Dopisi.
iz Maribora. (Razglas,) Visoko c. k. namestništvo v Gradcu je po dopisu od 21. sept. t. 1. št. 15.538 dovolilo, da se šole na c. k. gimnazii v Mariboru za leta 1865/6 še le 15. oktobra t. 1. začno, ker se šolsko poslopje do rečenega časa še le dozida. K vpisovanju se imajo učenci oglasiti 13. ali 14. oktobra, dopoldne med 8—12. ure, pri podpisanem ravnateljstvu.
C. kr. ravnateljstvo mariborske gimnazije dne 24. septembra 1865.                    AdolfLang, ravnatelj.
324
325
Iz Maribora 25. sept. — Včeraj smo slovesno obhajali spomin Slovencem nepozabljivega knezoškofa, prestavnega Slomšek a. Kako lepo so ta dan slavili iz Ljubljane prišedsi „Sokolci^% naznanile so „Novice" že svojim bravcem; naj naznanijo se večernico, ki jo je napravila tukajšnja čitavnica.
V dvorani Kartinove gostivnice se je ob poli osmih začela „beseda", ktero je čitavničini predsednik gosp. dr. Srnec začel z izvrstnim ogovorom, v kterem je posebno povdarjal velike zasluge Slomšekove o slovstvu slovenskem. Da je bil govor z navdušeno pohvalo sprejet, ni mi treba še posebno pritrjevati. Po ogovoru so vrli „Sokolci'* pokazali svojo umetnost v ličnih skupinah, ktere je občudovala vsa množica; za njimi pa se je pelo in deklamovalo. Vsem zborom je zložil Slomšek besede, razun Koseskovega ,,Kdo je mar", ktere je gosp. dr. Benjamin Ipavec izrazil v prekrasnih melodijah.    Lepa misel je bila to, da pri besedah:
Vse obrne v božjo slavo, Mitra kinči sveto glavo,
stopi  belo-oblečena   gospodičina na oder  in   z lavorom ovenča podobo  Slomšekovo; v tem trenutku plamen navdušenosti  vžge  vsa srca   in slavaklici   so doneli po dvorani,   da   se  je zidovje zibalo. — Po končani „be-sedi" stopi   štajarski  deželni   poslanec in  iskreni rodoljub slovenski gosp.   dr. Razlag  na oder;   slavaklici od vseh strani ga pozdravljajo in radovedno pričakuje skupščina, kaj da bode povedal. Opomnivši bridkih preteklih 5 let je nadaljeval govor svoj blizo tako: Bil je čas stiske,   kterega je   ustavil cesarjev razglas   od 20. septembra;   vesela prihodnost se nam kaže prijazno,   v kteri se bode iznova utrdila starodavna zveza med prestolom Veličanstva  in  našim zvesto mu udanim narodom.    Cesarjeva beseda zagotovlja samoopravlj e,   po   kterem   hrepene vsi pravi domoljubi ,   ker  v sebi in v vseh druzih bratovskih narodih velike Avstrije čutijo moč, da se izpelje cesarjeva volja. Vsi narodi avstrijski imajo prostora dovolj za delovanje na polji duševnem in materijalnem, in ker so udje iste države, more se misliti, da bojo vzajemno delali na to, da se blagor države  strinja  z zgodovinskimi pravicami pa tudi s potrebami  mnogovrstnih  narodov avstrijskih. Avstrija   ima   skupne   zadeve,   a   te   zadeve   ne dajo se  nikakor  tako  razdvojiti,   da  bi  se za ene  delalo   na Dunaj i,   za   druge  v  Peš tu.    Pravo samoopravlje   (avtonomija)   naj   vlada   povsod,    al temu,  kar je skupnega vsem deželam avstrijskim,   naj bode središče  na  Dunaj i,   ki  je   pravo   avstrijsko osredje.    Ako  bi   stanovniki   na  Ogrskem   pritegnili deloma v Pest,   se bomo mi ustavili temu,   ker tako razkolnistvo  slabilo bi  skupno  našo   domovino, ne pa,   da  bi jo krepčalo.    Ta pravila so tudi pravila cesarjevega razglasa od 20. septembra, kterega smo radostni sprejeli; zato naj v slovesnem tem trenutku doni slava Njih  Veličanstvu cesarju,  pa polno  zaupanje tudi državnemu ministru grofu Belkredi-u, ki je desna roka cesarjeva!    In  navdušeni   slava-klici   so pritrjevali, da je govornik pravo zadel.   Da pa minister izve,  da tudi Slovenci poprimejo v javnosti besedo, kadar je treba,  in da tudi ostali bratje Slovani, ki so radostni sprejeli manifest od 20. sept., izvejo, da Slovencem vzajemnost in solidarnost ni le prazna beseda,   se je zaupmca brž po telegrafu naznanila ministru. — Ne le iz Stajarja,   temuč   iz  mnozih  druzih slovenskih dežela, iz Kranjskega in Koroškega, so prišli rodoljubi slavit spomin preblagega vladika in buditelja slovenskega — Slomšek a.    Kakor je   „Sokol"   imel svoje zastopnike v načelniku dr. Costa-tu, v podnačelniku dr. Zupancu in nad 50 Sokolci,   tako  je tudi čitavnica ljubljanska imela svoje zastopnike v dr. Jan. BleiweisU;
dr. Tomanu, L. Svetcu, kranjska v dr. Drag. Bleiweisu, notranjo-bistriska v predsedniku svojem dekanu gosp. Grašiču in gosp. Oblaku, koroška v g. Einšpielerju itd. Nobena prilika ni še privabila rodoljubov iz toliko slovenskih okrajin na eno mesto, kakor Slomšekov spomin danes v Maribor. To je živa priča, kaj je bil ia kaj ostane preblagi vladika Slovencem svojim.
Iz Maribora 1. okt. —r— Čistih dohodkov pri naši besedi 24. t. m. je ostalo čez 160 gold. Mnogo rodoljubov je bilo, ki so za vstopni list dali več ko se je tirjalo; al ni bilo mogoče zapisovati njihovih imen zvečer pri kaši, kjer je bila gnječa velika. Po 10 gld. sta dala dr. Gustav Ipavic, ki je tudi toliko lepih napevov složil Slomšekovim besedam, ter g. Breznik, blaga domoljubna duša. Sprejeli smo pa že tudi pri besedi prvo lepo podporo od zunanjih častiteljev Slom-šekovih. Slavna čitavnica v Kranj i namreč je poslala po gosp. dr. Drag. Bleiweisu, častitega rodii, 40 gld. za namenjeni javni spomenik Slomšekov v Mariboru. Presrčna hvala možem, ki nam tako krasno z dja-njem kažejo, da živijo z nami v vzajemnosti slovenski, kadar gre za narodno delo! Podarili so nadalje gosp. Reiser, c. kr. notar tukaj, za spomenik 8 gold.; oni so bili mestni župan v Mariboru, ko se je preselila la-bodska škofija v Maribor, ter so največ opravili v mestu za to imenitno delo. Poslali so nam nadalje rodoljubi iz Celovca 7 gold. Tedaj smo že založili v tukajšnjo hranilnico 210 gold. za matico Slomšekovega spomenika; še nekaj bo ostalo ^ al založiti se še ni moglo, ker še nimamo vseh računov o stroških za besedo. — Po naših mislih je to le začetek, ki nam zagotovlja vspeh, da se namreč izpolni želja Slovencev, postaviti spomenik svojemu blagemu oČetu Antonu Martinu. — Opiraje se na to, kar smo že dosegli, upamo, da pridobimo še več zaloge v ta namen. Zlasti se zanašamo na visoke cerkvene oblasti, da bodo podpirale začeto delo. Tudi mesto Maribor ima po naših mislih dosti razlogov, z nami v kolo stopiti, da se delovanje dožene do ugodnega vspeha. Slomšek so osnovali sedež škofije v Mariboru; oni so osnovali tukaj dosti blagih društev, ki delajo v krščanskem smislu za podporo sirot, ubogih itd. Minula je jeza tistih, ki niso mogli poprej potrpeti nasprotne misli o narodnih zadevah. Zatoraj je odbor za „besedo" sklenil, prositi slavno škofijo tukajšnjo in mestni odbor, da pošljeta po dva zastopnika; čitavnica pa tudi naloži dvema odbornikoma, da bi se združili vsi v posebno društvo, ki naj vse opravi, da se izdela vreden spomenik Slomšekov v Mariboru. Začasni prvosednik čitavnice naj pa vodi to delo, in naj marljivo skrbi, da se kaj opravi. Kmali bote, dragi Slovenci, izvedeli, ali se sprejme naše povabilo od povabljenih odbornikov, in kako bo delal novi odbor. Gotovo bo vas prosil še daljne podpore; zavolj tega vam pa ni treba misliti, da ne smete poprej z delom začeti. Saj Slomšek niso bili le Mariborčanom delavec na cerkvenem in narodnem polji; delali so s peresom za vse Slovence, naj ga tedaj tudi slavijo vsi!
Iz Zagorice v moravški fari 26. sept. — Kaj neki se godi tam gori na griču, kjer stoji majhna pa zala cerkvica sv. Križa —• me vpraša popotnik, ki me je došel — da je ves hrib polno kmetiškega ljudstva v prazničini opravi, vmes pa tudi gospode, da možnarji pokajo in se godba razlega čez hribe in doline? Spomin preslavnega rojaka svojega Ju rja Vegata obhajajo, ki je današnji dan 1802. leta smrt storil — mu odvrnem , in obd hitiva naprej , da ne zamudiva slovesnosti, ki se je začela z veliko sv. mašo, ktero so peli prečastiti dekdn moravški, gosp. J. Toman. Majhna cerkvica bila je tako polna pobožnega ljudstva, da je srečen
326
bil, kdor je mogel va-njo priti; zato je po griču, na kte-rem stoji Božji hram, noter do farovža gori na tisoče bilo Ijudi^ ki so se od zunaj udeleževali cerkvene svečanosti. Po sv. evangelji so gosp. dekdn s prelepim ogo-vorom razložili zbrani množici namen današnjega shoda in zakaj po lepi slovenski navadi se s svetno slovesnostjo strinja cerkveno obhajilo, popisovaje na kratko življenje imenitnega farana Ve ga-ta, Čegar ime v krstnih bukvah zapisano stoji „Juri Veha.^^ Ko ste po veliki maši opravljeni bili se dve (pred njo pa tri), je Vegatov prevnuk Petrka vzel tablo iz vlitega železa, kise bo kot spominek vzidala v cerkev, in vsa množica gre ž njim, spred pa godba, kakor v procesii do rojstne hiše Vega-tove, ktera je bila z dvema majema okinčana, medkterimase je vil venec, na hišici pa je bila ovenčana tabla z napisom: „Juri Vega, baron; rojen 1754. leta, umrl 1802." Videli smo v tem sprevodu 5 deželnih poslancev: dekana J. Tomana, dr. L. Tomana, dr. Costa-ta, Luka Sveteca in dr. Jan. Bleiweisa, zraven njih nekoliko druzih duhovnih in svetnih gospodov in gospd iz Ljubljane, iz Brda, iz Tuštajn, Kamnika in druzih krajev kranjskih. Da smo videli tudi pisatelja življenjepisa Vegatovega gosp. prof. Peternela, proži-telja Vodnikovega spominka gosp^ fajmoštra K. Hubra, vsak lahko uganil; dušni pastir St. Kriški pa so domd skrbeli za vse, česar je treba bilo, kot hišni gospodar. Ko dospe brezštevilna množica pred rojstno hišico , ki je zdaj Močilnikarjeva, se ustavi na trati pred hišo in najpred stopi dr. Bleiweis na improvizirani oder, po domače na mizo, za njim dr. Toman in naposled tudi fajmošter Huber.
Dr. Janez Bleiweis v govoru svojem radost na-znanuje, da je prišlo toliko naroda slavit neumrlega Vegata; opisuje slavno življenje možd, ki v tej borni bajtici med hribovci rojen je nesel slavo svojo in domovine naše po vsej Evropi; Vehevčev Jurček je iz te hišice, ki nam zdaj stoji pred obličjem, šel z malo skrinjico, ki mu jo je mati dala, v ljubljanske šole, bistra glavica pa je revnemu sinku prostih kmetiških starišev pot odprla po vsem svetu; stopivši v vojaški stan se je obnašal tako junaško, da je prejel najslavniši red Marije Terezije in je bil v visoki žlahni stan — baro-novski — povzdignjen; al ne le junaštvo samo in njegovo bojevanje za Avstrijo nekdaj dela nam Vegata neumrlega , temuč tudi njegova učenost zlasti v računskih vedah, da še danes živi v knjigah svojih in bode živel na veke. In ako se vprašamo: kdo je mar — ta junak, ta učenjak? zagromi nam od vseh krajev svetd odgovor: „taka glava korenine je slovenski oratar!" Tako je slava njegova slava kmetiškega stanu, slava Vaša, Zagoričani, slava Krajne, slava slovenske naše domovine! Hvala gospodom, ki so nam s tem spominkom, ki se stavi na rojstno hišo in v cerkev, dali danes ob enem opomin, da se stavi še na druzem mestu slavi Vegatovi vreden spomin. •^In s slavoklicem na neumrlega Vegata, ki je donel čez hribe in doline tisočkrat ponavljan, je končal govornik svoj govor.
Zdaj pa poprime dr. Toman besedo in govori blizo 'tako: ,,Današnja slovesnostjo silno važna, pomembna. O visoki vrednosti, učenosti neumrjočega rojaka ste slišali že poročilo gosp. dekana Tomana in dr. Bleiweisa. On je zvezda na polji vednosti. Spoznavši moč številke je stavil sisteme, kakor nikdo popred. Pa tudi djansko in praktično je on svojo vednost razvil. On je povzdignil topničarstvo na najvišo stopnjo iste dobe, naša država seje oponašala z njegovimi znajdbami, ki so pripomogle k jedni in drugi zmagi. Tako je on naš rojak, Slovenec, branil cesarstvo na vojskinem polji, kakor naša zvestoba,   dušna udanost od nekdaj varuje obstoj
njen. Slovil je po svetu tako, da ga vsi narodi poznajo, da so posnemali Francozi in Angleži znajdbe njegove* Zakaj je pa, čeravno ga Slovenci niso nikdar pozabili,, zaostajala svečanost do današnjega dneva? Ležala je gosta tma nezavednosti nad nami. Slovencu ni bilo mar za Slovenca — ne za samega sebe. Drugi narodi se ponašajo s svojimi možmi; kolikor več slavnih mož kak narod ima, toliko več velja. Mi pa, ki nimamo toliko slavnih mož, mi pa še nismo zidali „d6ma slave^^, mi pa še nismo postavili vrednih spominkov. Kakošne zasluge imajo za našo slavo raznoizvrstni naši prvaki: grof Auersperg, ki je Turke premagal pri Sisku, baron Cojz, ki je slovil po celem svetu zavolj svojega natoroznanstva, Valvazor, ki je pisal „čast kranjske dežele" in žrtoval vse svoje premoženje za to delo obširno, Linhart, ki je pisal izvrstno zgodovino Jugoslovanov, Vodnik, kije sebral jezikovno blago v jezik slovniški za zavez vseh Slovencev, Kopitar, znan celemu svetu ko preučen slavista, D o lin ar, najbistreji pra-voslovniški pisatelj, Prešern, pesnik neumrjoč, Wolf, ndrodni mecen itd. itd. itd. Med njimi sveti pa Vega, ko najsvitlejši zvezda učenosti. Zginila bode megla, kadar se spoznd narod, in vse te zvezde bodo zabliščale in mu bodo svetile pred vsem svetom na nebu slovenskem. Zato, moji dragi rojaki, spoštujte svoje domače blago, svojo domovino, svoj narod, svoj premili materni jezik. Zavedajmo se med drugimi narodi, da smo tudi narod, narod slovenski, vejica velikega debla — slovanskega. Ponašajmo se s svojimi prvaki, da ^o naši, kakor se ponašajo drugi narodi s svojimi. Ce bodemo gledali na zvezde obnebja naše slave, bodemo od narodne zavesti gnani za njimi sledili. Mili bratje, v tem pomenu obhajajmo danes moža, ki slovenske krvi po vsem svetu slovi. Vega! slavni rojak! vodi nas, navdušaj nas s svitom svoje vednosti neumrjoče* Neumrjoč si, kakor dela tvoja:
Kakor iz nič Številka v večnost sega, Tako po nji tud Tvoja slava, Vega!
In   zopet   so   se slava-klici razlegali  čez   hribe   in doline.
Zdaj  pa  stopi še  gospod fajmošter Kajetan Huber na oder in slavi Vegovo ime, oziraje se na zasluge njegove o vojaštvu in vednostih, ktere   ima Klijo  zapisane v zlatih knjigah zgodovinskih.    Govornik, znan po hu-moristiki svoji,  je tudi v tem govoru marsiktero povedal,   ki je bila z občno radostjo sprejeta;   tako na priliko je od vseh strani mu donelo ,,dobro ,   dobro!"   ko je rekel: „v beli Ljubljani se je naš Vega učil, da je pri   Belem  gradu   Turka podil."    Isto   se je  ponavljalo, ko je rekel,  da starodaven latinsk pisatelj  je trdil,  da  o vojskinem  hrupu molčijo vede (inter arma silent Etiusae),   in  da  verjelo se  mu je to kakor evan-geli.    Vega pa  je za svojo stran djansko pokazal, da to ni res, kajti ravno o vojskah je pisal knjige, polne učenosti,  ker „bistra glava ne miruje,   če se tudi pest bojuje."   Naznanil je gospod govornik tudi, da on ima tisto skrinjico, s ktero je mladi Vega šel v ljubljanske šole,  in ktero je hranil dosihmal kot dragocen zaklad.    Da  se pa spominek  ohrani domovini stanovitno, je pri   tej   priliki  obljubil skrinjico izročiti kranjskemu zgodovinskemu  društvu   in  v zagotovilo   te   obljube je pričujočemu   ljubljanskemu županu   gosp.   dr. Costa-tu, kot odborniku zgodovinskega društva,  izročil ključ te skrinjice.    In ko  je   govornik sklenil svoj govor z besedami:   „Vega  čista je   slovenska  kri,   na  veke  naj Vega živi!"   so  se  živio-klici zopet  razlegali čez hribe in doline.
Ko 80 bili govori dovršeni, gospod dekan Toman, oziraje se na to, da je Vegata našega kakor malo kterega   slavilo nekdaj Veličanstvo cesarsko,   zakličeja
327
množici, naj zapoje cesarsko pesem — in v tem hipu se oglasi cesarska pesem iz navdušenih src in godba jo spremlja. Po odpeti cesarski pesmi pa se hipoma zbere krdelee rodoljubnih pesnikov in popevaje naše domače „Hej Slovani", „Naprej zastava Slave'^ in druzih več, in vsem pričujočim so srca igrala o pravi tej narodni veselici. V tem pride tudi stari gosp. Wagner na goro k nam in dr. Bleiweis se mu zahvaljuje , da se je tudi spomnil našega slavnega rojaka in 8 tablico za cerkev iznova nagon dal tistemu spominku, ki ga je nasvetoval že 1854. leta gosp. prof. Peternel. Davno je že poldne odzvonilo in še zmiraj se je radovalo ljudstvo pred Vegatovo rojstno hišo. Počasi se je razkropila vesela množica, vsak na svoj dom; mnogo gospodov se je k obedu podalo v farovž Št. Kriški, kjer jih je čakala dobro obložena miza; tu je bilo navdušenih napitnic brez konca in kraja; družbica je bila vesela , da je imela med seboj tudi vojaškega dušnega pastirja c. k. polka topničarskega in pa enega gospoda častnika istega polka, kteremu je nekdaj Vega bil slaven ud. Druga družbica pa se je gostila v farovžu St. Helenskem, da je pritrkovala tukaj na planem temu, kar se je godilo gori na gori.
Na povratku v Ljubljano so se gospodje še nekoliko pomudili pri gosp. Vodetu v Dovskem, ogledovaje pridno čbelarstvo in vrtnarstvo njegovo, in „pri Krači'^ potem pa se združili vsi, in jo udarili na ladii čez Savo v Laze, kjer so jim svetili trije kresi, ki jih je dohodni-kom na čast napraviti dal prijazni ondašnji gospod telegrafist.
In tako se je končala narodna slovesnost Ve ga tu na slavo, ktere gotovo ne pozabi nikdo, ki je bil pričujoč , pa tudi okolica ne, v kteri se je svečanost vršila in tako izvrstno dovršila.
Da bi Lazem nasproti kmali stal Vegatu spominek! Iz Stare Loke  2,   okt.   —  Včerajšno  nedeljo  je bila posvečena nova naša cerkev, o kteri so „Novice" že govorile.    Blagoslovili   so  krasni božji hram milost-Ijivi knezoškof gosp.  dr. Jernej Widmer  in  z  velicim spremstvom peli   veliko mašo;   pridigovali   pa   so   pre-častiti stolni dekan ljubljanski gosp. dr. Pogačar. Maša je bila z godbo,  pri kteri so kaj lepo in zdafno pomagali na goslih  in   s  petjem  nekteri gospodje čitavnice ljubljanske, ki so nalašč v ta blagi namen lesžm prišli. Med čveterospevi, ktere je  vodil po  domovini naši že dobro znani pevovodja Fabjan, se je posebno odlikoval Bradskov Očenaš, tako po svoji veličastni skladbi prav v duhu cerkvenem, kakor po izvrstni izpeljavi  po prekrasnih glasovih, ki so ga peli.   Lep6  so donele nove Goršičeve  orgije.   Velika   cerkev  je  bila  tako   polna pobožnega ljudstva, da je bila danes premajhna za vse. Iz Preserja 25. sept. L. M. — Da že dolgo nam v veliko  škodo   dobrotni   dež   ni   pomočil   trde   skorje kamnitega sveta naše okolice, in to leto le enkrat ni še rahlega mahu, ki sega do podnožja naših prijaznih mejnikov ,  in v našo faro,   nam je  najboljši  porok gosta dimna megla,  ki   ne  nastaja  le  po  širokem  močvirji, tudi ni navadno izhlapenje;  vlači  se tudi po stranskih kotlinah in čez,   ter   nas   nadleguje  s silnim  požarnim smradom.   Požari tle in  gorč  na široko,   kakor  da bi jih Vulkanovi otroci iz porednosti razbrskovali, smradni dim pa se kadi, kakor da bi si gnjusobne Harpije bile izvolile ta svet v nočno sprehajališče. Milo pogledujemo po spremenu lune,   zastonj laja lisjak, ker ni ga zaželenega   oblaka,  ki bi enkrat do   dobrega premočil za-fitradano zemljo,   smrdljivi   ogenj pogasil,   in   napolnil razsušene   kapnice.    Cel6   divja   zver,   ko  po   svojem kramljd,  se gotovo pritožuje zoper preveliko suSo, kei je prisiljena zavolj pomanjkanja   studencev in potokov gasiti  si   žejo   pri   neusmiljenem   sosedu   —   človeku.
Medved ima krog Krima lepo zavetje,  in kakor da bi se bil skopal v Čarobnem mazilu,   za-nj   ni  nevarnosti. Lovci ga sledž; se jim tudi pokaže, pa če bodo na njegovo kožo pili, bo krčmar kmali obožal.   On hodi prav pogumno žet in pit o svojem času.   Redka prikazen so jeleni,  ki so začeli  tudi prav ponosno krog nas postopati.   Pred nekimi tremi tedni so videli ljudje iz čolna jelena plavati čez Ljubljanico; ljudi ni zapazil od deleč v gosti megli.    Preteklo  nedeljo  24. t. m.   naleteli   ste pastarici v gosti   megli na jelenčka;   ena   ga   mahne s šibo,   druga   ga   s  polenom  zapodi, — tekel je   proti sv. Ani.   Kaj posebnega pa in pravo  gledišče je bilo, ko  zjutraj   po   prvi sv.  maši  ljudstvo   pride  iz  farne cerkve.    Ravno nasproti na  farovški   njivi   se pase po ajdi lepa  živina  z dolgima vejama na glavi.    Bil je ta ponočnjak lepo okroglo pitan velik jelen s šesterimi odrastki, ki jo je še le zjutraj klamal po gosti megli proti svojemu domu iz spodnje pivnice — Ljubljanice.    Res, lepa žival,   pa še lepše njegovo obnašanje pričo šumečega ljudstva. Brez strahu on postaja in se prav počasi prestopa, kakor da bi bil le na ogled prišel, proti množici, ki radovidna pospešuje korake.    Ko se gledavcev nagleda in naveliča,  postavi se pokonci, in ko bi trenil,   je bil čez   zid  in  cesto v enem skoku res prav z lahko nožico,   ter   dalje   gr6   svoj   pot čez polje proti gozdu, pa ves pogujnen in nepreplašen.    Ali je po na-ključbi,   ali  je   bil   toliko  prebrisan,   da jo je mahnil skoz dolgo vrsto ljudi čez cesto ravno pred lovcem, ki ga je   gotovo  toliko  zaželel,   če  ne bolj,   kot nekdaj Adam prepovedanega sadii, ko mu ga je žena ponujala. Razodel je to sljo,  ko je  pognal kamen za njim,   ker ni še vedel, da so ga previdni gospodje kar na pogled in   na   prvi   poklon vzeli  v varstvo,   ter mu potni list podpisali.    Če se zgodi, kar zahtevajo,   bo po polji in senožetih   naših   kmali   treba   strašilnic   ali   ropotalnic, kakor so jih imeli pred Časom, ko so jeleni pogosto hodili v gostje in   se bodli z domačo čedo. — Se   nekoliko tacih prikazin,  pa bomo v pogovorih precej pozabili letošnjega pomanjkanja,   posebno  čbelarje.   Ko bi pač vsak  gospodar letos  imel kakih 100 mogočnih panjev!  Edini čbelar in pridne čbelice so, ki se take letine pri nas vesel6.   Kar jim  opešana ajda ne dd,  povrnejo jim gozdi,   ki  so  letos tako  bogati,   da bo na cente medii pod hojami popila zemlja,   ker ni delavk zadosti,   da  bi  sladko   rdso znosile v shrambe.    Kmet naš se pa tudi z gozdom to zimo  ne bo  veliko hvalil, ker je na eni strani  zavolj  pičlega pridelka primoran, ga vedno bolj jasniti,   na drugi pa dati v ceno ali poa ceno, ker o vsaki dobi tudi proti Trstu ni odprtih prijaznih vrat; proti Ljubljani pa, kjer je tudi šote obilo, se val6 to jesen leseni potoki brez mere in konca.  Kja bodo neki vnuki jemali polena za domačo peko?
Iz Ljubljane. Današnjemu listu na čelo postavljeni program ali naznanilo, kako bi se dala po oktoberski diplomi osnovati prava avtonomija deželna in ravno-pravnost slovenskega naroda, priporočamo v resen pretres vsem Slovencem, pa v miren prevdarek tudi vsem drugim, ki želijo, da so vsi avstrijski narodi zadovoljni, po njih pa Avstrija edina, krepka in srečna.
—  C. kr. dvorni svetovavec Seifert je prišel v Ljubljano, da se z mestom pogodi zastran kupa pod-turnskega grada; sliši se, da ga dobi mesto po dostojni ceni.   Danes se je vrnil gosp. Seifert na Dunaj.
—  Kakor slišimo, se šole ces. normalke, realke in gimnazije začn6 še le 3. novembra.
—  10. oktobra je pri c. kr. deželni vladi posvetovanje, da bi se vprihodnje slovenske knjige ljudskih šol natiskovale v Ljubljani in ne na Dunaji in bi se po takem našim domačim papirnicam in tiskar-nicam ne odtegnil zaslužek.
.   328
—  Zopet se bojo nabirali vojaki za armado mebika n s k o, in, kakor se sliši, utegne vendar le Ljubljana izvoljena biti za to nabiro. Dobro! Tako ostane v mestu našem zopet kaj novcev, ki jih krvavo potrebujemo.
—   Y sredo se začn6 vaje možkega pevskega zbora v čitavnici naši, ki se ponavljajo potem vsako sredo in saboto o poli osmih zvečer.
—  V četrtek končd gosp. Koroneli svojepoduče-vanje o slovanskih plesih v dvorani čitavnice naše. Go-spodičine in gospodje^ ki so se pri njem učili, ne morejo prehvaliti njegove izurjenosti in gracije v plesu.
—   V tem, ko po pravici tožijo naši kmetje, da jim celo nenavadna suša, ki je zelo pokvarila ajdo, vničuje repo, zelje in korenje, so Angleži — tako nam piše naš gospod dopisnik iz Angležkega, čigar „Potni-kove opazke*^ začnemo priobčevati drugi pot — s toplim vremenom brez dežja in m^gle jako zadovoljni.
—  „Triglav piše, da je z velicim veseljem izvedel novico, da g. A. C. Fabiani v Trstu na to dela, da tega meseca že pošlje v Vera Cruz v Mehiko ladij o z avstrijskimi pridelki in izdelki obloženo. Prav tako! Kakor je težavno prizadevanje g. Fabiana velike hvale vredno, da avstrijskemu blagu odpira pot v ptujo deželo, tako naj bi pa tudi naši obrtniki se   prav
Eridno posluževali te prilike, da narede kupčijo v Me-iki. Kakor dunajski časnik ^,Wanderer*^ piše, ni res, da bi se ne dala ondi obila kupčija začeti; akopaje to, ne smejo avstrijski obrtniki zanemarjati te poti, da s svojim blagom spodrinejo blago druzih dežel. (Dobro bi bilo, ako bi se po gotovih virih izvedelo in potem naznanilo, ktere reči je lahko spečati. Vred,)
—  V Zagrebu je v zalogi Zupanovi ravnokar prišla na svitlo knjižica, ki jo je izdal marljivi preisko-kovavec domaČe zgodovine gosp. P. pl. Radič. Obseg njeni je gledišče ljubljansko od starodavnih Časov do danes. Na čelu knjižici stoji nemška drama iz 17. stoletja , ki sta jo dva kranjska pisatelja spisala pod naslovom „der verirrte Soldat" in jo v rokopisu hranuje naša c. k. knjigarnica; za njo pa našteva gosp. izdatelj nemške in italijanske igre, ki so se igrale v 17. in 18. stoletji, dokler se je 1765, leta ustanovilo ^stanovsko gledišče'^, ktero ravno letos obhaja svojo stoletnico —- zgubljeno za narod slovenski! Prav natanko našteva dalje vse igre slovenske od 1670. leta, ko so dijaki takrat jezuitske gimnazije, kar se ve, prvikrat igrali slovensko igro „Paradiž*' v gradu pod Turnom (sedanjem Tivoli), do danes v čitavnicah, in priobčuje vse v slovenskem jeziku dosihmal na svitlo dane glediščine igre ter dodaja pravično željo, naj bi se začele predstavljati tudi drame in žaloigre klasičinega jedra, ker izvrstni prevodi Koseskovi in Cegnarjevi častno kažejo, da slovenski jezik vse zmore. Vsacemu, komur je mar za to, kar se je godilo na tem slovstvenem polji od ne-
„kdaj do danes pri nas, priporočamo zanimivo to knjigo.
—  Nektere dunajske časnike, posebno staro in mlado .„Pres8e''  in  pa njuno žlahtnico „Triesterco'' je strašno
zbegala novica, da naša kupčijska zbornica noče na vrat na nos j udov v deželo; zlasti napadajo g. Horaka in Jož. Pleiwei8a, da nista bila zadovoljna z odlokom c. k. dež. vlade, ktera se nasproti zgodovinskem starim, so nikdar preklicanim pravicam sklicuje na začasni občinski red od leta 1849, ki veljd od danes do jutri, in domovinsko postavo od 1. 1862. Ker pri tem vprašanji ne gre za to, da bi nam centralistični časniki prižgali lešrbo svojega„liberalizma", ampak za materijalni blagor dežele v kmetijskem in kupčij skem oziru, in ker dežele, kjer se je vgnjezdil jud, kakor v Galicii, na Hrvaškem, Slavonskem itd. vse drugač govorijo, za-
govorniki Judov pač ne bojo zamerili našim ljudem, da se branijo hebrejskih dobrot! Da nam vere ne bojo ka-zili, tega se nobeden ne boji; al bi pa jud pomagal našemu kmetijstvu, našemu kupčijstvu na noge, o tem gre deželi beseda. Sploh pa ne zapopadamo, kako da se tako presrčno potegujejo „liberalci'^ za pravice judovskega naroda, za pravice našega domačega slovenskega naroda pa nimajo besede, in vendar mislimo, da smo mi domači prvi, potem pa še le — ptuji zidovi. Da slovenski narod doma, na svoji lastni zemlji ni vžival ravnopravnosti niti v šoli, niti v uradnii, niti v javnem življenji, to ne briga srakope-rov nemškega liberalizma, — ako pa se ptujim hebrej-cem ne odpr6 brž vsa vrata, kričijo, kakor da bi se svet podrl. To je — na stroške druzih—liberalnost nemška, ktera v hebrejcu spoznava zastopnika svojega!