57 PREHRANA Abeceda prehrane  Nada r otovnik Kozjek, dr. med. V arna in užitkov polna hoja po hribih je za povprečnega ljubitelja gora v veliki meri povezana z njegovo vsakodnevno prehrano. Tej dodamo le nekaj hranil, ki dajejo tele- su hitro kurivo za telesni napor. Prehranska priporočila se le malo spremenijo pri daljših planinskih turah in odpravah v velika gorov- ja (trekingi, alpinistične odprave). n aj Prej Poskrbimo za ura Vno TeŽeno P rehrano Pred načrtovanjem hribovske prehrane se moramo seznaniti z osnovami uravnoteže- nega in za zdravje varovalnega prehranje- vanja. Poznati je treba bolezenske tegobe posameznika in značilnosti telesnega napo- ra, ki spremlja našo pot v hrib. Vsi ti dejavni- ki vplivajo na izbiro hranil, ki jih telo potre- buje za delo. Pa ne samo fizično; v visokih in oddaljenih prostranstvih je zelo pomebno tudi delovanje naših možganov. Psihične ak- tivnosti nam ne nudijo samo ugodja ob pla- ninskih doživetjih, temveč nam omogočajo tudi varno hojo in plezanje. Ker je osnovna hrana za možgane sladkor, je za zdravo pre- sojo zelo pomebno, da je telesu vedno na voljo. Pa četudi v obliki kocke sladkorja, ki jo sicer v vsakodnevnem življenju mnogi pre- ganjajo skoraj kakor strup. Podobno velja tudi za prosto plezanje po naravnih in umetnih stenah ter gorski tek. Ključ prehrane pri hribovskih podvigih torej ni v tem, ali bomo dali v nahrbtnik jabolko ali tablico čokolade, pač pa je po- membno, da pojemo zajtrk, si porazdelimo uravnotežen vnos hrane čez ves dan in se naučimo nekaj pravil, ki omogočajo, da telo dobi zadosti energije in tekočine. S tem se ukvarja športna klinična prehrana. V naslednjih zapisih bomo na kratko po- potovali od domače kuhinje do prehranskih priporočil za vzdržljivostne telesne aktivno- sti. Ker planinske podvige velikokrat spre- mljajo zahtevnejši pogoji v okolju, se bom dotaknila tudi hranil, ki nam pomagajo pri telesni dejavnosti v mrazu in vročini. nekaj misli, P reden VsToPimo V domačo kuhinjo V današnjem svetu življenje teče bistveno hitreje, kakor nam dopušča narava. Logiko brezglave hitrosti prenašamo tudi v pre- hrano. Velikokrat se zadovoljimo z na hitro in nekakovostno pripravljeno hrano. Zelo značilna posledica ‘življenjskega’ pristopa je iskanje posebne hrane ali dodatkov, ki nas bodo naredili močnejše, hitrejše in uspe- šnejše tudi pri prostočasnih dejavnostih. Telo je občuT lji Va biokemična ToV arna Veliko telesnih in zdravstvenih težav, ki se pojavljajo pri hoji po hribih in se posebej iz- razijo pri bolj zahtevnih planinskih turah, je povezanih s slabo osnovno prehrano. Skraj- ni primer so plezalci, ki hočejo premagati zakone fizike tudi tako, da premalo jedo. Podhranjen organizem ne more zadostiti energetskim potrebam pri plezanju; posto- poma se pojavlja izčrpanost, nato poškodbe in slej ko prej začne popuščati tudi imunski sistem. Podobno se dogaja tudi med dolgi- mi pohodi v zahtevnih pogojih, ko se zaradi nepravilnega in premajhnega vnosa hranil lahko pojavijo življenjsko nevarna stanja. Verjetno bi se tudi v planinstvu zgodilo veliko manj za zdravje nevarnih dogodkov, če bi bilo naše telo primerno prehransko podprto. Vedno znova namreč pozablja- mo, da v naravi delujejo osnovni zakoni, ki nam pomagajo razumeti naše vsakodnevno življenje. Zakoni fizike, kemije in biologije nam nazorno pojasnjujejo, da energija ne nastane iz nič in da delovanje našega telesa lahko primerjamo z delovanjem zapletene biokemične tovarne. Za delovanje te tovar- ne potrebujemo energijo in številna hranila. Kadar telo energetsko podhranjujemo ali mu dovajamo le nekatera hranila, se sproža- jo številni kompenzacijski procesi. Če s sla- bo prehransko podporo pretiravamo, začne telo postopoma popuščati. Presnovno popuščanje telesa je zelo redko hitro. razvija se zelo počasi in se po več letih pokaže s pešanjem posameznih organov ali oslabelostjo telesa. Da telo ni v najboljšem stanju, se pokaže takrat, ko od njega zahtevamo nekoliko več. Če nas nena- doma začne ‘navijati’ pri hoji v hrib, je to do- bra spodbuda, da razmislimo, kako je z našo telesno in zdravstveno pripravljenostjo. d omača kuhinja Telesno in zdravstveno kondicijo najbolje vzdržujemo z ustrezno vsakodnevno pre- hransko podporo telesa. Domača kuhinja je najboljše zdravilo, s katerim si telo opo- more po telesnih naporih v hribih. Z zdravo vsakodnevno prehrano se bomo najbolje pripravili na telesno aktivnost in dobra ve- čerja po celodnevni turi je naboljše sredstvo regeneracije. Med regeneracijsko prehrano spada tudi tista, ki je sicer ne prištevamo med zdravo, vendar nam zapolni energetske zaloge or- ganizma. Boljši izraz kakor zdrava prehrana je zato ‘za zdravje varovalna prehrana’ . Ob tem ne mislimo, da moramo jesti le broko- li oz. samo posebno prehrano. Ne, gre za prehrano, s katero telesu dovajamo dovolj energije in hranil, potrebnih za njegovo de- lovanje. To pomeni, da jemo hrano, ki je pe- stra in vsebuje zadosti beljakovin (četudi je to kakovostno meso), kvalitetnih sladkorjev in maščob ter seveda čimveč naravnih virov multivitaminov in drugih zaščitnih snovi. Ne pretiravajmo z vnosom samo ene vrste hranil. Večina ‘diet’ , ki predpisuje uživanje samo nekaterih vrst hrane in hkrati izključu- je druge, je zato za naše zdravje bolj malo vredna. Kaj nam pomaga, če jemo najbolj kakovostno in biološko vzgojeno zelenjavo in sadje, ko pa ob tem velikokrat zaužijemo premalo beljakovin in hudo pretiravamo s sladkorji! m FOTO: MIHA PAVŠeK