povečal, pri jelkah, katerih krošnje so danes osute več kot polovico, pa je v povprečju ostal nespremenjen. Raziskava ni pokazala statistično značilnega vpliva sproščenosti oz. utesnjenosti krošnje na povečanje debelinskega prirastka, statistično zna~ čilno pa je pokazala negativni vpliv velike sproš~ čenosti krošnje na povečanje višinske rasti in povezanost velike sproščenosti krošnje z njeno močnejšo osutostjo. Spoznanji se ujemata z mnogimi navedbami v literaturi in tudi ugotovitvami v praksi, da rahljanje drevesnega sklepa neugodno vpliva na rast in vitalnost jelke. Dendrometrijska analiza vrhov 8 jelk, ki so kazale izrazito povečanje višinske rasti, je pri njih nedvoumno potrdila povečanje višinske rasti, o časovnem odnosu med začetkoma višinske in debelinske rasti pa analiza ne dovoljuje sklepa. THE GROWTH OF THE EUROPEAN SIL VER FIR (Abies alba Mil/.) HAS BEEN IMPROVING Summary The European silver fir (Abies alba Mili.) is from the silvicultural and limited economic point of view one of the most important tree species in Slovene forests. lts significance is extremely high in the forests of the High Karst because besides the beech tree it represents the main constituent part of the Abieti~Fagetum dinaricum association, which is the most important forest association in the High Karst. ln Slovenia, there are 115,000 ha occupied by this association and 37,000 ha in the GozdV 51, 1993 329 Rast jelke (Abies alba Mili.) se izboljšuje Postojna forest enterprise region, where the InVe- stigation as to the growth of the European silver tir was carried out. The necrosis of the European si Iver fir has had a fatal impact in the fir-beech forests in the recent decades and caused a quick decreasing of their stability - in its broadest meaning. It was most fatal for those stands, where the European silver fir's share was great and which occupied great areas or even prevailed in the entire High Karst region due to historical forest managing reasons. Through the necrosis of the European silver fir, the thinning process of fir and fir-beech stands was going on. It was hardly possible to remove all the necrotic firs from forests in time. Even nowadays necrotic fir trees are no rarity what- soever. ln more severe cases a regeneration of forest stands would be a solution for the forest; where natural regeneration is difficult, artificial regeneration should be performed. ln recent years gradual decrease in the necrotic intensity with European silver firs and even the improvement of theirvitality has been established. Dead standing fir trees do not occur so often, the trees become thicker and with some of them intensive growth of the top can be established. The investigation tried to prave the above stated observations, give more details on the optimistic phenomenon of the revitalisation of the European silver fir and find the possible differenc- es in its intensity as to ecologically different natural sites. The investigation was carried out in 6 ecologi- cally most different subassociations of the fir- beech forests, which are quite often in the Po- stojna region: A.-F. omphalodetosum, A.-F. sco- polietosum, A.-F. mercurialetosum, A.-F. homo- gynetosum, A.-F. lycopodietosum and A.-F. cle- matidetosum. The subassociation A.-F. omphalodetosum has been, due to (presumably) high ecologic hetero- geneousness, analysed in detail and research objects have been chosen in three places, which, however, differ from the climatic point of view. While the reg ion of the above mentioned subas- sociation of the Debela gora forest division is more under the influence of the Mediterranean climate, the climate of its region in the Snežnik forest division is more of continental character; its natural site in the Jurjeva dolina forest division is situated in the explicit transition from one climatic area to another. Three research plats have been selected in the natural site of each of the stated A.-F. omphalo- detosum subassociations or subassociation ty- pes. Each of them comprised 50 European silver fi rs of equal or supreme social position. All in all, 1200 fir trees we re analysed. Only dominant trees were included into the analysis in order to avoid the influence of stronger tree severance (due to the felling of a neighbouring higher tree) on the increase of its growth. Primarily older fir trees were included into the 330 GozdV 51, 1993 investigation, aged 130 on the average. Age differences between individual natural sites did not have a significant influence on the European silver fir's growth change in the sites and the age of fir trees - taking into consideration those included into the investigation- did not have any characteristic correlation with the alteration of diameter increment. The investigation proved that the diameter increment with the European silver tir has charac- teristically increased in 6 analysed natural sites in the recent 5 years (it is not characteristic of the A.-F. mercurialetosum and A.-F. homogyneto- sum sites), in two natural sites (A.-F. scopolieto- sum and A.-F. omphalodetosum in the Jurjeva dolina forest enterprise division), however, a cha- racteristic increase could be established already in the period of 6--10 years ago. The increased vitality and incrementing of Eu~ ropean silver fi rs are al so reflected in their habitus. The height growth markedly increased while with 18% of firs, which also evidenced sufficient height growth in the past, increased height growth could not be established although it can be presumed that their height growth also increased. With approximately one third of the European silver fir trees (32 %) there were no positive changes in their characteristically nest-like tree crown esta- blished. ln the recent 5-year period the diameter incre- ment of the European silver firs has characteristi- cally increased in all the (present) top forms, the most in those European silver firs which evidence extremely increased terminal growth (17.7 or 14.7%) and in those with most increased height growth the diameter increment characteristically increased already 6--1 O years ago. The analysis of the correlation between the form of a top and the condition of fir trees in the past, which was expressed by the intensity of diameter growth in the period 11-20 years ago, proved that only 8.8% of fir trees with very poor diameter increment in the past (the average one-sided annual diameter increment by 0.8 mm) evidenced improved or favourable height growth at present (evaluation of the top 2-4), while among the fir trees which had good increment in the past (the average one~sided annual diameter increment over 3.0 mm) there are 69.3% ofthose which evidence nowadays an increased or favou- rable height growth. The results of the analysis as to the loss of needles with the European silver fir are relatively surprising. It was proved that the greatest loss of needles occurred exactly in those two natural sites where the improvement of the growth was first established. Due to the fact that regarding the intensity of the increasing of diameter growth with European silver firs within the last 5 years these two sites do not exceed the rest, the result of the statistical test, which proved with extremely high statistical significance that the fir trees wi~h smaller needle Rast jelke (Abies alba Mil!.) se izboljšuje loss had greater increase in the diameter growth than those with greater needle loss had, could be expected. The present current average diame- ter increments (calculated on the basis of 5-year periods) are with high statistical significance grea- ter in European silver firs of small er needle loss. Those European silver firs which have greater needle loss at present have been on the average poorer in diameter incrementing than those of smaller present needle loss have throughout the whole analysed 30-year period. ln the recent 30 years the diameter increment of European silverfirs in all stages of the (present) needle loss had been in decrease until 5 years ago. ln the last 5 years, however, the average diameter increment in the European silver firs which haveneedle loss up to 50% has increased while in those firs where tree crawns have last more than a half of their needles, it has on the average remained the same. The analysis has not proved a statistically significant impact of severance or limitation of a tree crown on the increase of diameter increment and presented a statistically significant negative influence of great severance of a tree crown on the increase of height growth and the correlation between high severance of a tree crown and its more intense needle loss. These two facts are well in accordance with various data in literature and the establishments acquired in practical work, which claim that desta- bilisation of the crown cover has unfavourable consequences on the growth and vitality of the European silver fir. Dendrometric analysis of the tops with 8 Euro- pean silver fi rs which showed explicit increase of the height growth has undoubtedly confirmed the increase in height growth yet no conclusion can be derived as to time relation between the onset of the height and diameter growth on the basis of this analysis. LITERATURA 1. Azarov, E., 1975. Priraščanje sestojev jelke pod Krimom in njeno umiranje. GozdV, 2, s. 109-116. 2. Bleiweis, S., 1969. Molj jelovih iglic- neva- ren škodljivec jelovja. GozdV, 5-6, s. 134-139. 3. Brinar, M., 1964. Življenjska kriza jelke na na Slovenskem ozemlju v zvezi s klimatičnimi fluktuacijami. GozdV, 4-6, s. 97-144. 4. Brinar, M., 1966. Znana in vendar ne pri- znana dejstva o naši jelki. GozdV, 9-10, s. 286- 290. 5. Brinar, M., 1970. O sušenju jelke in nekate- rih pojavih, ki ga spremljajo. Zbornik JGLIS, 6. Brinar, M., 1974. Propadanje jelke v zad- njem desetletju s posebnim ozirom na ekološke razmere in fluktuacija klime. Gozd V, 10, s. 1-17. 7. Brinar, M., 1975. Propadanje jelke je še vedno v ospredju. GozdV, 2, s. 117-122. 8. Cimperšek, M., 1975. 'Preizkus odpornosti dveh jelovih populacij. GozdV, 1, s. 47-48. 9. Cimperšek, M., 1985. Propadanje jelovih gozdov v jugozahodnem delu Panonskega obro- bja. GozdV, 5, s. 191-204. 10. Elling, W., 1993. Jmmissionen im Ursa- chenkomplex von Tannenschadigung und Tan- nensterben. Afz, 2, s. 87-95. 11. Mliilšek, D., 1964. Sušenje jelke v Sloveniji -prvi izsledki. GozdV, 4-6, s. 145-159. 12. Perko, F., Rebula, E., 1970. Prispevek k spoznavanju sušenja jelke. GozdV, 7-8. 13. Perko, F., 1984. Gozdnogojitveno ukrepa- nje sušenja jelke na območju Gozdnega gospo- dartva Postojna. GozdV, 5, s. 223-231. 14. Žunič,· S., 1975. Kaj je z jelko na novome- škem Rogu. GozdV, 6, s. 324-327. 15. Podatki rednih popisov umiranja gozdov za leta 1985, 1987, 1989, 1991. Gozdarski inštitut Slovenije. 16. 1986. Zbornik posvetovanja Gozd in okolje - FOREN 86. 17. 1986. Zbornik posvetovanja Umiranje go- zdov in raba lesa. 18. 1989. Zbornik posvetovanja ZDIT gozdar- stva in lesarstva Slovenije Rešimo gozdove. 19. 1991. Podatki Popisa umiranja gozdov za postojnsko gozdnogospodarsko območje. Arhiv GG Postojna. GozdV 51, 1993 331 GDK: 932 Zavod za gozdove Slovenije Franc PERKo• Na osnovi naročila MKG je delovna sku- pina v sestavi: mag. F. Perko - GG Po- stojna kot vodja, T. Modic, dipl. inž. gozdar- stva GG Slovenj Gradec, mag. T. Šepec- GG Novo mesto, mag. J. Papež - SGG Tolmin in prof. dr. l. Winkler iz Gozdarskega oddelka Biotehniške fakultete v marcu 1993 preverila in dopolnila predlog organizacije sestave in strokovne zasedbe Zavoda za gozdove Slovenije, ki gaje pripravilo MKGP v letu 1992. Zaradi nerazumljivih in neargu- mentiranih zahtev po izredno nizkem številu zaposlenih v Zavodu, ki smo jim bili priča v zadnjem obdobju, sem dopolnjeno poro- čilo pripravil za objavo v Gozdarskem ves- tniku, glasilu ZIT gozdarstva Slovenije. Z Zakonom o gozdovih so urejeni pogoji rabe, izkoriščanja in razpolaganja z gozdovi kot naravnim bogastvom, s ciljem, da se zagotovi sonaravne ter večnamensko goM spoda~enje v skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot, trajno in optimalno delovanje gozdov kot ekosistema ter ure- sničevanje njihovih splošnokoristnih funkcij. Z Zakonom o gozdovih se urejajo tudi pogoji gospodarjenja z gozdnim prostorom in s posamičnim gozdnim drevjem in skupi- nami gozdnega drevja zunaj ureditvenih območij naselij. Za zagotavljanje javnega Interesa v gozdovih in gozdnem prostoru se z Zakonom o gozdovih ustanavlja Zavod za gozdove Slovenije. Naloge Zavoda, ki opravlja javno gozdar- sko službo v vseh gozdovih so: 1. Zbira podatke o stanju in razvoju go- zdov, 2. Vodi evidence kot baze podatkov za svoje delo in za statistično posploševanje, 3. Spremlja biološko ravnotežje v gozdo- vih, 4. Spremlja razvrednotenje in poškodo- vanost gozdov, * Mag F. P., dipl. inž. gozd., 61381 Rakek, Slivice 34, SLO 332 GozdV 51, 1993 5. Izdela program varstva gozdov, 6. Zagotavlja izvedbo ukrepov za var- stvo gozdov, 7. Izdeluje načrte požarnega varstva za gozdove, 8. Opravlja naloge poročevalsko, prog- nostično-diagnostične službe, 9. Izdela strokovne podlage za program razvoja gozdov Slovenije, 1 O. Pripravi program vlaganj v gozdove, 11. Izdeluje gozdnogospodarske načrte, lovskogojitvene načrte območij ter druge strokovne podlage za gospodarjenje z div- jadjo v skladu z zakonom, 12. Pripravlja načrte za premene in sa- nacijo gozdov, 13. Usmerja in spremlja sanacijo hu- . dourniških območij, 14. Sodeluje pri prostorskem načrtova­ nju, 15. Sodeluje pri usmerjanju, usklajeva- nju in opravljanju raziskovalne dejavnosti v gozdarstvu in lovstvu, 16. Pripravlja strokovne podlage za od- piranje gozdov z gozdnimi prometnicami, 17. Načrtuje vzdrževanje gozdnih cest, 18. Spremlja vzdrževanje gozdnih cest in zagotavlja njihovo izvedbo, 19. Pripravlja metodologijo za zbiranje podatkov o stanju in razvoju gozdov, 20. Obdeluje podatke in pripravlja infor- macije o stanju in razvoju gozdov, 21. Skrbi za popularizacijo gozdov in osveščanje javnosti o pomenu gozdov, 22. Skrbi za izobraževanje in prosvetlje- vanje lastnikov gozdov, 23. Zagotavlja sadike gozdnih drevesnih in grmovnih vrst, 24. Prevzema opravljena dela v gozdo- vih in hudourniških območjih, če so financi- rana iz proračuna, 25. Vodi in odloča o upravnih stvareh, za katere je pooblaščen z Zakonom o gozdovih. Poleg tega Zavod za gozdove pripravlja tudi strokovne podlage za oddajanje načrto­ vanih del v državnih gozdovih, nadzira njihovo opravljanje in prevzema opravljena dela, če ga za ta dela pooblasti Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. S soglasjem ustanovitelja pa lahko opravlja tudi druge naloge. ORGANIZIRANOST ZA VODA Zavod za gozdove se organizira na državnem nivoju. Na ravni gozdnogospo- darskih območij bo imel zavod 14 območnih enot. Osnovna strokovna organizacijska enota je revir. Revir mora obsegati stro- kovno in organizacijsko obvladljivo površi- no. Revirji se združujejo v strokovno koor- dinacijske enote- gozdne uprave. Pri orga- niziranju gozdnih uprav in revirjev je po- trebno upoštevati tradicionalno teritorialno navezanost lastnikov gozdov. NALOGE ZAVODA NA RAZLIČNIH ORGANIZACIJSKIH NIVOJIH IN KADROVSKE POTREBE ZAVODA Državni nivo: Zavod za gozdove Slovenije Naloge Zavoda na državnem nivoju so predvsem: - Usmerjanje delovanja gozdarske slu- žbe v vseh gozdovih v skladu z Zakonom o gozdovih in· aktih Zavoda; - Koordinacija delovanja gozdarske slu- žbe na vseh nivojih; - Priprava in izdelava letnih programov vseh vlaganj v gozdove in še posebej tistih, ki se financirajo ali sofinancirajo iz proraču­ na; - Izdelava planov gospodarjenja z državnimi gozdovi; - Vodi in usmerja gozdarsko informati- ko; Vodi kadrovsko politiko v Zavodu in skrbi za dopolnilno izobraževanje v Zavodu, last- nikov gozdov in javnosti; - Pripravlja in posreduje podatke s po- dročja dejavnosti Zavoda državnim in dru- gim inštitucijam ter z njimi sodeluje; - Izdela strokovne podlage za Program razvoja gozdov Slovenije. Za opravljanje nalog se Zavod na držav- nem nivoju organizira takole (navedeno je število ljudi in izobrazba): - direktor zavoda - 1 vis - namestnik direktorja zavoda - (vodja oddelka za razvoj in načrtovanje) - Oddelek za razvoj in načrtovanje - 4 mag, dr, vis; 1 sr - Oddelek za gojenje in varstvo gozdov - 3 mag, dr, vis - Oddelek za izkoriščanje in prometnice - 2 mag, dr, vis - Oddelek za stike z javnostjo - 1 vis - Oddelek za finance in analize - 1 vis, 2 viš Tabela 1 : Sestava, izobrazba tei število strokovnega in administrativnega kadra Zavoda za gozdove na državnem nivoju - direktor - namestnik direktorja (vodja oddelka za razvoj in načrtovanje) - strokovni delavci - strokovni delavci - strokovni delavci - strokovni delavci - informatika računalništvo - informatika računalništvo - finance ekonomska - finance ekonomska - splošno pravnik - splošno uprava - splošno administratorji, ekonomski tehnik SKUPAJ ZAPOSLENIH NA DRŽAVNEM NIVOJU gozdarska vis gozdarska doktorat gozdarska magisterij gozdarska vis gozdarska viš, sr magister vis vis viš vis viš sr 2 3 5 1 1 2 1 2 1 1 5 25 GozdV 51, 1993 333 - Oddelek za splošne zadeve - 1 vis, 1 viš, 5 sr - Oddelek za gozdarsko informatiko - 1 mag, 2 vis Na državnem nivoju bi tako bila sestava in število zaposlenih naslednja (tabela 1 l: Območna enota- območni nivo: Na nivoju 14 območij so naloge Zavoda v glavnem naslednje: - Usmerja delovanje javne gozdarske službe na območju, - Koordinira delovanje služb na nivoju območja in gozdnih uprav, - Sodeluje z Zavodom na državnem ni- voju in s sosednjimi območji, - Razvojno-raziskovalno delo in sodelo- vanje z razvojno-raziskovalnimi inštitucija- mi, - Izdeluje območne gozdnogospodar- ske načrte, gozdnogospodarske načrte go- spodarskih enot in lovskogospodarske na- črte ter strokovne osnove za gospodarjenje z divjadjo, - Izdeluje strokovne podlage za prostor- sko planiranje za področje gozdarstva, - Opravlja strokovne naloge za potrebe . vseh gozdnih uprav v območju, zlasti iz področij fitocenologije, gospodarjenje z ži- valskim svetom in skrbi za biotope, gospo- darjenje z gozdnim prostorom in funkcijami gozdov, pripravlja programe odpiranja go- zdov z gozdnimi prometnicami in projektira- nje gozdnih cest, skrbi za razvoj tehnologije izkoriščanja gozdov in varstva pri delu ter proučuje tržne razmere za potrebe lastni- kov gozdov, - Izdeluje letne plane za gospodarjenje z državnimi gozdovi, - Pripravlja strokovne podlage za oddajo del v državnih gozdovih, - Izdeluje letne plane gojitvenih in var- stvenih del za območje in plane za dela, ki se financirajo iz proračuna za območje in usmerja izvajanje, - Izobražuje lastnike gozdov, - Vodi evidence o izvajanju gozdnogo- spodarskih načrtov, - Vodi informacijski sistem za potrebe območja. Za izvedbo nalog je potrebno glede na velikost in posebnosti posameznih gozdno- gospodarskih območij naslednji obseg stro- kovnega kadra z visoko izobrazbo (od tega Tabela 2: Število strokovnega kadra z visoko izobrazbo po gozdnogospodarskih o~močjih GGO Vodja Gojenje lzkorišč. Oddaja Fitoce· Načrta· Načrta· Prostor Živalski lzobraž. Skupaj Varstvo gozdov del no!ogija vanje vanje Funkcije svet stiki z ceste OG vodja Projektant biotop javnostjo TO 0,7 2 0,5 2 1,5 1 0,5 11,2 BL 0,5 0,5 0,5 1 '1 0,5 0,5 6,6 KR 0,7 0,5 0,5 1,2 0,5 0,5 6,9 LJ 0,9 2 0,5 0,5 2,5 2 0,5 11,9 PO 0,7 0,5 0,5 1,3 1 0,5 8,5 KO 0,7 2 2 1 0,5 1,5 0,5 11,2 NM 0,7 2 0,5 1,5 0,5 10,2 BR 0,6 0,5 0,5 1,2 0,5 0,5 6,8 CE 0,7 0,5 0,5 1,3 0,5 0,5 7,0 NA 0,5 0,5 0,5 0,8 0,5 0,5 6,3 SG 0,7 0,5 0,5 0,5 0,5 6,7 MB 0,8 2 0,5 1 0,5 1,7 1,5 0,5 10,5 MS 0,5 0,5 0,5 0,6 1 0,5 0,5 6,1 SE 0,5 0,5 0,5 1,3 0,5 0,5 6,8 Skupaj 9,2 19 14 6 9,5 7 19 16 10 7 116,7 Opomba: - Vodje območnih izpostav morajo poleg koordiniranja in vodenja opravljati strokovno delo v obsegu od 1G-50%. - Kjer je manjši obseg oddaje del v državnih gozdovih, je ta vključena v izkoriščanje gozdov in ceste ter gojenje in varstvo. 334 GozdV 51, 1993 del z magisterijem in doktoratom) (tabela 2): Za potrebe urejanja gozdov in različne analize in meritve (vključno z geodetskimi in kartografijo) je za vsa območja potrebnih 65 gozdarskih tehnikov. Na enega načrto­ valca projektanta pridejo 3-4 gozdarski teh- niki. Za vodenje gozdarskega informacij- skega sistema je po območjih predvideno skupaj 14 strokovnjakov. Za vodenje vseh administrativnih in pomožnih del (tajniški posli, tipkanje, vnašanje podatkov, dopisi, pošta, stiki z lastniki gozdov, stiki s stranka- mi) je za vsa območja potrebno 70 oseb s srednjo administrativno ali ekonomsko izo- brazbo. Po oceni vseh območij je potrebno deliti administrativno ekonomski kader med območnim nivojem in nivojem gozdnih uprav. Za povprečno gozdno upravo je potrebno 0,5 administrativnega kadra. Na nivoju območij naj bi bilo tako 30 oseb, na gozdnih upravah pa 40. Skupaj je na nivoju območij potrebno: - vis, mag, dr gozdarstva 117 (razpored v preglednici) - vis računalništvo, informatika 14 - sr, viš gozdarstvo, geodezija, kartografija, urejanje, analize 65 - administracija 30 VSEGA SKUPAJ 226 Potrebno število specialistov za posa- mezna področja po gozdnogospodarskih območjih je odvisno od velikosti območja in zahtevnosti posameznih področij. Gozdna uprava Vodja gozdne uprave (dipl. inž. gozdar- stva) strokovno usmerja revirne gozdarje na gozdni upravi in opravlja druge naloge na tem območju: - Koordinira, vodi ter nadzira dela revir- nih gozdarjev, - Strokovno usmerja revirne gozdarje, - Postavlja cilje, strategije in smernice pri podrobnem načrtovanju (gozdnogoji- tveni cilji, pogoji za sečnjo in spravilo, projektiranje vlak, žičnih linij), - Pripravlja letne plane za območje gozdne uprave, - Sodeluje pri izdelavi gozdnogospodar- skih in lovskogojitvenih načrtov območij ter gozdnogospodarskih načrtov gospodarskih enot, - Usklajuje z drugimi uporabniki prosto- ra, - Svetuje lastnikom gozdov in usmerja svetovanja, ki ga opravljajo revirni gozdarji za vsa področja gozdarstva, - Pripravlja izhodišča planov za državne gozdove (količine, sortimentacijo, normati- ve, pogoje za izvajanje del), - Skrbi za izboljšanje življenjskih razmer za prostoživeče živali, - Sodeluje pri projektiranju gozdnih cest in koordinira njihovo vzdrževanje, - Skrbi za izvajanje načrtov in za izde- lavo evidenc o izvajanju načrtov, - Sodeluje z območnim nivojem Zavoda ter drugimi inštitucijami za področje gozdne uprave (lovstvom, Zavodi za varstvo na- ravne in kulturne dediščine, kmetijskimi po- speševalci, gozdarsko inšpekcijo), - Izvaja nadzor nad dogajanjem v go- zdovih in gozdnem prostoru gozdne upra- ve, - Usmerja sredstva iz proračuna, name- njena za financiranje oziroma sofinancira- nje del v gozdovih in nadzira oziroma kon- trolira porabo. Revir Vodja revirja (cilj je inženir gozdarstva, v posebno zahtevnih revirjih dipl. inž. gozdar- stva) pa v svojem gozdnem revirju, ki je teritorialno in gravitacijsko zaključena celo- ta, opravlja zlasti naslednje naloge: - Izdeluje gozdnogojitvene načrte (po usmeritvah vodje gozdne uprave) in določa obveze lastnikov gozdov za izvedbo goji- tvenih in varstvenih del ter v sodelovanju z lastniki gozda določa drevje za možni po- sek, - Svetuje lastnikom gozdov pri opravlja- nju vseh del in jih usmerja in izobražuje, - Svetuje lastnikom gozdov pri uporabi primernih tehnologij v gozdovih in pri pro- daji lesa, - Odkazuje v državnih gozdovih in pri- pravlja podatke za pripravo pogodb za oddajo vseh del izvajalcem, sodeluje pri oddaji del izvajalcem in kontrolira opravlja- GozdV 51, 1993 335 nje del ter vsa dela prevzema (posek, spravilo, gojenje, varstvo, gradnja in vzdrževanje prometnic), - Vodi evidenco o izvajanju gozdnogo- spodarskega in gozdnogojitvenih načrtov v revirju, - Nadzira porabo sredstev iz proračuna, namenjeno financiranju oziroma sofinanci- ranju del v gozdovih, - Sodeluje pri pripravi letnih planov, - Nadzira dogajanja v gozdovih in goz- dnem prostoru revirja, - Ugotavlja pojavljanje bolezni, škodljiv- cev in ujm v revirju in vodi ukrepe za njihovo zatiranje oziroma sanacijo, - Sodeluje pri projektiranju gozdnih pro- metnic, - Usmerja preventivno protipožarno nadzorstvo, - Sodeluje z gozdarskim inšpektorjem pri nadzoru revirja. število strokovnega kadra na nivojih goz- dnih uprav in revirjev po gozdnogospodar- skih območjih je podano v tabeli 3. Tabela 3: število strokovnega kadra na gozdnih upravah in v revirjih ter povprečna površina go- - zdov na revirnega gozdarja oz. dipl. inženirja na gozdni upravi po gozdnogospodarskih območjih Revirni gozdarji Dipl. inž. na g. upravi Območje število ha/ število hai rev. gozdar. dipl. inž. TO 43 2.893 7 17.769 BL 25 2.323 4 14.520 KR 36 1.919 6 11.514 LJ 70 1.971 11 12.545 PO 39 1.833 7 10.213 KO 45 1.858 8 10.451 NM 47 1.784 8 10.481 BR 33 1.986 5 13.106 CE 39 1.812 6 11.781 NA 21 2.163 4 11.357 SG 36 1.642 6 9.850 MB 51 1.844 9 10.450 MS 21 1.672 3 11.704 SE 24 3.095 4 18.570 Slovenija 530 2.024 88 12.189 Opomba: Poleg tega je potrebno na gozdnih upravah še 40 oseb z administrativno izobrazbo. Tako je za nivo gozdnih uprav potrebno: 336 GozdV 51, 1993 - vis, mag gozdarstva - viš, sr gozdarstvo - sr administrativna VSEGA SKUPAJ 88 530 40 658 Za celotno javno gozdarsko službo, ki bi uspevala kvalitetno opraviti naloge, ki jih predvideva Zakon o gozdovih, je potrebno število strokovnega in administrativnega kadra navedeno v tabeli 4. IZHODIŠČA ZA IZRAČUN POTREBNEGA ŠTEVILA KADROV Razpoložljiv delovni čas Revirni gozdarji Tehnik urejanje Inženir na obratu Inženir urejanje 205 dnin eto; 154 teren 51 pisarna 205 dni/leto; 144 teren 61 pisarna 205 dni/leto; 133 teren 72 pisarna 205 dnineto; 123 teren 82 pisarna V času, predvidenem za delo v pisarni, tehnični kader opravi vsa potrebna pisarni- ška opravila (dodelava gojitvenega načrta, obračun odkazila, evidenca, izdelava goz- dnogospodarskega načrta itd.). Naloge, ki jih opravlja Zavod, smo pri postavljanju norm združili v nekaj glavnih sklopov. REVIRNI GOZDAR 1. Gojitveno in sečno spravilno načrtovanje, svetovanje in izbor drevja za posek V zasebnih gozdovih se načrt izdela do nivoja lastnika (okvirne možnosti poseka in gojitvene in varstvene obveze), v državnih gozdovih pa se izdela tudi podlage za sečnospravilni načrt z normativi za po- godbo z izvajalci. Ocena je, da je potrebno enako časa za gojitveni načrt v ZG kot za gojitveni in sečnospravilni načrt v DG. V zasebnih gozdovih so tudi stiki z lastnikom (sodelovanje lastnika, predstavitev načrta lastniku). Norma za podrobno načrtovanje je: '- LPG 7-1 O ha/dan Tabela 4: Stevilo potrebnega strokovnega in administrativnega kadra Zavoda za gozdove A Slovenije vis, mag, dr vis, mag viš, sr viš sr Skupaj gozdarstva ostalo gozdarstvo ostalo ad min. Državni nivo 11 Območja 117 Gozdne uprave 88 VSE SKUPAJ 216 - VG 1 O ha/dan za 2Q--30% površine, na kateri se po oceni seka - GPN rezervati nič; kjer se gospodari 7-8 ha/dan - GOLP 15-20 ha/dan - Gozdnogojitveni načrt se izdela 1-krat v desetletju. Vsako leto se izdela za 1/10 površine. * Opomba: LPG - lesnoproizvodni gozdovi brez omejitev VG - varovalni gozdovi GPN - gozdovi posebnega namena GOLP - gozdovi z omejenim Jesnoproizvodnim pomenom. Po posameznih gozdnogospodarskih ob- močjih pa je potrebno število zaposlenih prikazano v tabeli 5: 5 1 3 5 25 14 65 30 226 530 40 658 19 596 3 75 909 2- do 3-letni etat. Seveda sta zaradi slučaj­ nih pripadkov svetovanje in izbor pogostej- ša. Pri normativih je upoštevana razdroblje- nost in velikost posesti (ločeno za državne gozdove in veleposesti ter ločeno za za- sebne gozdove; količina in struktura etata v državnih gozdovih sta ocenjeni na čas po izvršeni denacionalizaciji). V to opravilo spada tudi nadzor poseka in evidenca po- seka. Norma na dan: 25-80m3 v ZG 25-150 m3 v OG in veliki posesti 2. Usmerjanje izvedbe gojitvenih in varstvenih del Pri posameznem zelo zahtevnem delu v Tabela 5: Skupno število strokovnega in administrativnega kadra po gozdnogospodarskih območjih Območje Gozdarska Računal- vis, mag, dr ništvo* TO 18 1 BL 11 1 KR 13 1 . LJ 23 1 PO 16 KO 19 NM 18 BR 12 CE 13 NA 10 SG 13 MB 19 MS 9 SE 11 1 Skupaj 205 14 V zasebnih gozdovih je za svetovanje in izbor drevja za posek upoštevana višina etata iz območnega gozdnogospodarskega načrta (100%). Potrebno bi si bilo prizade- vati, da se lastniku gozda vsakokrat označi Gozdarska Administ. Skupaj sr, viš sr 50 6 75 29 4 45 40 5 59 78 6 108 45 5 67 50 5 75 52 5 76 37 5 55 43 5 62 24 4 39 39 5 58 57 6 83 23 4 37 28 5 45 595 70 884 zasebnem gozdu mora biti ob lastniku re- virni gozdar (1 dnina lastnika: 1 dnina revirnega gozdarja, do del ki zahtevajo manj svetovanja, manj nadzora, manj pre- pričevanja; posamezni lastnik bo delo op ra- GozdV 51, 1993 337 vil takoj, k drugemu bo potrebno večkrat, nekdo bo delo opravil pravilno, drugje bodo potrebni popravki- kjer bo to možno). Pod to postavko je mišljen tudi prevzem del in po potrebi poročanje in obračun za sofinan- ciranje države ter prevzem in evidenca izvedenih gojitvenih in varstvenih del. Za osnovo je vzeto 80% števila dnin iz območ­ nega gozdnogospodarskega načrta (brez melioracij). Kjer dela opravljajo lastniki, je na 1 O dnin dela lastnika potreben 1 dan dela revirnega gozd arja. Kjer opravljajo dela izvajalska podjetja, gre le za predajo načrta in prevzem oprav- ljenega dela in evidenco, zato smo tu upo- števali razmerje 30 : 1. Pri usmerjanju po- seka in izvajanju gojitvenih del se mora skrbeti tudi za življenjske razmere za ves živalski svet, ki spada v gozdove. 3. Oddaja del sečnje in spravila ter oddaja lesa in prevzem delovišč v državnih gozdovih Delo opravljajo izvajalci. Na 1 O dnin seč­ nje je po naši oceni potrebna 1 dnina revirnega gozdarja. Poleg nadzora nad go- zdom in delom opravi gozdar iz javne gozdarske službe tudi nadzor nad lesom iz državnih gozdov. 4. Nadzor nad gozdovi Nadzor nad gozdovi, dogajanjem v go- zdovih, obiskovalci, nabiralci, vodenje eks- . kurzij, nadzor nad varstvom gozdov, proti- požarno varstvo, nadzor nad prometnicami, sodelovanje z inšpekcijo, sodelovanje s kmetijsko svetovalno službo, skrb za zunaj- gozdni prostor in to v vseh časovnih obdo- bjih (to delo ni vezano na redni delovni čas). 1 dnina revirnega gozdarja na leto na 80-1 OO ha površine gozda. Opomba: Izračun, narejen na osnovi točk od 1-4, je znižan še za slabo desetino, kot doprinos k čim racionalnejši javni gozdarski službi (izračun na osnovi gornjih predpostavk pri- nese 582 revirnih gozdarjev). DIPL. INŽENIR NA GOZDNI UPRAVI: 1. Gojitvene in sečnospravilno načr- 338 GozdV 51, 1993 tovanje: Usmeritve, cilji, nadzor, svetova- nje lastnikom. Na 5 dnin revirnega gozdarja 1 dnina inženirja. 2. Izbor drevja za posek: usmerjanje, nadzor, svetovanje lastnikom. Na 1 O dnin revirnega gozd arja 1 dnina inženirja. 3. Usmerjanje izvedbe gojitvenih in varstvenih del ter oddaja del sečnje in spravila v državnih gozdovih. Na 10 dnin revirnega gozdarja 1 dnina inženirja. 4. Nadzor nad gozdovi, preventivno varstvo, posegi v prostor, stiki z javnostjo, ekskurzije. 1 dnina inženirja na 500-1.000 ha po- vršine gozda na leto. 5. Izobraževanje lastnikov: 3--5 dnin na zasebni revir na leto. UREJANJE GOZDOV Gozdarski tehnik 1. Zbiranje podatkov za izračun lesnih zalog, 20 ha na 1 dnino tehnika; letno 1/10 površine 2. Prirastek, višine, razne druge analize (lesnoproizvodni gozdovi), 75 ha na dan, letno 1/10 površine 3. Obeleževanje mej (le add in odseki in meje GE), 100ha na dan 4. Popis ploskev gozd-divjad 600 plo- . skev na leto, 3 ploskve na dan . Dipl. gozd. inženir 1. Opis sestojev - 70 ha dan 2. Vodenje gozdarskih tehnikov- na 10 dnin tehnika 1 dnina dipl. inž. 3. Del dela za urejevalca opravljajo tudi specialisti: za prostor, funkcije, živalski svet, fitocenologijo, tehnologijo in vodja ure- janja iz vodstva območja. PRIMERJAVA Z IZRAČUNOM MKGP Z DNE 5. 111. 1992 Nova organizacijska in kadrovska se- stava za Zavod za gozdove, ki jo je pripra- Tabela 6; Primerjava izračuna števila potrebnega strokovnega in administrativnega kadra MKGP (5. 3. 1992) in delovne skupine (15. 3. 1993) visoka, mag, dr visoka, mag višja, sr, višja sr. Skupaj gozdarstva ostalo gozdarstvo ostalo admin. DRŽAVNI NIVO MKGP 5. 111. 1992 12 5 3 5 26 1 Delovna skupina 15.111.1993 11 5 3 5 25 OBMOČJE MKGP 5. 111. 1992 168 14 62 81 325 Delovna skupina 15.111.1993 117 14 65 30 226 GOZDNE UPRAVE IN REVIRJI MKGP 5. 111. 1992 87 450 537 Delovna skupina 15.111.1993 88 530 40 658 ZAVOD ZA GOZDOVE VSI NIVOJI MKGP 5. 111. 1992 267 Delovna skupina 15.111.1993 216 vila naša delovna skupina, kaže, da skupno gledano ni večjih količinskih razlik z dose- danjimi izračuni. Ocenjujemo, da so številke v dosedanjih materialih korektne, da pa je potrebno za ustrezno kakovostno in stro- kovno izpolnjevanje predvidenih nalog slu- žbo ojačati na terenu. Na osnovi temeljitih analiz na vseh gozd- nogospodarskih območjih v Sloveniji se je pokazala nujna potreba po močnejši ka- drovski zasedbi neposredno na terenu (Gozdne uprave in revirji), kajti le taka zasedba lahko v celoti uveljavi usmerje- valno vlogo, določeno z Zakonom o gozdo- vih. Poleg tega pa se kaže potreba, da se del administrativnega kadra zaposli tudi na gozdnih upravah, tako da bo strokovno gozdarsko osebje čim več časa in energije vložilo za neposredno delo z lastniki gozdov na terenu. Povprečna Povprečna velikost velikost gozdne revirja uprave MKGP 5. 111. 1992 12.329 ha 2.384ha Delovna skupina 15. 111. 1993 i2.189ha 2.024ha Obseg gozdnih uprav ostane praktično nespremenjen, za 18% pa se poveča šte- vilo revirjev (oziroma za toliko se zmanjša njihova povprečna površina) in tako posta- nejo strokovno obvladljivi, njihova velikost pa bolj primerljiva s srednjeevropskimi raz- merami. Delovna skupina se je zavedala, 18 513 3 86 888 19 596 3 75 909 da je potrebno izhajati pri izračunih iz naj- večje možne racionalnosti, in je to povsod tudi vgradila. Na račun boljšega obvladovanja terena se oslabi kadrovska zasedba na območ­ nem nivoju. V danih razmerah sodimo, da je premik nujen, v gospodarsko ugodnejših razmerah in ob vse večjih nalogah in po- menu gozdov v varovanju človekovega okolja pa bo potrebno krepiti tudi del, ki bo ta trenutek ostal zapostavljen. Visokošolsko izobražen kader v gozdarstvu se mora vključiti v razvojno-raziskovalno delo (teren- ski inženirji 1 O% časa, osebje na sedežih območij in državnem nivoju pa do 20% časa) in to tako samostojno kot v sodelova- nju z raziskovalnimi in izobraževalnimi inšti- tucijami. OCENA NUJNOSTI OPRAVLJANJA NEKATERIH NAJPOMEMBNEJ§IH NALOG IZ DEJAVNOSTI ZAVODA Program razvoja gozdov Slovenije Izdelava je nujna, saj se s Programom, ki ga sprejema Državni zbor, pokaže nacio- nalni interes za gozdove. Gozdnogospodarski načrti območij in gospodarskih enot Gozdnogospodarsko načrtovanje je ra- cionalizirano do take mere, ki še omogoča spremljavo razvoja gozdov in usmerjanje dinamičnih procesov v skladu z mnogona- GozdV 51, 1993 339 mensko vlogo gozda. Brez gozdnogospo- darskega načrtovanja ne bi bilo mogoče uresničevati osnovnega namena gospodar- jenja z gozdovi: uresničevanje načela traj- nosti vseh funkcij gozdov (od donosov v lesu za lastnika gozda, do drugih splošno koristnih vlog gozdov, ki so interes vseh prebivalcev). Gozdnogojitven! načrti in v sodelovanju z lastnikom izbor drevja za možni posek Na osnovi usmeritev gozdnogospodar- skega načrta se izdelujejo gozdnogojitveni načrti. Z gozdnogojitvenim načrtom se se- znani lastnik z okvirnimi količinami mož- nega poseka in obvezami za izvedbo goji- tvenih in varstvenih del v svojem gozdu. Zaradi večnamenske vloge gozdov, ki so kot naravno bogastvo tako interes vseh državljanov (splošnokoristne vloge gozdov) kot lastnika gozda (predvsem čimvečji do- hodek iz gozdov) je nujno, da razvoj gozdov usmerja gozdarski strokovnjak v sodelova- nju z lastnikom gozda. Tako se v pestrih rastiščnih in sestojnih razmerah v večna­ menskem gozdu optimalno uskladila lastni- ški in javni interes. Ob opustitvi teh zadolži- tev bi bilo močno zmanjšano opravljanje splošno koristnih vlog gozdov, hkrati pa bi bili dolgoročno za četrtino do tretjino zmanj- šani tudi donosi lesa. 'kogojitveni načrti območij kov ne podlage za gospodarjenje jjo !večje spremembe pri evidentiranju zansc. (oz1roma zapoznele odkrivanje) v pnmerjaVI z l. 1992 oziroma s prvimi meseci l. 1993 so na ljubljanskem, celjskem in mariborskem območju. Zaznavne pa so tudi večje spremembe po gozdnih upravah oz1roma revirjih v okviru območij; podrob- nejše analize, ki so jih opravila posamezna območja, odkrivajo tudi vzroke in posledice takega stanja. Prevladujejo mala žarišča (73 %), pri ka- terih je bilo posekana od 1-10 dreves ali je bila prizadeta površina do 1 O arov, med- tem ko je bil_? pri večjih žariščih (6,2%) posekana vec kot 30 dreves ali je bila prizadeta površina nad 0,50 ha. 2. IZVEDENI UKREPI VARSTVA PRED PODLUBNIK! V skladu z uredbo so bili izdelani načrti varstva gozdov, s katerimi so bili predvideni preprečevalni in zatiralni ukrepi. Iz tabele 3 Tabela 2: Sumarni pregled evidentiranih žarišč po g.g. območjih g.g. območje Evidentirana Rang ogroženosti vl.1992 do VI. 93 1. tolminsko 87 220 2. blejsko 232 359 3. kranjsko 846 545 4. ljubljansko 688 822 5. postojnsko 51 164 6. koč. ribniško 47 305 7. novomeško 352 198 8. brežiško 356 536 9. celjsko 399 1180 1 O. nazarsko 522 249 11. slovenjgr. 771 883 12. mariborsko 786 1231 13. prekmursko 152 313 14. kraško 2 6 Slovenija 5291 7011 so razvidne skupine združenih ukrepov in njihov obseg. Tabela 3: Opravljeni ukrepi v obdobju januar- junij 1993 ~tap. Vrsta ukrepov Obse~ Povpr. drevo s. m vm3 1. Polaganje Javnih dreves, debel in kupov 5.929 0,92 2. Tretiranje Javnih debel in kupov z insekticidom 4.370 0,99 3. Polaganje kontrolnih dreves, debel in kupov 832 0,90 4. Izdelava Javnih dreves, debel in kupov 1.871 0,86 5. Izdelava kontrolnih dreves, debel in kupov 31 0,90 6. Tretiranje !ovnih debel in kupov z insekticidom 165 7. Izdelava lubadark 31.887 0,84 8. Posek in spravilo lubadark na centralno skladišče 29.031 1,12 9. Izdelava praznih lubadark 35.200 0,92 10. Tretiranje ali požig ostankov ali vzpostavitev gozdnega reda 14.026 Poleg tega je bilo postavljeno 5.180 lov- nih pasti in 1.567 kontrolnih pasti. S primerjavo spremljave načrta s stanjem na terenu ugotavljamo: - v večini območij so doseženi dobri rezultati z uporabo Javnih in kontrolnih pasti, saj je visoki ulov prispeval k močni redukciji številčnosti tako velikega kot malega Juba- darja; - hkrati z Javnimi pastmi niso v zadost- nem številu položena Javna drevesa, debla ali kupi; - vrsta ukrepa ni vedno zadosti skrbno vVI.93 skupaj št. žar. žar. /ha 20 327 12 13 9 600 8 9 55 1446 5 4 58 1568 4 8 4 219 13 12 o 352 11 11 11 561 9 10 68 960 6 6 236 1815 2 2 14 785 7 5 26 1680 3 1 57 2074 1 3 14 479 10 7 1 9 14 14 573 12.875 izbrana in prilagojena glede na izvedbene pogoje dela; - zaradi splošne oslabelosti smreke je le-ta zelo o~rožena; - pravočasno evidentiranje in ukrepanje je zelo zahtevno. Največkrat ukrepamo pre- pozno, ko lubadarji že izletijo, saj se drevo v tem času še ne posuši; - v žariščih niso povsod v zadostnem obsegu izvedeni vsi preventivni ukrepi, zato se žarišča širijo ali nastajajo nova ter zahte- vajo pravočasne zatiralne ukrepe; - opazen je premik pri skrbnih lastnikih gozdov, saj se zavedajo svoje odgovorno- sti, so pa marsikje nezadovoljni s sosedi, ki ne ukrepajo, pomoč gozdarjev pri tem pa vedno ni zadosti učinkovita, zaradi objektiv- nih ali osebnih vzrokov; - gozdna gospodarstva so opravila v tem času še relativno malo zatiralnih ukre- pov v zasebnih gozdovih; - uspešno smo izvajali zahteven pro- gram obveščanja in osveščanja javnosti, tako na republiški kot na območnih ravneh; - zaradi zahtevnosti spremljave načrtov, ki je navezana na obračun, nastajajo dolo- čene motnje, ki jih še ni bilo mogoče zado- voljivo odpraviti; - za zatiralne ukrepe je bilo v tem ob- dobju porabljeno 5.106 litrov insekticida decis (2-4 %), za !ovne in kontrolne pasti pa je bilo uporabljenih 13.244 komadov feromonskih nastav. V skladu z uredbo je Ministrstvo za kme- tijstvo in gozdarstvo v tem polletju zagoto- vilo naslednja sredstva: GozdV 51, 1993 345 SIT 1. za nabavo materiala (pa- sti, insekticidi, feromoni) 39,821.846 2. za opravljena, vendar še ne v celoti obračunana dela (izobraževanje, us- posabljanje, spodbude lastnikom, obveščanje in osveščanje javnosti, oprema) 48,075.626 Skupaj 87,897.472 Posledice kalamitete podlubnikov so več­ plastna. Tako npr. destabilizira gozdove in hkrati pospešuje premeno (zamenjavo) smreke na neustreznih rastiščih. Predvsem pa je ta nadnormalna razmnožitev podlub- nikov ekonomski problem, saj posredno znižuje proizvodnjo gozdov (predčasni po- sek), hkrati pa prinaša velike neposredne škode (večje stroške sečnje, obnove, nege, zlasti pa varstva gozdov in znižanje cene gozdnim sortimentom). če ocenimo samo neposredno škodo v prvem polletju letoš- njega leta - na osnovi izdelanih količin lesa, ki so navedene v tabeli 3 (1 02.555 m3 že tretiranega ali izdelanega lesa), znaša škoda že prek 300 mio SIT. Ob zaključku ugotavljamo, da je za uspe- šno usmerjanje in izvajanje celovitih ukre- pov varstva gozdov pred podlubniki treba zagotoviti: 1. Povečano aktivnost strokovne go- zdarske in inšpekcijske službe ter vzajemno medsebojno pomoč lastnikov gozdov, saj le skupni napori lahko ublažijo posledice in omogočijo učinkovito izvedbo izrednih ukre- pov. 2. Zaradi gospodarske škode in drugih škodljivih vplivov na gozd je treba dosledno uveljavljati celovite ukrepe, ki jih nalaga uredba, in v ta namen zagotoviti tudi finanč­ na sredstva, tj. izredna sredstva iz proraču­ na, ki bi omogočila opraviti pravočasno vsa izredna dela, ne da bi bila pri tem bistveno prizadeta druga nujna dela pri varovanju gozdov. 3. V tretjem četrtletju bi morali na ogro- žena območja položiti zadostno število lov- nih nastav, hkrati pa skrbeti, da bi bile pravočasno in ustrezno obdelane tako !ovne nastave kot •>Žive lubadarke«, tj. stoječe, od podlubnikov napadena drevje- Grafikon 1: Evidentirana žarišča podlubnikov po GG območjih v letu 1992 srednja žarišča (26,8 %) januar-junij 1993 velika žari§.-3:af.4,.2. ':\~::) srednja žarišča (15,1 ~;;:j: 346 GozdV 51, 1993 mala žarišča (63, 1 %) .. -r.;r,ala žarišča (80,7%) GG območja Grafikon 2: Evidentirana žarišča podlubnikov po GG območjih še preden podlubniki izletijo. Ta dela bi morala imeti prednost pred vsemi drugimi deli v gozdu. Pa še to! Zaradi izrednega stanja v gozdovih je pripravljanje in uveljavljanje izrednih ukrepov pri obvladovanju podlubni- kov povzročalo tudi izredne napore in teža- ve, saj ni bilo mogoče vseh strokovnih odločitev in usmeritev pravočasno in teme- ljito uskladiti in prenesti do izvajalcev. Tako je tudi razumljivo, da so nastale tekoče dopolnitve (odpravljene najnujnejše po- manjkljivosti), ki pa so povzročale še do- datne težave pri operativnem delu, čeprav bodo na osnovi zastavljenih izhodišč usme- ritve in izkušnje dolgoročneje v pomoč. Izredni ukrepi zahtevajo izjemne napore in tudi povečano število ljudi in njihovo do- sledno odgovorno in pravočasno strokovno ukrepanje, vendar je bilo to ponekod vpraš- ljivo izpeljano. Zato bo celovito oceno o načrtovanem in opravljenem delu mogoče opraviti šele na koncu leta. Po sklepu komisije za strokovno pripravo in vodenje ukrepov za obvladovanje podlubnikov naj bi po tričetrtletni kritični analizi zbrali vse pomanjkljivosti in tudi še vse dodatne pri- pombe ali predloge ter pravočasno pripravili oceno in dopolnjena ali spremenjena navo- dila za prihodnje leto. Pri tem naj bi razmeji li tudi prioriteto in intenzivnost ukrepov, ki jih zahteva celovito varstvo gozdov pri rednem gospodarjenju v gozdovih ali tedaj, ko je treba določen pojav (v tem primeru grada- eljo podlubnikov) učinkovito ublažiti z izred- nimi ukrepi in preprečiti večjo gozdnogo- spodarsko škodo. Zato pričakujemo na osnovi dosedanjih izkušenj ustrezne pri- pombe, ki bodo pomagale učinkovito reše- vati nastalo problematiko. VIR Spremljava načrtov varstva gozdov, IGLG, 15. VIL 1993. GozdV 51, 1993 347 GDK : 946.2(494) Postojnski gozdarji smo bili povabljeni v Švico Živan VESELIČ* V zadnjih letih GG Postojna aktivno sode- luje na mednarodnih seminarjih doma in v tujini , navezalo pa je tudi tesne stike z nekaterimi tujimi raziskovalnimi inštitucija- mi. Plod takšne dejavnosti je tudi »darilo" , ki smo ga bi li deležni koncem septembra 1993. Prof. dr. Ernst Ott, eminentni profesor za gojenje gorskih gozdov na vsem dobro znani visoki šoli ETH v Zurichu, nas je, sedem inženirjev GG Postojna, povabil od 27. 9. do 1. 10. 1993 v Švico, v svojo počitni§ko hišico Casa Sur Val blizu Švicar- skega turističnega centra Sedrun. Ob kar * Mag. Ž. V., dipl. inž. gozd., Gozdno gospo- darstvo Postojna, 66230 Postojna, Vojkova 9, SLO največji gostoljubnosti nam je posvetil te- den dni za prikaz značilnosti švicarskih gozdov ter raziskovalnega in operativnega dela, ki ga s svojimi sode_(avci že dolga leta vodi v subalpskih gozdovih. Naše bivanje v Svici ter druženje s prof. Ottom in švicarskimi gozdarji je bi lo vsebin- sko nadvse bogato in človeško zelo toplo. V prijetni hišici na robu vasice San Bene- detg, ki je vpeta visoko v pobočje nad dolino Rena, smo dopoldan prvega delov- nega dne posvetili seznanjanju z značil­ nostmi švicarskih gozdov in gozdarstva ter temeljnimi zakonitostmi gojenja gorskih in visokogorskih gozdov, popoldne pa smo že . odšli na teren. Naj navedem nekaj poudar- kov iz profesorjeve razlage. - Do 2. svet. vojne so v Švici gospodarili predvsem na golosečni način. V jelovo-bu- Prof. Ernst Ott in udeleženci ekskurzije. Kolegica Špela Habič je ostala skrita - za fotografskim aparatom 348 GozdV 51 1993 kovih gozdovih je tako gospodarjenje vodilo k večjemu deležu smreke ter nižjemu de- ležu jelke, ki so jo zelo desetkale tudi koze, ter bukve, ki so jo ljudje marsikje še pred 20 leti celo iztrebljali. · Danes je gospodarjenje s Švicarskimi gozdovi usmerjeno k čimbolj naravnim go- zdovom. Preštevilna rastl!nojeda divjad in paša koz pa so v Švici še danes resna ovira sonaravnemu ravnanju z gozdovi. - V mnogih gozdovih Svice je naravna obnova gozdov resno motena - zaradi spremenjenosti drevesne sestave (smreka se npr. na rastišču jelovo-bukovih gozdov ne pomlajuje, marsikje manjkajo bukovi semenjaki) in tudi zaradi preštevilne divjadi in paše. V visokogorskih gozdovih je na- ravna obnova otežena tudi zaradi ekstrem- nosti rastiščnih razmer. - V ekstremnejših rastiščnih razmerah visokogorskih gozdov ekološki dejavniki spodbujajo naravno obnovo v šopih in sku- pinah. Tem šopom oziroma skupinam s pozitivnim redčenjem škodimo, saj jih raz- gradimo in destabiliziramo. Detajl iz pragozdnega rezervata Seatle Značilen izsek alpske pokrajine. Sveže zapadli sneg je okrepil kontraste višinskih vegetacijskih pasov GozdV 51 , 1993 349 - Težnjam naravnega obnavljanja se- slojev v šopih moramo v visokogorju slediti tudi z umetno obnovo ter nasade zasnovati v šopih in skupinah. - Naravna obnova je mogoča, dokler tla ne zarastejo zeli, kar se zgodi v nekaj letih (po raziskavi - v 7 letih). Visokogorske gozdove je torej treba obnavljati s posekom še strnjenih šopov, v katerih še ni razvitih zelišč. - Na severnih pobočjih morajo biti sečne odprtine večje (do ene drevesne višine), da direktno sončno sevanje mlade rastline do- volj segreje. Raziskava je pokazala, da se smrekovo mladje ne more razvijati, če mu ni v mesepu juniju. dnevno na voljo vsaj 1 ,5 -2,0 uri direktnega sončnega obsevanja. Na terenu to preverjajo s posebnim meril- nim instrumentom - horizOntoskopom. - Pri obnovi visokogorskih gozdov je pogosto dejavnik minimuma temperatura tal. . - Ob panjih se mladje pojavlja intenziv- neje - zaradi višje lege, toplejših tal in tudi manjše kgnkurence zelišč. Na samem pa- nju pa se začne pojavljati mladje približno po 5-B letih, ko začnepanj preraščati mah. - Za obnovo gozdov so najugodnejša: vzhodno eksponirana pobočja, kjer jutranje sonce že zgodaj segreje rastišče, v popol- danskih urah pa so zaščitena pred premoč­ nim sevanjem ih izsuševanjem. Drugi dan se je vodenju naše skupine pridružil dr. Frangois Matter, ki na ETH predava gozdno ekologijo in hkrati nadzira vse pragozdne rezervata v Švici (39), ter nas popeljal v nadvse slikovit pragozdni ostanek Seatle. Na strmem pobočju, prekri- tem z ogromnimi balvani, je v komaj pre- hodnem svetu na nadm. viš. 1500-2000 m ostalo naravi dobrih 9 ha smrekovega go- zda. Pragozd so v zadnjih desetletjih pogo- sto prizadeli snežni plazovi in podlubniki, tako da je podrtih dreves in trhlega lesa v njem še posebno veliko. O problemu snežnih plazov in ukrepih za njihovo preprečevanje smo na terenu več­ krat spregovorili. Snežnim plazovom v Švici posvečajo veliko pozornosti in denarja. Kar nismo pa se mogli znebiti vtisa, da posve- čajo premalo obojega boju s podlubniki. Razmeroma veliko žarišč v pretežno smre- kovih gozdovih grozeče opominja. Strokovna pot nas je vopila tudi skozi gozd gorskega (montanskega) pasu. Pred- stavljena nam je bila velika vsedržavna raziskava obnove gozda po naravnih nesre- čah, ki so jo zastavili na obsežnih površi- nah, ki jih je ogolil vihar leta 1 990. Kot ugodna se kaže umetna obnova s setvijo smreke pod posebnimi razgradljivimi pla- stičnimi stožci, v gostejših skupinah in z večjimi presledki med njimi. Tako zasnova- nje gozda omogoča s kar najmanj nege J:i;,.i;:i;lii~!l ':ii:Si*š~!f.; ';;:ffi~lffiii•-:i!iia:~:!ši~liši ';;- i'~;!l.;f;;l;f;E;!;;S: i~E:;ilij::::-i~•i.:.i; :i:~;;i;~~~il~~ i:~lSt;:;;;;;;.:;'~;. ';!'iiiS~ h:-i~•j!;Si· f:ii:ffilb :.Z,;;ii;' ;i;t;E;:;;;; ~·!Hf:;iH:?ii:i r~:ilii~il·~; ~;:=l:llil!i'f::~:lf: ~mii~g;ir.i'.:. :!!:'r.;ii:; rul~ .. ;?.; -··· ~lliir.::: i~i~:a:lm H;l:f.~::i;i 350 GozdV 51, 1993 doseči skupinsko raznodoben in stabilen gozd. Ogledali smo si še čudovite, skupinsko prebiralno zgrajene subalpinske smrekove gozdove in se pomenili o pomembni vlogi odmrlih dreves za obnovo teh gozdov ter se za konec bivanja v dolini Rena seznanili še z praktičnim delom prof. Otta in sodelav- cev pri redčenju enomemih smrekovih in macesnovih drogovnjakov oziroma njiho- vem preoblikovanju v skupinsko zgrajene sestoje. Gre za gozdove z močno poudar- jeno varovalno vlogo (zaščita pred plazovi). S sečnjo v luknjah (1Om x ca. drevesna višina), usmerjenih poševno na pobočje, poskušajo nestabilne enomeme sestoje razgibati in jim tako povečati stabilnost. Peti dan našega bivanja v Švici nas je pot vodila v skrajni jugozahodni del Švice, v bližino Lugana, neposredno ob mejo z Italijo. Simpatičen revimi gozdar Carlo Scheg- gia, ki skrbi za 2600 ha gozdov, nam je na strokovno zavidljivi ravni in na vsestransko vzoren način predstavil gozdove svoje po- krajine in svoje delo z bukovimi in kostanje- GDK 165.5:907:971 vimi gozdovi, izkušnje s premenami z naj- različnejšimi drevesnimi vrstami (rdečim hrastom, zelenim barom, črnim barom, lipo, cerom idr.), z obnovo gozdov po požarih, ki v njegovi pokrajini napravijo veliko škode, ter svoje izkušnje z lastniki gozdov - v razmerah uveljavljene lastnine. Kaj naj zapišemo za konec? Od eksklu- zivnega povabila smo seveda že pričako­ vali veliko, vendar smo nad vsem videnim in doživetim v Švici kljub temu več kot prijetno presenečeni. Prof. Ott je gojitelj, ki želi praktično gozdnogojitveno delo kar naj- bolj osloniti na eksaktna znanstvena spo- znanja Njegove razlage in terenski prikazi so nas obogatili kot gozdarje, njegova topli- na, neposrednost in gostoljubnost pa so pustili globok človeški vtis v vsakem od nas. To zaokrožuje čudovit spomin na pre- živeti teden v Švici. Naj se na tem mestu vsi udeleženci ekskurzije v Švico prof. Ottu še enkrat zahvalimo za povabilo, za gostoljubnost, strokovno vodstvo in vse doživeto v Švici, zahvaljujemo pa se tudi vsem njegovim sodelavcem, ki so se med našim bivanjem v Švici trudili z nami. Helsinška resolucija o biološki raznovrstnosti O biološki raznovrstnosti oziroma genet- ski pestrosti je bilo v Gozdarskem vestniku že nekaj zapisov. Ministrska konferenca o varstvu gozdov v Evropi junija 1993 v Helsinkih je o biološki raznovrstnosti spre- jela resolucijo z naslovom: Splošna navo- dila za ohranitev biološke raznovrstnosti v evropskih gozdovih. Ob tej priložnosti je konferenca izdala še resolucije o trajnosti gospodarjenja, o dolgoročnem prilagajanju gozdov nastopajočim podnebnim spre- membam, o gozdarskem sodelovanju z državami z gospodarstvom na prehodu. Vse te resolucije v angleškem in franco- skem jeziku lahko dobimo na vpogled v Gozdarski knjižnici v Ljubljani. Resolucije so napisane v pravniškem slogu in so verjetno obvezujoči dokumenti za države Evropske Skupnosti in za druge države, ki jih podpišejo. Pričakujemo, da bo Gozdar- ski vestnik poročal o sodelovanju Slovenije na tej konferenci. Omenjena helsinška konferenca gotovo ni prva, ki se je ukvarjala z biološko razno- vrstnostjo. S tem vprašanjem se je ukvar- jala tudi konferenca o okolju in razvoju leta 1992 v Riu de Janeiru. O biološki razno- vrstnosti govorijo številni mednarodni doku- menti in zakonodaja Evropske skupnosti. Iz tega lahko sklepamo, da je biološka raznovrstnost bistvenega pomena za obstoj živega sveta in za blagostanje ljudi. Reso- GozdV 51, 1993 351 lucija navaja definicijo biološke razno- vrstnosti, kot jo najdemo v >>Dogovoru o biološki raznovrstnosti«, to je v zakonodaji Evropske skupnosti o varstvu okolja. Defini- cija se glasi: >>Biološka raznovrstnost je različnost med živimi organizmi iz vseh virov (angl. sources, franc. origines), vklju- čujoč med drugim suhozemne, morske in druge vodne ekosisteme in ekološke kom- pleksa, katerih del so; to vključuje raznovr- stnost znotraj bioloških vrst, med vrstami in tudi med ekosistemi«. To zelo široko definicijo naj poenostavim za našo rabo. Biološka raznovrstnost se torej kaže kot različnost gozdnih združb, kot pestra zastopanost različnih drevesnih vrst in kot različnost genetske zasnovanosti (genotipov) pri osebkih iste vrste. V biolo- ško raznovrstnost spadajo le genetsko po- gojene razlike med vrstami in znotraj njih in ne -morda z vplivi okolja povzročena različnost zunanjega videza (fenotipa) pri osebkih iste vrste. Naj dam nekaj poudar- kov iz te resolucije: - Biološka raznovrstnost je evolucijska dediščina vrst in gozdnih ekosistemov in predstavlja genetsko prilagodljivost živega sveta, ki jo moramo nujno ohraniti zarad( sedanjih in prihodnjih rodov. - Biološka raznovrstnost postaja vse revnejša zaradi posrednih in neposrednih vplivov človeka. - Ohranjevanje biološke raznovrstnosti je bistveni sestavni del trajnosti gospodarje- nja z gozdovi. - >~Kjer grozi nevarnost večjega zmanj- šanja ali izgube biološke raznovrstnosti, pomanjkanje polne znanstvene gotovosti ne sme biti izgovor za odlaganje ukrepov, ki bi to nevarnost zmanjšali ali odpravili.« Tako načelo varnosti je zapisano v sklepih konference o okolju in razvoju leta 1992 v Rio de Janeiru. (Znanost je nujno nepopol- na, česar ne smemo zlorabljati kot opravi- čilo za nadaljnje uničevanje narave). - Biološka raznovrstnost je temelj za genetsko izboljševanje vrst in sort in ima 352 GozdV 51, 1993 zato tehnični in gospodarski pomen. (To velja za kmetijstvo in za plantažno gozdar- stvo. V sonaravnem gozdarstvu je pomem- bno ohranjanje in obnavljanje, ne pa spre- minjanje dediščine naravne evolucije). Na podlagi vsega tega daje resolucija naslednja navodila: - ohranitev in obnovitev biološke raz- novrstnosti nujno spada k trajnosti gospo- darjenja, kar moramo upoštevati tudi v gozdarski politiki in zakonodaji, - zato je potrebna praktično uporabna ocenitev stanja in razvoja biološke razno- vrstnosti, ki upošteva tudi vplive gospodar- jenja z gozdom. - raznovrstnost gozdnih habitatov je po- trebna ohranitve in negovanja, kar dose- žemo tudi z razdelitvijo gozdne površine na ureditvene enote. - sestavo gozda dopolnjujemo z vnaša- njem drevesnih in drugih vrst, ki so naravni sestavni del gozda. Temu sledijo cilji ohranjanja in obnavlja- nja biološke raznovrstnosti, ki jih je treba v prihodnosti uresničiti. To je predvsem načrt­ na ohranitev ogroženih drevesnih vrst in gozdnih ekosistemov. Pogoj za uspeh je izobraževalno delo v javnosti, ki naj bi za varovanje biološke raznovrstnosti usposo- bilo tudi krajevne skupnosti, lastnike go- zdov in nevladne organizacije. Posamezne države so dolžne izdelati in dopolnjevati smernice za ohranjanje in obnavljanje bio- loške raznovrstnosti. Pri tem imajo velik pomen znanstvena raziskovanja, ki naj bi obsegala tudi spoznavanje ogroženih, red- kih in reprezentativnih ekosistemov in biolo- ških vrst ter človekovih vplivov nanje. Za dosego teh ciljev je potrebno mednarodno sodelovanje. Pri našem gozdarskem vključevanju v Evropo teh helsinških resolucij ne moremo spregledati. ln če iščemo prednostne na- loge za raziskovalno delo, jih v helsinških resolucijah prav gotovo najdemo. Dr. Marjan Zupančič GDK: 902:945.3 Stota obletnica gozdarske šole v Idriji Ignacij PIŠLAR" "z odlokom visokega c. kr. Ministrstva za poljedelstvo z dne 20. in 28. januarja 1892 (št. 1237/64 in 1436/128) in z odločbo c. kr. Direkcije za gozdarstvo in kmetijstvo v Gorici z dne 25. marca 1892 (št. 19/v) je bila ukazana ustanovitev c. kr. gozdarske šole v Idriji na Kranjskem na državne stro- ške in isto zaenkrat določeno, da sprejmejo kandidate iz južnih dežel,« je zapisano v spominski knjigi c. kr. gozdarske šole v Idriji za vsa šolska leta od 1892/93 do 1908/09. Pouk se je začel dne 1. oktobra 1892. Na začetku delovanja se je šola imenovala šola za gozdne čuvaje, pozneje pa se je preimenovala v šolo za gozdarje. Take šole v Idriji na Kranjskem so bile v tedanji državi Je še tri. To so bile šole v * l. P ., dipl. inž. gozd., Soško gozdno gospo- darstvo Tolmin, TOZD Gozdarstvo Idrija, 65280 Idrija, Trg svobode 2, SLO Halle na Tirolskem, v Gusswerku na štajer- skem in šola v Bolechowu v bližini Lvova v sedanji zahodni Ukrajini. Med njimi je bila šola v Idriji najmanjša, saj je letno spreje- mala najmanj 5 in največ 9 učencev. Pouk je potekal v vseh šolah, razen v Bolechowu, v nemščini, v Bolechowu pa v poljščini. Pomožna jezika sta bila na idrijski šoli slovenščina in italijanščina. Lahko bi rekli, da je bila gozdarska šola v Idriji povsem nemška, celo zadrto nem- ška. Spomnimo se namreč, da je bila že leta 1901, kot pravo nasprotje tej šoli, v Idriji ustanovljena prva realna gimnazija v slovenščini, ki je delovala do leta 1926. Nemški duh na tej šoli se je izražal tudi v pisavi, ki je bila golica, in to v času, ko so slovanski narodi znotraj monarhije nem- ščino večinoma pisali v latinici. Na šolo tudi niso sprejemali učencev, ki niso dobro ob- vladali nemščine. Stavba v Idriji v času, ko je v njej delovala gozdarska šola. GozdV 51, 1993 353 Sicer pa je bila šola strokovno na primerni višini. Pouk je bil razdeljen v dva semestra, v zimski in poletni semester. V zimskem semestru je bilo tedensko 42 ur pouka, v poletnem semestru pa je bil velik poudarek na praktičnih znanjih. Veliko so sodelovali pri različnih delih v gozdu, tudi pri skupnih lovskih pogonih, za kar so dobili tudi nekaj plačila. Ob koncu enoletnega šolanja so priredili večjo ekskurzijo v oddaljenejše go- zdove (npr. v Gorski Kotar). Avgusta meseca so polagali zaključne izpite. Pri izpitih je bil v komisiji obvezno tudi direktor Direkcije gozdov v Gorici ali njegov namestnik. Ocenjevali so naslednji sklop učenčevih znanj in lastnosti: - pridnost - sposobnost - praktično uporabnost - napredek - moralno vedenje. Poučevala sta le 2 učitelja, ravnatelj šole in njegov pomočnik. Poučevali so naslednje splošne in strokovne predmete: - botanika - entomologija - aritmetika - geometrija - meritve lesa - nauk o gradnjah - nauk o naravi - klimatologija - lepopisje in risanje - zemljemerstvo - nega gozdov - varstvo gozdov - izraba gozdov - gradnja poti - nauk o lovu - ribištvo - gozdarski in lovski zakon posebni zakoni o ribištvu in zaščiti ptic - pravila službe - administracija in finančno poslovanje. Na šoli, ki je bila internatskega tipa, je vladal strog hišni red. Mnogi učenci so bili iz oddaljenih krajev in med šolanjem skoraj niso šli domov. Tako so imeli nekatere šolske obveznosti celo ob nedeljah. Glede obnašanja učencev je bilo v pravi- lih šole na primer zapisano naslednje: »Učenci morajo izkazovati učiteljem in vzgojiteljem, pa tudi osebam, ki zasedajo 354 GozdV 51, 1993 mesto v upravi ali častne dolžnosti, pri- merno upoštevanje in spoštovanje v med- sebojnih stikih. Dolžnost učencev je, da kažejo v opravi- lih na šoli in zunanj nje stalno marljivost in veliko željo po učenju in usposabljanju.« Mnogi gojenci so dobivali državno štipen- dijo. Po drugi strani pa so seveda morali plačati razen poučevanja praktično vse: hrano, stanovanje, oblačila, šolske knjige in potrebščine, sveče za razsvetljavo in drugo. Učenci so prihajali iz različnih družbenih slojev. Pogoj za sprejem v šolo je bila končana triletna meščanska šola, nižja gim- nazija ali realka. Stari so morali biti 17 let in morali so biti zdravi, posebno so morali imeti izostren vid in sluh. Pogoj je bil tudi vsaj enoletno predhodno praktično delo pri različnih opravilih v gozdu. K prošnji za sprejem, ki so jo naslovili na upravo gozdov v Gorici, so morali priložiti še nravstveno spričevalo, ubožne spričevalo, če so se potegovali za državno štipendijo, ter pravno zavezujoča izjavo sorodnikov ali dobrotni- kov, ki so se obvezali vzdrževati gojenca med celotnim šolanjem. Po končanem zaključnem izpitu na šoli se je za učence začela triletna delovna praksa, ki so jo mladi gozdarji zaključili z državnim izpitom iz varstva gozdov in teh- nične pomožne službe. Delovno mesto so potem dobili pri upravah državnih gozdov ali na veleposestvih, ki so morala po zakonu zaposliti izučenega gozdarja. Zelo zanimiva je zastopanost učencev iz posameznih dežel tedanje države, ki jo prikazuje tabela. Čeprav je bila šola usta- novljena predvsem za južni del države, je bila sestava učencev kar precej pisana. Od nekdanje šole so se ohranile vpisne knjige (Matrikelbuch) in kronike za 17 let delovanja šole. Za skoraj vse, kar o šoli vemo, se imamo zahvaliti ohranjenemu gra- divu in prof. Slavici Pavličevi, ki je gradivo temeljito proučila in ga predstavila javnosti. Njen članek je kot poglavitni članek izšel v zborniku z naslovom ))Stoletnica gozdar- ske šole v Idriji«, ki smo ga v založbi Soškega gozdnega gospodarstva Tolmin ob priložnosti praznovanja 1 OO-letnice šole izdali idrijski gozdarji. V zborniku so še Kranjska Češka Primorska Spodnja Avstrija Zgornja Avstrija Koroška štajerska Moravska Istra Galicija Ogrska Dalmacija Skupaj 28 učencev 21 učencev 17 učencev 17 učencev 12 učencev 10 učencev 6 učencev 5 učencev 2 učenca 1 učenec 1 učenec 1 učenec 121 učencev drugi zanimivi članki več avtorjev, ki se nanašajo na preteklost in prihodnost idrij- skega gozdarstva, ki je v življenju mesta in GDK: 228.7:174.7 Gozdarstvo ali grobarstvo? Tlesk! Kladivo odkrehne majhno zaplato lubja in pokaže se bela rana. Tok! Zamolkel udarec in žigosana drevo se rahlo strese, kot da bi čutilo, da je bilo pravkar odpisan o. Čez nekaj trenutkov iz temnih globin gozda priplava odmev, spremenjen v zaleglo ječa­ nje. Zdi se, da gozd joka! Nato se ves postopek ponovi. Nenava- den ples okrog sumljivega drevesa. Je ali ni? Bledo zelene, skoraj rumene ig lice razčesava veter in jih v lahnem loku posi- pava po tleh. Je? Par korakov vstran in zopet pogled nazaj v krošnjo. Na lubju se že pojavljajo drobne, rjave luknje - tiha pomoč žoln nam gozdarjem. Je! Na lubju zazeva drobna bela zatesanina in robati zvok kladiva se zbegano zaletava v umir- jeno gozdno mehkobo. Pogrebni ples okrog dreves pa se še kar nadaljuje ... Pogled okrog sebe je grozljiv. Na ducate belih panjev, obdanih z velikimi rjavimi plahtami odpadlega lubja, obkroža skupino na smrt obsojenih dreves. Črna past na sredini deluje nekam tuje in pogled na bele rane na smrekah v ozadju odkrije še večji kontrast. Občutek kot na pokopališču ... Vsepovsod je polno iglic: po tleh, v goj- zarjih, v beležnici, za vratom, v laseh . .. ln tudi v širšem pogledu vselej igralo pomem- bno vlogo. Stoletnica odprtja gozdarske šole v Idriji na Kranjskem je sovpadala s praznikom občine Idrija. Ob tej priložnosti so bile slovesnosti, ki jih je priredilo tako mesto Idrija, kakor tudi gozdarsko strokovno dru- štvo Posočje in Zveza gozdarskih strokov- nih društev Slovenije. Vabilu se je odzvalo zelo veliko število ljudi. Na pročelju obnov- ljene stavbe je bila v spomin na šolo odkrita spominska plošča, ki bo opozarjala mimo- idoče na dogodek, ki je pomemben za mesto Idrija in tudi za gozdarsko stroko na Slovenskem. Na plošči pod napisom nOb stoletnici gozdarske šole« sta še dva kratka in jedrnata napisa: )•Mesto idrija« in >>Slo- venski gozdarji«. zvečer, ko ležeš, se ti v možgane vsipajo vprašanja v obliki drobnih iglic: Je bilo to res potrebno? Koliko smo tudi gozdarji krivi za vse to? Vedno se kot vzrok tako ogromne kalamitete navaja le sušo, gozdni red in semenenje, nikoli pa si nismo posta- vili ogledalo pred sebe in se vprašali ali ni štiridesetletna načrtno vnašanje (v glav- nem) smrekovih monokultur in iztrebljanje listavcev prineslo svoje. Ob povratku domov se mi pokaže kaj žalostna, a prepričljiva slika. Na žarišču v bližini letališča na nadm. v. 380m in na slabe pol metra debelih prodnatih tleh se veselo bohoti sveže posajena smreka, med katero že veselo kukajo rastni vršički pra- proti in robide. Lastniki so menda zahtevali smreko, smreko in samo smreko. Nobeno pregovarjanje in prepričevanje ni zaleglo. Torej jih ni katastrofa nič izučila! Smo iz vsega tega vendarle kaj odnesli gozdarji ali pa bomo tudi mi počakali na še kakšno večjo in jasnejšo lekcija matere narave?! Ogolele površine, puhteče od pripeke, nas obtožujoče gledajo. Bomo tvegali še bolj obtožujoč pogled naših vnukov?! Franc Pogačnik Gozd V 51, 1993 355 STALIŠČA IN ODMEVI (!R.;.JF ILD~!HI::) GDK: 624 Ali gre res za dileme v gozdarskem načrtovanju? Normalno občevanje med ljudmi predpo- stavlja določena pravila ravnanja, ki omo- gočajo normalno razumevanje sporočil in pojmov, ki si jih izmenjujemo. Običajno zadošča za to materin jezik in osnovna pismenost. Pri strokovnem komuniciranju so zahteve večje. Praviloma je osnovni smoter komuniciranja vedno podrejen za- htevi po razumljivi logičnosti sporočila. Ta zahteva seveda v ničemer ne ogroža pra- vice posameznika do svobodnega (četudi nerazumljivega) izražanja svojih misli. Ven- dar neupoštevanje te zahteve samo po · sebi onemogoča normalno komunikacijo. Res je sicer, da smoter komuniciranja ni vselej podrejen dobremu razumevanju. Znani so pojavi v javnosti, ki sledijo povsem drugačnemu smotru: veliko govoriti in malo povedati. Taktika je uporabna takrat, kadar gre za podajanje problematične vsebine (politika) ali pa kadar se z njo skuša prikriti dejstvo, da smiselne vsebine pravzaprav ni (quasi stroka). Med obema skrajnostima v smotrih ko- municiranja so seveda številne vmesne pojavne oblike. Odražajo se v različnih stopnjah razumljivosti sporočil. Nanje vpliva sama vsebina, ki se obravnava, pa tudi sposobnost avtorja, da to vsebino razum- ljivo predstavi. Pri podajanju problematične (nejasne) vsebine se začnejo težave že pri njeni vsebinski določitvi (definiciji). Če se nato sporočilo zapleta še z nerazumljivimi (izmi- šljeni, nedefinirani) pojmi, je zmeda popol- na. Ne ve se več, kje so pravi vzroki nerazumevanja: v vsebini sami ali v njeni neustrezni interpretaciji, ki ne upošteva osnovnega smotra komuniciranja - razum- ljivo logiko (npr. zdravo, dosledno mišljenje ali razsojanje v stroki). Tipičen primer neustreznega komunicira- nja je večletna ))razprava<< o gozdarskem načrtovanju. Razglašen namen razprave je 356 GozdV 51, 1993 ponuditi gozdarstvu ))drugačno« - verjetno boljše, učinkovitejše, cenejše in napred- nejše načrtovanje (op. p.). Dosedanje na- mreč iz ))znanih cc - a nikjer dokumentirano analiziranih razlogov (op. p.), ne ustreza več. Očitno je ambiciozna ideja le preza- htevna. Po letu in pol imamo zato še vedno le DILEME (nadaljnjega razvoja gozdnogo- spodarskega načrtovanja) - če odmislimo nekaj neakademskih odzivov na DILEME same. Skromna vsebina, brez eksplicitnih stališč, predlogov in dognanj, še bolj pa neakademska reagiranja nanjo, navajajo na drugačno sklepanje. Da sploh ne gre za DILEME, marveč za KRIZO KOMUNICIRA- NJA. Strokovni javnosti ponujeni dokumenti so namreč nedodelani, hipotetični in idejni polizdelki. Zato jih ni mogoče niti · logično preveriti, še manj pa tvorno vključiti v praktično izvajanje. Ker so nedodelani (nedokončani), tudi ni različic predlogov oziroma alternativ. Torej ni možnosti iz- bire in zato tudi DILEM ne! Dilema je namreč le grška tujka, ki pomeni težavno (tudi neprijetno) izbiro med dvema mož- nostima- tako kot isto pomeni alternativa, ki pa je latinska tujka. Kar zadeva dileme, v smislu težavnega izbiranja med konkurenčnimi možnostmi za inoviranje gozdarskega načrtovanja, nas torej težave šele čakajo. Zato bi kazalo racionalneje razmisliti (ne umišljati !) kaj je pravzaprav vendar narobe z ureditvenim načrtovanjem, v okviru tradicije urejanja, s katero se stroka v Sloveniji upravičeno postavlja. če bomo hoteli (in znali!) stro- kovno objektivno definirati obstoječe vzroke za dejansko krizo v gozdarskem (ne le ureditvenem !) načrtovanju, bomo vedeli zasnovati tudi ustrezne strokovne rešitve! Zagotovo pa si bomo prihranili glavobole zaradi posledic nepremišljenih ••improvizacij«, ki jih v hlastanju za cene- nimi ••instant rešitvami«, neodgovorno uva- jamo v neposredno uporabo. če smo že doslej zaman opozarjali na problematična (nedefinirana, neutemeljena in nedokumentirana) strokovna poenostav- ljanja v urejanju gozdov, bi se morali vsaj zdaj zavesti dodatno zaostrene moralne odgovornosti, ki jo novi čas nalaga tudi gozdarski stroki. če nič drugega - ca. 270.000 lastnikom gozdov bo potrebno na osnovi gozdarskih načrtov ( !) - gojitveni je le zadnji po vrsti - izdati (nezadržno!) odločbo v upravnem postopku (glej 17. čl. Zakona). S kakšno moralo in strokovnimi utemeljitvami se bomo lotili te zahtevne naloge, če danes denimo uvajamo proble- matično metodologijo, ki pogojuje močno STROKOVNA SREČANJA GDK: 971 :902.1 Josip Ressel oporečne informacije o ključnih kvantifikaci- jah gozdarskega načrtovanja (npr. strukture pri rastkov!) že na nivoju gospodarskih raz- redov, medtem ko si jih na nižjih nivojih (dokler jih ne ukinejo), preprosto »priredi- mo«? Ob takšnem pojmovanju gozdar- skega načrtovanja je seveda možno spro- ducirati še kakšno dilemo: npr. ali sploh še potrebujemo detajlno gojitveno načrtovanje (brez relevantnih podatkov!) ali bi zadoščal zgolj posvetovalni pomenek z lastnikom gozda in nato upravna odločba na takšni osnovi?! Arne Kozina Spominska prireditev Ressel Portorož, 23. in 24. september 1993 ŽM9N 1/ESE.ud, Kras včeraj in danes Konec septembra 1993 je bila v organiza- ciji ZOlT gozdarstva Slovenije uspešno iz- vedena dvodnevna strokovna gozdarska prireditev v počastitev 200-letnice rojstva Josipa Ressla, velikega tehniškega uma, pa tudi gozdarja, ki je zapustil trajno sled ne le v prizadevanjih za ponovno ozelenitev ogolelega Krasa, ampak tudi v širšem od- nosu človeka do gozda in narave. Lahko zapišemo, da sta bila 23. in 24. september 1993 nova velika dneva sloven- skega gozdarstva. Dneva, kot jih ima slo- vensko gozdarstvo s svojo bogato pretek- lostjo in številnimi mednarodnimi priznanji sicer zapisanih v svojih analih že nekaj, pa smo jih vendarle lahko vedno znova nadvse veseli. Tudi zato, ker sta vznikla v času, ko slovensko gozdarstvo najbolj potrebuje pri- znanja, zlasti v svoji lastni deželi, ter sloven- ski gozdarji poguma in luči. V nadvse zapletenem trenutku našega gozdarstva, v času njegove velike reorgani- zacije, iskanja novih poti pri delu z zaseb- nimi gozdovi in novih načinov sodelovanja z lastniki gozdov, v času določitve novih povezav javnosti in gozda, v času, ko se mudi rešiti še nekatera• odprta ožje stro- kovna vprašanja, in ne nazadnje tudi v času velike reorganizacije ZOlT gozdarstva (in lesarstva), v času torej, ko je naše gozdarstvo preobremenjena z aktualnimi nalogami in ko razumljiva različnost pogle- dov na posamezna našteta vprašanja nujno spodbuja napetosti v medsebojnih odnosih, je slovensko gozdarstvo in še posebej vod- stvo ZOlT gozdarstva Slovenije zbralo do- volj odgovornosti, modrosti in pozitivne energije, da je vzorno izpeljalo obsežno in zapleteno organizacijo dvodnevnega spo- minskega simpozija Ressel - Kras včeraj in danes. Vsa prireditev je brez večjih sprememb potekla po vnaprej dobro pripravljenem pro- gramu. Naj na kratko opišemo dogodke na t. i. Ressljevih dnevih. 23. septembra je simpozij potekal v Por- torožu, v veliki dvorani portoroškega Avdito- rija. V ožjem slavnostnem uvodnem delu je okrog 350 udeležencev pestre mednarodne sestave najprej pozdravil predsednik ZOlT GozdV 51, 1993 357 gozdarstva Slovenije prof. dr. Milan Hoče­ var, sledili so vsebinsko nadvse skrbno pripravljen uvodni govor pokrovitelja priredi- tve, predsednika R Slovenije g. Milana Kučana, pozdravni nagovor državnega se- kretarja za gozdarstvo mag. Franca Ferlina ter pozdravi predstavnikov vseh sodelujočih in povabljenih gozdarskih društev oziroma zvez (Hrvaške, Italije, Avstrije, Madžarske in Bavarske}. Prof dr. Boštjan Anka je predstavil pravkar izšlo knjigo- natis Ress- ljevega Načrta ponovne ogozditve občin­ skih zemljišč v Istri, ki jo je sam pripravil, ter slikovito orisal okolje, v katerem je živel in delal Josip Ressel. Življenju in delu Josipa Ressla so bili seveda posvečeni tudi vsi referati sim- pozija: dr. Friedrich Mayer: Ko je imela morna- rica še gozdarje (referat je podal predsed- nik avstrijskega gozdarskega društva g. Beltram Blin) Oskar Piskoric: Ressel v hrvaškem go- zdarstvu dr. Elisabeth Johann: Gozdar Josip Ressel dr. Valerio Staccioli: Resslovo delo na navtičnem področju Miroslav Sambolek: Brodovi, njihovi vijci i šumar Josepf R!>ssel dr. Dušan Mlinšek: Slovenski kraški pro- stor - naravni laboratorij za prikazovanje zdrave revitalizacije s kmetijstvom uniče­ nega prostora dr. Branimir Prpic: Turistični, ekološki in ekonomski pomen gozdov na hrvaškem krasu Silvo Čehovin: Razvoj gozda na Krasu in varstvo gozdov dr. Giuseppe Kravina: Pogozdovanje go- riško tržaškega krasa, današnje stanje in perspektive Dan je bil sklenjen z družabno večerjo s kulturnim programom v hotelu Palace. Drugega dne simpozija (naj mi bo dovo- ljen tudi ta izraz, čeprav se ga je organizator izogibal in ves čas (skromno) govoril o prireditvi) so se udeleženci Ressljevih dne- vov podali s sedmimi avtobusi po poteh sedmih ekskurzij, ki so vodile po sloven- skem, hrvaškem in italijanskem krasu. Na- vedimo jih, skupaj z ljudmi, ki so jih organi- zirali in vodili. 358 Gozd V 51, 1993 1. Od Lipice do štanjela (vodil Silvo Čehovin, sodeloval dr. Milan Hočevar) 2. Po Krasu, Brkinih in v Škocjanske jame (vodil Mladen Prebevšek, sodeloval Drago Pogorelc) 3. Postojnska jama, gozdovi Javornikov in Snežnika (vodil mag. Živan Veselič, so- deloval Jože Sterle) 4. Visoki kras, Trnovska planeta (vodil mag. Jože Papež, sodelovala Ignacij Pišlar in Marijan Šebenik st.) 5. Motovun, Brionski otoki (vodil Rado- van Lukačic) 6. Motovun, istrski kras (vodil E>uro Mrkonja, sodeloval inž. Franc Gatnik} 7. Trst, tržaški kras in gozdovi (vodil dr. Aldo Cavani) Po zbranih informacijah so ekskurzije dobro uspele, tako strokovno kot tudi v pogledu organizacije in vzdušja na njih. Pri kratkem orisu Ressljevih dnevov mo- ramo omeniti tudi izveden pester program spremljajočih prireditev, ki so dopolnjevale njihovo osnovno vsebino. Omenimo sesta- nek vodilnih gozdarjev dežel Alpe-Jadran 22. septembra, damski program (ogled se- . čoveljskih solin in Pirana) v času prvega dne simpozija ter Ressljevo regato Cres- Piran. »Čigav je Ressel?« se je v svoji literarno oblikovani predstavitvi knjige v uvodnem delu simpozija vprašal prof. An ko in nakazal kar nekaj narodov in strok, ki ga lahko imajo za svojega. Ali smo si ga slovenski gozdarji tokrat prilastili? Da, za hip. Pravza- prav smo prostovoljno na svoja pleča prev- zeli breme prireditve, ki bi jo ob 200-letnici Ressljevega rojstva nekdo moral izvesti, ker si jo je Ressel preprosto zaslužil. To so z občutki hvaležnosti in priznanja sloven- skim gozdarjem, osrednjim organizatorjem Ressljevih dnevov, izrazili predstavniki vseh narodov in strok, ki so sodelovali na prireditvi. Slovenski gozdarji smo z izvedbo Ress- ljevih dni opravili delo, ki zapušča sporočilo in sledove, ne le v ožjem strokovnem smi- slu, ampak tudi v pogledu naše pripravlje- nosti in sposobnosti ceniti napore in dela ljudi pred nami, ki jim zaradi pogleda daleč naprej njihovo okolje za časa življenja ni izkazalo potrebnega priznanja in hvaležno- sti. Vsebina podanih referatov na Resslje- vih dnevih je tudi nedvomno sporočilo vsem, da moramo gozd ceniti tedaj, ko ga še imamo, ne pa se zavesti njegovih koristi in vlog šele po njegovem uničenju. Prireditev v počastitev obletnice rojstva velikega moža Josipa Ressla je torej uspe- la. Uspešno je zaključeno veliko delo, orga- nizacijsko in strokovno. Slovensko gozdar- stvo je uspešno izkoristilo priložnost za ponovno promocijo slovenske gozdarske stroke in tudi mlade države Slovenije. Zapis o Ressljevih dneh bi ne bil popoln, če ne bi na koncu izrazili priznanje in zahvalo vsem, ki so kakorkoli prispevali k prireditvi Ressljevih dnevov. Seznam vseh, ki so pri tem prispevali pomemben delež, bi bil predolg, dolžnost pa je, da posebej omenimo vsaj tiste naše kolege, na katerih je skoraj dve leti slonelo največje breme GDK: 971 :902.1 Josip Ressel organizacije prireditve. Vodja celotne orga- nizacije je bil inž. Drago Pogorelc, ogromno organizacijsko delo pa so opravili tudi prof. dr. Milan Hočevar - predsednik ZOlT go- zdarstva Slovenije, doc. dr. Boštjan Košir - tajnik ZOlT gozdarstva Slovenije, gospa Stanka Perpar, ki vodi pisarno naše zveze, inž. Franc Gatnik, inž. Silvo Čehovin in inž. Marijan Šebenik st. Posebej moramo ome- niti tudi prof. dr. Boštjana Anka, ki je pripra- vil natis Ressljevega gozdarskega načrta ter inž. Mladena Prebevška, ki je s kolegi posvetil veliko truda pri snovanju Resslje- vega gaja. V imenu ZOlT gozdarstva Slove- nije se vsem omenjenim še posebej zahva- ljujemo. Posebej se zahvaljujemo tudi vsem, ki so vodili ekskurzije ali sodelovali pri njihovi izvedbi. Mag. Živan Veselič Govor predsednika Republike Slovenije g. Milana Kučana na prireditvi »Ressel- Kras včeraj in danes« Spoštovane gospe in gospodje, prireditev oziroma posvet na temo Ressel - Kras včeraj in danes, bi ·bil lahko za marsikoga, ki ni gozdar, predvsem ozka, specializirana, gozdarska strokovna tema. Pa vendar je Kras, slovenski Kras veliko več kot zgolj tema, ki jo je mogoče zaobseči v eno samo stroko in zgolj v stroko samo. To je del slovenske Primorske, del tistega slovenskega nacionalnega sveta, prek ka- terega smo se Slovenci oblikovali in uve- ljavljali tudi kot sredozemski in pomorski narod. Je del tistega sveta, ki je bil šele z zgodovinskim bojem primorskih Slovencev v veliki kataklizmi druge svetovne vojne, skupaj z bojem vseh Slovencev na strani protifašističnih demokratičnih sil sveta, tudi v mednarodnih diplomatskih krogih prepa- znan za to, kar je vselej tudi bil, za del slovenskega narodnega in državnega ozemlja. Podoba Krasa, kakršno nosimo v sebi še izza našega otroštva, se je bistveno spre- menila. To že zdavnaj ni več tista siva, tiha, kamnita pokrajina, kot jo je poznal njen pesnik Kosovel in ki je prej kot ne bila ljudem tukaj, bolj kot kje drugje na Sloven- skem, trda zagovornica v njegovem več­ nem soočanju z naravo. Zgodilo se je to z vztrajnim delom, ki mu je strokovne in znanstvene temelje postavil Josef Ressel. Ta gozdarski tehnik in izumitelj se je po naključju usod zvezal z nami Slovenci ne- preklicno in za vselej. Dal nam je na razpo- lago ves svoj ustvarjalni genij in pri tem, kot mnogi veliki duhovi, ki jih je utesnjeval čas in stanje duha, ker so videli mnogo dlje od povprečja, sredi katerega so živeli, ostal manj spoštovan in s s~ujim delom priznan, kot bi mu to šlo. Mirno je prenašal nehvalež- nost tistih, ki jim je zelo koristil: očitke in klevete, krivice in ponižanja tistih, ki so mu bili dolžni ljubezni, pomoči in spoštovanja. Skusil je, žal, tudi on, da malo neumnosti tehta več kot modrost in čast. Notranji mir in zadovoljstvo je našel v svojem delu in z njim si je postavil spome- nik, ki ga ne more preseči niti naše dana- GozdV 51, 1993 359 J.: šnje spoštovanje in dolžna zahvala. Josef Ressel je eden velikih in zaslužnih mož, na katere moremo biti Slovenci ponosni. Mnogi ljudje zapuščajo za seboj svoje portrete, ki predstavljajo njihova telesa in ne duše. Ressel spada med tiste redkejše, ki so zapustili sliko svojih misli in vrednot, sliko, ki jo je sestavljal in izpopolnil njegov um. Tega občudujejo in ga spoštujejo pozna- valci tudi v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem, kamor je s svojim delom neposredno segel in od koder so soorganizatorji tega znan- stvenega srečanja, ki jih v Sloveniji prisrčno pozdravljam. Ressel je kot človek in strokovnjak nepo- novljiv, kraški prostor je postal skozi stoletje in pol, začenši z njegovim Načrtom prenove pogozditve občinskih zemljišč v Istri dalj- njega leta i 842, dragocen raziskovalni gozdnokrajinski laboratorij, kot ga je poime- noval prof. Mlinšek; tudi sicer so gozdovi na Slovenskem s svojimi površinami in gospodarskim, ekološkim, krajinskim in du- hovnim pomenom med temeljnimi obnovlji- vimi naravnimi viri Slovenije. Največje pri- znanje so slovenski gozdarji, ki so visoko razvili in uveljavili v slovenskem gozdu svojo stroko, dobili na kongresu IUFRO, svetovne gozdarske organizacije leta i 986 v Ljubljani. Mala dežela smo, a imeli smo kaj pokazati gozdarjem s celega sveta. Ti niso štedili ne s priznanji in ne s pohvalami. Tukaj ste strokovnjaki, ki znate vrednotiti večpomembnost nastajajoče in obnavlja- joče kraške gozdne krajine, ljubitelji gozda in narave sploh, ljudje, za katere so Ress- ljeva daljnovidnost, inventivnost in izumitelj- stvo še aktualni tudi v sedanjem, v marsi- čem prelomnem, razvojnem času Slovenije. Ta čas postavlja pred nas vrsto razvojnih dilem in vprašanj. Ta so poznana. Pove- zana so z graditvijo sodobne tržno socialne države z vzpostavljanjem sodobne gospo- darske strukture in infrastrukture, ki pritiče storitveni družbi, z varovanjem okolja in obnavljanjem naravnih virov ter s stabiliza- cijo gospodarstva, njegovo rastjo in veča­ njem konkurenčnosti ter izpeljevanjem last- ninske reforme. Takšna vprašanja so že sama po sebi velik izziv za stroko in znanost - morala bi biti tudi za politiko. Slovenija, ki je prvič samostojna in neodvisna, ne more prepro- 360 GozdV 51, 1993 sto in nekritično posnemati modelov in izkušenj razvitih držav. Za nas in za našo ustvarjalno misel so ta vprašanja velik izziv. Odgovori bodo pokazali ali smo na ravni naloge, ki nam jo je namenila zgodovina, da zagotovimo obstoj in prihodnost sloven- skega naroda. Vprašanja so univerzalna, v marsičem se enako zastavljajo tudi drugim narodom, a so v marsičem tudi povsem naša. Zato bi še kako potrebovali ljudi Resslje- vega duha, njegove vsestranskosti in us- tvarjalnosti. Vendar: bi jih tudi znali ceniti kot najbolj žlahtno narodovo bogastvo? Bi bili v sedanjih razmerah v Sloveniji - ko namesto za blaginjo Slovenije tečejo bitke za oblast, drugače sprejeti in razumljeni kot Ressel v svoji dobi? če v Sloveniji ne bomo v zelo kratkem času preusmerili tro- šenja družbene energije od bitk za oblast k bitkam za izpolnjevanje svetovnih vred- nostnih kriterijev kakovosti in uspešnosti, na vseh področjih dela in ustvarjanja pa vse do upravljanja z državo, bomo zapravili razvojno priložnost Slovenije. K sreči se - če že ne politika - precejšen del slovenske stroke in znanosti tega zaveda. Med njimi tudi vaša, gozdarska. Gozdarji ste v preteklosti mislili na danes in danes mislite na jutri. K temu vas sili tudi gozd, s katerim imate opraviti. Ne trpi nasilja in če mu je kratkovidno podvržen, se to maščuje kasnejšim rodovom. To smo izkusili v letih po vojni! Slovenska gozdar- ska stroka je v prizadevanjih za sonaravno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi zdaj med vodilnimi v svetu; to, kar je storjeno s kraško krajino, je v svetu velika redkost. Gozdarska stroka je tudi soobliko- vala tak zakon o gozdovih, ki vzpostavlja celovit sistem gospodarjenje z gozdovi in gozdnim prostorom na načelih sonaravno- sti, biološke pestrosti, ekološke trajnosti in večnamenskosti. Lastnina nad gozdom ni s takšnim gospodarjenjem prav nič prizade- ta. Prej ji je v korist in podjetniško spodbu- do. Tudi zato vam želim uspešno srečanje ter intelektualni užitek ob odkrivanju in ude- janjanju Ressljevih zamisli, sooorganizator- jem srečanja in udeležencem iz Avstrije, Hrvaške in Italije pa prijazno in prijetno bivanje v Sloveniji. GDK: 307:971 27. mednarodni simpozij »Mehanizacija gozdnih del« Thessaloniki (Grčija), 30. avg.-4. sept. 1993 Letošnji mednarodni simpozij je organizi- ral prof. Stergiadis iz ARISTOTELES UNI- VERSITAT THESSALONIKI. Pri organiza- ciji so sodelovali tudi številni profesorji in strokovnjaki iz operative. V tej mandatni dobi vodi simpozije prof. A. Trzesniowski, predstojnik iz Univerze na Dunaju. Po tradi- ciji organizira tovrstne simpozije vsako leto druga država. V Ljubljani je bil simpozij leta 1969, organiziral pa ga je, žal, že pokojni profesor Krivec. Na simpoziju je bilo resnično medna- rodno vzdušje, saj smo sodelovali udele- ženci iz 16 držav. Prijavljenih je bilo 28 referatov, in sicer iz področja uporabnosti in primernosti mehanizacije v gozdarstvu, ergonomskih učinkov ter optimiranja in pla- niranja proizvodnje. V svojem referatu sem podal problematiko lupljenja oblovine ig lav- cev. Po treh ali štirih podanih referatih je sledila diskusija, ki je bila zelo intenzivna in seveda včasih tudi polemična. Sodelovali so tudi strokovnjaki iz operative in študenti. Prvi del simpozija je potekal v prostorih Univerze v Solunu. Vsi referati in diskusije so se zvrstili v prvih dveh dneh. Zaradi velikega števila referatov je bil čas predsta- vitve posameznega referata omejen na pet- najst minut. Kljub temu, da smo delali zelo intezivno, je trajal ta del simpozija od jutra do večera. Ogledali smo si tudi arheološki muzej v Solunu, ki je izredno zanimiv. Tudi sicer smo videli več arheoloških znamenitosti, še posebno v kraju Philippi. Po končanem prvem delu simpozija smo se odpeljali proti mestu Kavala. V tem mestu je bil predviden sprejem udeležen- cev simpozija v zelo lepem hotelu in sicer ob 22. uri zvečer. Med potjo nas je prese- netil policist, ki nas je usmeril na obvezno cesto. Povedal nam je, da so kmetje zaprli glavno cesto s traktorji. Na sprejem smo prišli šele ob 2. uri zjutraj. Kljub temu so nas čakali vsi najpomembnejši gostitelji z ministrom za gozdarstvo in predstavnikom cerkve na čelu. Pričakala nas je tudi sku- pina folkoristov. Po številnih pozdravnih govorih in večerji, ki bi bila lahko že zajtrk, smo se ob 5. uri zjutraj odpravili spat. Naslednje jutro smo se že ob 7.30 zbrali pri zajtrku in čez pol ure nadaljevali pot proti kraju Drama. Po krajšem postanku na sedežu gozdnega gospodarstva Drama smo se odpeljali v kraj Elatia, ki je ob bolgarski meji na nadmorski višini 1600 m. Vsi smo bili presenečeni, ko smo zagledali odrasel smrekov gozd, saj v nižjih predelih vzhodne Grčije gozdov skorajda ni. Gozdovi v okolišu Drame so najproduk- tivnejši v Grčiji in so pomembni za gospo- darstvo v tej regiji nasploh. Gozdovi dajejo tudi možnost zaposlitve lokalnemu prebival- stvu. Površina gozdov v tem okolišu je 346.800 ha. Visokih gozdov je 127.836 ha ali 36,86%. Vsi gozdovi so v državni lasti. Gozdovi se raztezajo na nadmorskih viši- nah od 70 do 2232 m; smrekovi in brezovi sestoji imajo srednjeevropski značaj, kar je za Grčijo velika posebnost. Povprečna lesna zaloga na hektar v tem okolišu je 11Om3, v celi Grčiji samo 62m3. V lesni zalogi je dobra tretjina bukve, pri- bližno po četrtino je hrasta in raznih borov, ostalo so smreka, jelka, breza, topol, zimze- leni listavci in druge vrste. Povprečni letni prirastek v okolišu Drama je 458m3, letni etat pa 240.000 m3, kar je 10% celotnega etata v Grčiji, čeprav je površina gozdov v Drami le 5% celotne površine gozdov. V okolišu Drama je zaposlenih 1600 ljudi, od tega 1500 v gozdni proizvodnji. Paša je prepovedana samo na 16.200 ha, in sicer na delu Elatie in v pragozdu. Po letu 1959 posvečajo gozdovom veliko pozornosti, zla- sti njihovi ekologiji. Precej intenzivno ob- navljajo degradirane gozdove. GozdV 51, 1993 361 Na terenu smo si ogledali demonstracijo mehaniziranega spravila, nad katero pa nismo bili preveč navdušeni. Pokazali so nam samo Unimog, Timberjack in dvobo- benski vitel, ki je bil bolj zgodovinska kot pa tehnološka posebnost. Precej lesa spra- vijo tudi s konji. Tudi v Grčiji smo se prepričali, kako velik problem je prenos znanja iz univerze v operativo. Opazili smo, da gradijo zelo široke vlake z izredno velikimi nagibi. Na naše vpraša- nje, zakaj tako delajo, nam niso znali odgo- voriti. Ogledali smo si tudi razstavo oziroma demonstracijo znanih proizvajalcev motor- nih žag Stihl in Husquarna. V kraju Elatia so zgradili nov center za usposabljanje delavcev in tehničnega ka- dra. V njem smo tudi prenočili. Naslednje jutro nas je presenetil dež in mraz, saj smo 7 °C kar pošteno občutili. Pot nas je peljala do nekaj kilometrov oddalje- nega območja, kjer so nam s ponosom GDK: 971 (439) pokazali pragozd. Žal je deževalo, pojavila pa se je tudi megla, tako da smo si pragozd lahko le delno ogledali. Pot smo nadaljevali do krajev Paranesti in Toxotes pri mestu Xanthi. Ves čas simpozija smo bili intenzivno zaposleni, veliko pa smo tudi diskutirali. Spremljali so nas številni profesorji, stro- kovnjaki in predstavniki oblasti. Vzdušje je bilo izredno prijetno, saj so bili vsi zelo gostoljubni. Ob tej priliki se želim zahvaliti profesorju Stergiadisu in vsem ostalim so- delavcem za nepozabno doživetje. Prepričan sem, da je bil simpozij zelo koristen, saj sem na njem spoznal številne profesorje in strokovnjake iz Evrope in z njimi izmenjal strokovna mnenja. Ob zaključku simpozija smo se dogovori- li, da bo naslednji simpozij v ilvici, nato pa na Madžarskem. Mag. Zdenko Otrin Z občnega zbora gozdarjev Madžarske Madžarska gozdarska zveza (Orszagos Erdeszeti Egyesulet) je imela 6. in 7. avgu- sta 1993 v Kaposvaru svoj triintrideseti redni letni občni zbor. Tudi Zveza društev IT gozdarstva in le- sarstva Slovenije je bila povabljena na to prireditev. Predsednik prof. Milan Hočevar se je zaradi drugih obveznosti ni mogel udeležiti. Tako me je doletela naloga, da sem lahko kot častni gost pozdravil 600 zbranih gozdarjev iz vseh delov Madžarske. Od gostov, ki so bili vabljeni, so zbor pozdravili g. dr. Wolfang Dertz, predsednik Nemške gozdarske zveze iz Wiesbadna, g. Dimitros Kanellopulos llioupolis - Grčija, predstavnik Evropske unije gozdarskih dru- štev, g. Czernin-Kinsky, dipl. inž., predsed- nik Gozdarskega društva Zg. Avstrije in Salzburške v imenu Avstrijske gozdarske zveze in predstavnik Gozdarskega društva 362 GozdV 51, 1993 FRF!NC CAFNIK_ Nizozemske. Prisotne so bile še delegacije iz Gradiščanske in Bavarske. Prireditev je trajala dva dni. Kot zanimi- vost naj povem, da so bili strokovni ogledi na terenu Komitata Kaposvar že prvega dne srečanja; drugi dan je bil rezerviran za kratek občni zbor s poročili, pozdravi gostov in referati. Prvega dne smo skupno obiskali gozdar- sko-lovsko pristava v regiji Zselics, kjer je predsednik Madžarskega gozdarskega dru- štva Andras Schmotzer slovesno odkril spominsko ploščo zaslužnemu gozdarju dr. Lajosu Haracsiju. Madžarsko gozdarsko društvo ima svoj prapor, na katerega vsako leto na občnem zboru organizator pritrdi spominski trak z žebljem. Tokrat je to opra- vil direktor podjetja za gozdarstvo in lesno predelavo Somogy g. J6zsef B6na. Na ta način je ob tako številni udeležbi poskrb- ljeno tudi za občutek tradicionalne pripad- nosti gozdu in gozdarskemu poklicu. Za terenske oglede so bili izbrani zelo zanimivi objekti. Na delno zaščitenem 3.500 ha velikem območju Zselics je bil prikazan način gospodarjenja z mešanimi gozdovi bukve in srebrnolistne lipe z zalo- gami 600m3 na ha. Po izredno vročem dopoldnevu se je v popoldanskih urah prilegel na terenu pri- pravljen znani »madžarski golaž<: iz divjači­ ne, medtem ko smo zaradi potu izgubljeno vlago nadomestili s hladno pijačo. Vsebina drugega dela terenskega ogleda je bila pripravljena v predelu Labod. Prika- zali so obnovo gozdov in različne načine zaščite pred divjadjo. Kot zanimivost sem prvič videl ograjo pod električno napetostjo iz sončne celice na robu ograjene površine. Brez varovanja pomlajenih površin pred številno divjadjo si ne morejo zamisliti uspe- šne obnove. že po tradiciji se zvečer zberejo vsi udeleženci in gostje na skupnem večeru. Vsestransko povezanost in odvisnost go- zdarstva in lovstva je bilo čutiti ob priprav- ljeni večerji - divji prašič in jelen. Tudi dobro sodelovanje kmetijstva in gozdarstva je bilo vidno, saj se BB - Balaton Boglarju skoraj nihče ni mogel odpovedati. Sedanji predsednik njihovega društva, sicer direktor gozdnega gospodarstva Eger ni bil samo glavni organizator, temveč je pozno v noč vodil svoje člane s pesmijo Gaudeamus igitur ter s himno gozdarjev in tako družil v veselem razpoloženju nad 600 udeležencev srečanja. Vzdušje je bilo en- kratno in nepozabno. Le redki so se odločali predčasno zapustiti veselo družbo. Za goste so pripravili prenočišče v iz- redno lepo in udobno urejenih lovskih ko- čah. Lovstvo »spada(( namreč pod gozdar- stvo in daje dobršen del dohodka. Za drugi dan je bil predviden občni zbor z referati in razpravo v izrednem okolju Panonske agrarne fakultete v bližini Kapo- svara. Po podelitvi odlikovanj in priznanj zaslužnim članom ter formalnih poročilih vodstva so sledili referati. Obravnavali so problematiko gozdarstva v novonastalem položaju. Vrstili so se pripravljeni govori ministra dr. Janosa Szaba, državnega se- kretarja za gozdarstvo, predstavnika direk- cije za privatizacijo gozdov, direktorja Uprave za gozdarstvo in drugih državnih ustanov - zadolženih ze našo stroko. Vsi ti, čeprav niso vsi gozdarji, so sedeli v delovnem predsedstvu do končane razpra- ve, ki se je zavlekla krepko uro prek pred- videnega časa. v razpravi so diskutanti iznašali težave, ugotovljene pomanjkljivosti in opozarjali na probleme privatizacije, gospodarjenja z za- sebnimi gozdovi, zadružništva ter njihove povezanosti s politično ureditvijo. Vodilni funkcionarji so zavzeto odgovarjali. Pojavlja se tudi vse večja brezposlenost v gozdar- stvu zaradi racionalizacije poslovanja. Po- sebne težave imajo z zakonom o gozdovih, ki je v pripravi ter s posebnim zakonom o lastništvu nad gozdovi. Razmišljajo o po- trebi obveznega skupnega gospodarjenja s površinami gozda do 60 ha prek zadrug ah združenj. Vodilni funkcionarji so zavzeto odgovarjali na vprašanja. Kljub izredni vročini v velikanski dvorani, do konca prireditve ni skoraj nihče zapustil dvorane- vključno z vsemi funkcionarji. Ne glede na prekoračen čas so prisluhnili vsem, ki so se prijavili k razpravi. Ko sem v poznih popoldanskih urah za- puščal to enkratno prireditev, sem bil kljub napornemu in vročemu dnevu zadovoljen. Imel sem priložnost - ne prvič in upam ne zadnjič - udeležiti se izrednega srečanja gozdarske stroke na Madžarskem. S poslu- hom in mnogo takta organizirajo vsakoletno srečanje z občnim zborom, referati in teren- skimi ogledi. Pri tem pa znajo in uspejo vključiti tudi lokalne in območne organe gospodarstva in oblasti. Na ta način se širi medsebojna informiranost - srečajo se go- zdarji iz vse države - in zagotovljeno je sodelovanje ter razumevanje oblasti za stroko. To pa je pomembna naloga stroke. Tako srečanje pripravijo vsako leto v dru- gem kraju - v dobro gozda, države in stroke. z udeležbo vabljenih gostov iz ino- zemstva pa se utrjuje sodelovanje širše stroke in širi interes za turizem. P. S. Na poti domov sem na tiho razmi- šljal o nečem podobnem v naši novi državi. Franc Gatnik GozdV 51, 1993 363 1 • AKTUALNO. -· · *- AKTUALNO · * ·. . AKTJJA,/1/P 1 Iz dejavnosti splošnega združenja gozdarstva Slovenije V zadnjem obdobju so člani izvršilnega odbora SZG obravnavali zahtevno problematiko v zvezi s preoblikovanjem gozdnogospodarskih organizacij, skladno z novo zakonodajo. Tako so bila pripravljena in obravnavana: - izhodišča za pripravo predloga pogodbe o razdružitvi premoženja; - predlog za oddajo del in prodajo lesa iz državnih gozdov; - stališča o odnosu izvajalskega podjetja do lastnikov gozdov kot poslovnih partnerjev; - izhodišča za urejanje odnosov s skladom kmetijskih zemljišč; - stališča o problematiki razreševanja viškov delavcev in invalidov; - stališča o organiziranosti izvajalskih podjetij; - stališča o tehnološkem razvoju; - stališča o izvedbenih načrtih in podobno. O na vedni problematiki bo SZG v sodelovanju z BF organiziralo več posvetovanj. V ta namen je imenovano 5 delovnih skupin, ki pripravljajo strokovna gradiva za posvetovanja. Posvetovanja naj bi se začela konec oktobra. Posebna komisija za revizijo gozdarske kolektivne pogodbe je na treh sejah obravnavala in pripravila predlog tipičnih delovnih mest v gozdarstvu, ki naj bi se uravnavata s pogodbo. Odbor za ekonomsko finančna vprašanja je razpravljal o pripravi otvoritvene bilance kot podlagi za lastninjenje izvajalskega podjetja in izpostavil probleme, ki zakonsko niso usklajeni. Odbor za varstvo pri delu je na svojih rednih sejah obravnaval: tekočo problematiko službe varstva pri delu, problematiko varstva pri delu v povezavi z javno gozdarsko službo in izvajanjem Zakona o gozdovih, prispeval gradivo k tezam in osnutku zakona o varstvu pri delu in pripravlja seminar iz varstva pri delu za vodstveno osebje gozdnogospodarskih organizacij. Organizirani so bili številni posveti na področju trženja gozdnih lesnih sortimentov, urejanja odnosov med različnimi GG podjetji in inštitucijami. Pripravili ter posredovali smo večje število informacij v sredstva javnega obveščanja. Mag. Janez Pogačnik Iz Biotehniške fakultete, Oddelka za gozdarstvo luFRO delovna skupina "Krajinska ekologija« je v sodelovanju z Oddelkom za gozdarstvo BF v Radovljici (s terenskim delom na Kočevskem in na Planinskem polju) priredila konferenco z gornjim naslovom. Naloga delovne skupine je promocija in razvijanje krajinskoekološke perspektive v gozdarstvu. Temu primerna je bila tudi širina obravnava- nih tem, ki so jih zajeli referati. Ti bodo še letos objavljeni v posebnem zborniku. Na konferenci je sodelovalo 40 udeležencev iz 10 držav. Po številu odpovedi tujcev v zadnjem trenutku bi lahko sklepali, da Slovenija in razmere pri nas v svetu le niso tako poznane, kot bi si želeli mi in kot bi bilo prav. Kljub temu je konferenca uspela. Dala je 364 GozdV 51, 1993 tudi spodbudo za ustanovitev slovenske sekcije v delovni skupini. Ta naj bi prevzela delovne naloge na tem področju v slovenskem prostoru. Naslednji sestanki delovne skupine bodo predvidoma na Češkem (1994), Finskem (1995) in v ZDA (1996). Oddelek za gozdarstvo BF je od 5.-10. septembra organiziral delavnico za študente- podiplomce z naslovom "Metode krajinskoekološke analize<<. Namen delavnice je bil na konkretnem objektu {Planinsko polje) praktično preizkusiti različne, le iz literature znane metode analize krajinske zgradbe, delovanja in sprememb. Letošnje delavnice se je udeležilo 10 podiplomcev iz 5 dežel. Delavnica bo postala vsakoletna prireditev Oddelka za gozdarstvo. Dr. Bašljan Anka IZ PRAKSE GDK: 145.76:414 BEL TRIN, nov izdelek za zatiranje podlubnikov Zaradi motenj v življenju gozda in škode, ki jo povzročajo podlubniki, smo poleg dru- gih obvladovalnih metod prisiljeni razmi- šljati tudi o uporabi kemičnih sredstev. V Belinki smo razvili nov izdelek za obvladovanje podlubnikov- BELTAIN. Po- leg učinkovitega toksičnega delovanja na škodljivce je njegova pomembna lastnost tudi prijaznost do okolja zaradi majhne strupenosti za toplokrvne organizme in raz- meroma hitre razgradljivosti. BELTAIN je namenjen represivnemu za- tiranju podlubnikov na napadenih gozdnih sortimentih oziroma Javnih nastavah. V po- lovični koncentraciji ga lahko uporabimo tudi v preventivnem smislu, tako da najprej obdelamo Javna debla v večjih žariščih podlubnikov in s tem zmanjšamo število potrebnih Javnih nastav. Učinkovitost BEL TAINA smo preskus ili v sodelovanju z Oddelkom za gozdarstvo BF v terenski raziskavi. Ugotovili smo, da pri- pravek uspešno uničuje knaverja (lps typo- graphus) in šesterozobega smrekovega lu- badarja (Pityogenes chalcographus). Aktivna snov v BEL TAINU je sintetični piretroid permetrin, ki spada med najsodob- nejše in najbolj uporabljane insekticide v Evropi. Permetrin se odlikuje z: - učinkovitostjo že pri nizkih koncentra- cijah, - komaj zaznavnim vonjem, - prijaznostjo do okolja - akutna oralna LD 50 za podgane je 7.500 mg/kg, za zajce 16.000 mg/kg in za ptice 23.000 mg/kg (po našem Zakonu o prometu s strupi so stru- pene vse snovi, ki imajo LD 50 do 2.000 mg/kg); BEL TAIN torej ni deklariran kot strup; - hitro razgradljivostjo - pri pH 7 znaša razpolovna doba v vodi 500 ur, v zemlji pa 50 dni. Edina pomanjkljivost permetrina je nje- gova razmeroma visoka cena, zato bo tudi BELTAIN sorazmerno drag. Vendar smo zaradi vseh njegovih dobrih lastnosti in glede na to, da so gozdovi naše največje naravno bogastvo, prepričani, da njegova cena pri tem ne bi smela biti ovira. Dr. Aiana Benko BELINKA, Ljubljana GozdV 51, 1993 365 IZ TUJEGA TISKA GDK 165.5:907 Genetski viri Miii/er, F. Auswahl und waldbau/iche Be- handlung von Gen-Erhaltungswiildern (Iz- bor in gojitveno ravnanje z gozdovi za ohranjevanje naravne genetske dediščine). - FBVA-Berichte, Schriftenreihe der Forst- /ichen Bundesversuchsansta/t Wien 73, 1993, strani 24. V strokovni literaturi je vedno več pri- spevkov o ohranjevanju genetskih virov, to je o zavarovanju gozdnih površin, ki pred- stavljajo dobro ohranjeno naravno genet- sko dediščino gozda. Od te dediščine je že veliko izginilo za vedno, naštete avtohtone drevesne rase, pa tudi drevesne vrste v celoti. Nadaljnje izginevanje bi pomenilo katastrofo, še posebej ob težkih presku- šnjah za gozd, kot je sedanje spreminjanje svetovnega podnebja. Biološka raznovrs- tnost na vseh ravneh (ekosistem, vrsta, populacija) je temelj evolucijskega prilaga- janja in omogoča tudi prilagajanje gozda spreminjanju podnebja. Kako začeti z reše- vanjem te dragocene dediščine naravne evolucije, nam nakazuje F. MOller v poroči­ lih dunajskega gozdarskega inštituta. Ta publikacija ni znanstvena razprava, pač pa dobrodošlo vodilo pri iskanju gozdnih po- vršin za genetske vire. V uvodu avtor poudarja potrebo, da se vsa ohranjena naravna biološka raznovr- stnost gozda, to je pestra zastopanost dre- vesnih vrst ter njihovih podvrst, ras, geno- tipov itd., brez izgub prenaša na mlade generacije gozda. Površine, ki so posebej izbrane za ohranjanje genetskih virov, naj bodo zato dovolj velike, da je dovolj pro- stora za nemoten sonaravni razvoj gozda z vsemi razvojnimi fazami od začetne do končne. To pa pomeni vsaj 50 ha površine, po možnosti naravno zaokrožene v prosto- ru. Pri ohranjevanju majhnih in razdroblje- nih drevesnih populacij ali celo posameznih dreves si lahko pomagamo tudi z manjšimi 366 GozdV 51, 1993 površinami, ki pa morajo biti zato številnej- še. Pri izboru površin in sestoj ev za genetske vire upoštevamo naslednja merila: sona- ravnost, avtohtonost, primerna zastopanost vseh rastlinskih združb, zaokrožena lega v prostoru, dobro naravno pomlajevanje. Naj- bolj ogroženim populacijam in drevesnim vrstam namenjamo posebno pozornost. Ni nujno, da imamo na izbranih površinah strog naravovarstveni režim. Gospodarimo lahko čisto normalno in seveda sonaravne, vendar z doslednim upoštevanjem načela trajnosti, tudi glede biološke raznovrstnosti. Naravnemu pom laj evanju gozda se nikakor ne moremo odreči in zato so škode zaradi divjadi toliko bolj boleče. Gozd oblikujemo tako, da ima dovolj razgibano zgradbo in sestavo in tako veliko različnih ekoloških niš ter dovolj možnosti za neprekinjeno in raznovrstno pomlajevanje. Selekcijo ozi- roma izločanje posameznih osebkov čim bolj prepuščamo naravi. Teh ciljev ne mo- remo doseči drugače kot z nešablonsko svobodno tehniko gojenja gozdov. Izogi- bamo se denaturiranosti gozda, ki jo mo- ramo plačati z izgubami biološke raznovrst- nosti. Npr. že samo enomernost mladja na večjih površinah, ki daje možnost preživetja predvsem hitro rastočim vrstam in oseb- kom, je primer siromašenja biološke raz- novrstnosti. Kot si sicer želimo hitro rast, si želimo tudi biološko raznovrstnost in stabil- nost gozda. Tudi pretirana negovalna zag- nanost povzroča škodljivo enostransko ge- netsko selekcijo s slabimi posledicami za biološko raznovrstnost. Na to moramo pa- ziti pri redčenjih in drugih negovalnih pose- gih. Sicer se moramo truditi, da biološko raznovrstnost ohranjamo povsod in ne samo na posebej izbranih površinah. Za nas je zanimivo, da so gozdni poses- tniki v Avstriji, ki svoj gozd namenijo ohra- njevanju genetskih virov, deležni subvencij in drugih ugodnosti. Seveda ni vsak gozd primeren za t. i. genetski rezervat ali se- menski sestoj, o tem obstajajo točni pred- pisi. Dr. Marjan Zupančič GDK 242:165.62(048.4) Genetski vidiki redčenj Hosius, B. Wird die genetische Struktur eines Fichtenbestandes von Durchforstungs- eingriffen beeinflusst? (Ali redčenja vplivajo na genetsko sestavo smrekovega sesta- ja?). - Forst und Holz 48 (1993), 11, 306-308. . Redčenja veljajo kot priložnost za umetno genetsko selekcijo in tako za ods- tranjevanje nezaželjenih genetskih zasnov iz gozda. Tako naj bi zmanjševali npr. delež dedno pogojene slabe oblikovanosti ali po- časne rasti ipd. Ta žlahtniteljska miselnost je gotovo razumljiva. Toda ali z umetno selekcijo res koristimo gozdu? Avtor si v svoji raziskavi postavlja vpraša- nje, ali z redčenji vplivamo na genetsko stabilnost drevesnih populacij, to je na pri- lagodljivost njihove genetske sestave eko- loškim razmeram v okolju. Želimo si lahko le pestro naravno sestavo gozda po dreve- snih vrstah, pa tudi naravno pestrost genet- skih zasnov znotraj drevesnih vrst. Ta raz- novrstnost in pestrost kot možnost razvoja v različnih smereh in porazdelitev tveganja omogoča evolucijsko prilagajanje populacij spreminjajočemu se okolju. To je še po- sebno pomembno ob sedanjem spreminja- nju svetovnega podnebja in drugih obreme- njenostih okolja. Raziskava, opisana v članku, se je lotila problema na primeru smrekovega sestaja v bližini Gottingena. V eni polovici sestaja so izvedli visoko, v drugi pa nizko redčenje. Nato so s sodobnimi biokemičnimi meto- dami naredili genetsko analizo posekanih dreves in preostalega sestaja, posebej za nizko in za visoko redčeni del sestaja. Pokazalo se je, da redčenje zmanjšuje delež nekaterih genetskih zasnov oziroma genotipov v sestoju. To pomeni, da genet- ska sestava sestaja postaja siromašnejša, da se zmanjšuje genetska stabilnost in prilagodljivost sestaja. Najbolj izginevajo genetske zasnove, ki so v sestoju skromno zastopane, ki pa utegnejo biti zelo pomem- bne pri prilagajanju drevesne populacije spremenJenim razmeram v okolju. Kot ogro- žene so se pokazale tudi nekatere hetero- zigotne (mešane) kombinacije genetskih zasnov, ki imajo za genetsko stabilnost velik pomen in ki jih tudi nočemo izgubiti. Pokazala se je tudi različnost selektivnih vplivov visokega in nizkega redčenja. Za genetsko sestavo gozda torej ni vseeno, ali redčimo in kako redčimo. Rezultate te raziskave smemo posploše- vati le zelo previdno. Vendar moramo raču­ nati s tem, da se dobro mišljeni negovalni posegi v gozd utegnejo izkazati kot siroma- šenje prepotrebne genetske pestrosti. Zato je vredno premisliti glede ravnanja s se- menskimi sestoji, ki jih s pogostimi redčenji lahko genetsko osiromašim o, kar ima lahko zelo slabe posledice. Zato avtor priporoča, da seme nabiramo v več semenskih sesto- jih in ga pod določenimi pogoji zmešamo med seboj ter tako poskrbimo za potrebno genetsko pestrost. Pri pogozdovanjih ne smemo skopariti z gostoto saditve oziroma s številom sadik na enoto površine. z go- stejšo saditvijo dajemo več možnosti na- ravni selekciji, da popravlja napake, ki jih zagrešimo v gozdnem semenarstvu in dre- vesničarstvu. Avtor omenja celo možnost shematičnega redčenja v nasadih, ki so sajeni v ravnih vrstah, kjer posamezne vrste v celoti odstranimo in tako preredčimo nasad. Za tako redčenje se gotovo ne moremo navduševati, ima pa to prednost da se izogne problematični umetni selekciji.' Z namerno ali nenamerno umetno selek- cijo lahko v gozdu povzročimo marsikaj nepredvidljivega in po vsej verjetnosti škod- ljivega. Umetna selekcija se začenja že v gozdnem semenarstvu. V gozdnem dreve- sničarstvu je naravne selekcije malo ali nič, pač pa dovolj umetne selekcije pri sortiranju sadik po velikosti ipd. Izsekavanje vejnatih predrastkov utegne biti iztrebljanje vitalno- sti. Tudi manj lepo in gladko drevje ima svoje enkr~tne »talente« oziroma genetske zasnove, k1 so vredne ohranitve. Cloveške predstave o tem, kaj spada v gozd in kaj ne, utegnejo biti tudi zelo zgrešene. Dr. Marjan Zupančič GozdV 51, 1993 367 NAŠl ZASLUŽNI GOZDARJI GDK: 902.1 Herzog Franjo Franjo HERZOG se je rodil 18. februarja 1893 v Krškem. Po končani meščanski šoli in triletni predpraksi pri državnih posestvih je študiral gozdarstvo v Hallu na Tirolskem. Državni izpit za varstvo gozdov in tehnično pomožno službo je opravil leta 1912 v Trstu. V letih 1921 do 1927 je oskrboval gozdove veleposestva Mokrice na Dolenj- skem, zatem pa je deset let oskrboval gozdove veleposestva Josipdol na Pohorju. V času okupacije je bil interniran v Nemčijo. Po vojni je bil ponovno oskrbnik tedaj že državnega gozdnega posestva Mokrice. V letu 1948 je bil imenovan za višjega gozdar- skega tehnika. Do leta 1952 je bil pomočnik direktorja za gojenje in varstvo gozdov pri GG Brežice. Upokojil se je leta 1958 kot upravnik graščine Mokrice, kjer je leta 1966 tudi umrl. Franjo Herzog je zaslužen za ohranitev mokriškega parka in gradu, katerima je tekom treh obdobij svojega aktivnega delo- vanja dal pomemben pečat. Svoje stro- kovno znanje in izkušnje je prek raznih tečajev prenašal na mlajše rodove in jih znal navdušiti za delo v gozdarstvu. Lit.: Seničar F. V spomin Franju Herzogu. GozdV 26, 1968, s. 96. TE'J/:J /LOt..t::f<.. GDK: 902.1 Novak Viktor Rodil se je 21. julija 1883 v Ljubljani. Sprva je študiral geodezijo in v Avstro-ogr- ski projektiral železnice. Leta 191 O je diplo- miral na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdar- stvo v Mariabrunnu. V času prve svetovne vojne je bil mobiliziran. V letih od 1920 do upokojitve (1. 1950) je deloval pri Uradu za zagrajevanje hudournikov, pri Velikem žu- panu v Ljubljani, na Ministrstvu za gozdove in rudnike v Beogradu, bil je okrajni referent 368 GozdV 51, 1993 v Krškem in nazadnje od l. 1945 pri Ministr- stvu za gozdarstvo LR Slovenije. Bil je vsestranski gozdarski strokovnjak. Kot odličen urejevalec je izdeloval gozdno- gospodarske načrte, bil je pobudnik in orga- nizator vključevanja šolskih otrok v pogo- zdovanje, poudarjal je pomen vzgoje in nege gozdov, sodeloval je pri sestavi navo- dil za prvo inventarizacijo slovenskih go- zdov, kot kartograf je sodeloval pri sestavi geografskih in statističnih atlasov. Bil je tudi vnet lovec. Viktor Novak je umrl 4. decembra 1950 v Ljubljani. Lit. : M. š., Ing. Novak Viktor, GozdV 9, 1951, s. 42. () fl;"JJ1 /L.Dt..-GI<-. GDK: 902.1 Ziernfeld Viktor-Zmago Rodil se je 20. julija 1883 v Kneži pri Tolminu. Realko je obiskoval v Gorici. Na visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju je diplomiral leta 191 O. V času službovanja je zamenjal mnogo delovnih mest in napredoval od asistenta na gozdni direkcij i v Gorici (1. 1915) prek gozdnega upravitelja veleposestnika Snežnik do goz- darskega svetnika - direktorja Gozdne di- rekcije v Ljubljani. Ob ustanovitvi banovin l. 1929 je postal gozdarski nadsvetnik ban- ske uprave v Ljubljani in mnogo prispeval k razvoju gospodarjenja z gozdovi Dravske banovine. Leta 1930 je prevzel mesto rav- natelja na Državni gozdarski šoli v Mariboru in jo vodil do njene ukinitve ob okupaciji leta 1941. Organiziral je pouk in internat učencev, skrbel za učila, zbiral knjige za šolsko knjižnico in predmete za šolski mu- zej. Priredil in vodil je več poučnih tečajev za gozdne in lovske čuvaje in 1940 gozdni tečaj za podoficirje. Napisal je več strokov- nih člankov in jih objavil v Lovcu in Gasilcu ter prispevke v knjigah Gozdarstvo v Slove- niji in Pola stoljeca šumarstva. Viktor Ziernfeld je umrl v Bistrici ob Dravi 31 . oktobra 1942. Lit. : Šivic, A. Viktor (Zmago) Ziernfeld, Gozdar- ski vestnik 20, 1962, s. 302. DRUŠTVO ZA BIOLOŠKO-DINAMIČNO GOSPODARJENJE AJDA in ZVEZA DRUŠTEV INŽENIRJEV IN TEHNIKOV GOZDARSTVA SLOVENIJE VABITA NA PREDAVANJE GEORGA WILHELMA SCHMIDTA (ZR Nemčija) DVODNEVNI SEMINAR: REGENERACIJA DREVJA IN GOZDA, UPOŠTEVAJE ŠKODLJIVE EMISIJE, SEVANJA IN KLIMATSKE SPREMEMBE z začetkom 24. novembra 1993 ob 1 O. uri, v veliki sejni sobi Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana, ·večna pot 24. 11.1993 25. 11.1993 l. DAN (sreda) 10.-12. ure Znani in neznani vzroki umiranja gozdov 15.-17. ure Razvoj dreves med gensko tehnologijo in kozmičnimi ritmi 11. DAN (četrtek) 10.-13. ure G.ozd kot življenjska skupnost in živ organizem 14.-16. ure Ekonomija in ekologija pri gospodarjenju z gozdom GRADIVO: Georg Wilhelm Schmidt- Vplivi človeka na pokrajino KOTIZACIJA: 10.000 SIT, plačljiva do konca leta 1993 Ker želimo, da plačilo kotizacije ne bi bil razlog, da se zainteresirani posamezniki ne udeležijo seminar- ja, omogočamo udeležbo vsakemu, ki nam tako željo sporoči osebno ali na tel.: 061/226-773. * * * V sredo, 24. novembra 1993, bo ob 19. uri v PRIRODOSLOVNEM MUZEJU SLOVENIJE, Ljubljana, Muzejska ul. 1 JAVNO PREDAVANJE: REGENERACIJA DREVJA IN GOZDA NA PRIMERU PROJEKTOV V VZHODNOEVROPSKIH DEŽELAH Vstopnina - samo za tiste, ki niso udeleženci seminarja - 200 SIT. * * * VSA PREDAVANJA BODO PREVAJANA. MOGOČ JE NAKUP NEMŠKE STROKOVNE LITERATURE IN PREVODOV NEKATERIH ČLANKOV GOSPODA GEORGA W. SCHMIDTA.