Naročnin« mesečno 12 Lir, ca inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo SO Lir Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate.
Podruinical Novo meeto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.

VENEC
Uhaja vsak daa zjutraj razen ponedeljka la dneva po pratnflra.
e Uredništvo in ■ pr a v a i Kopitarjeva 6, Ljubljana. g 5 Redazion«, Ammini.trazionei Kopitarjeva 6, Lnbiana. I 1	Teleion 4001—4005.	1
Abbonameflti: Mete 12 Lire; Estero, mese 20 Lire, Edizione domenica, »nno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. Pj Lubians 10.650 per gli abbo-namenti: 10.349 pet le Inserzioni.
Filial• i Novo meeto.
Concessionaria esclusiva per la pubblicil& di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
Vojno poročilo štev. 415;
Nove izgube angleškega brodovja med zasledovanjem razbitega ladijskega sprevoda pri Siciliji
Potopljeni štirje veliki parniki, zadeti .pa križarka in letalonosilka
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Ladijski sprevod, ki ga je tvorilo 18 par-nikov v spremstvu angleške kr. vojne mornarice in ki se je v srednjem delu Sredozemskega morja moral izpostaviti hudim udarcem naših letalskih in pomorskih sil, je bil v teku včerajšnjega dne ponovno napaden od našega letalstva. Bombniki, strmoglavci in letalski torpedniki so z neprestanimi napadi najprej razpršili, nato pa do skrajnih meja zasledovali tiste angleške enote, ki so še preostale ter so računale na svojo razdeljenost in na tlabe vremenske razmere, da bi se izognile napadu, ker jim lastno brodovje ni moglo več tagotoviti zadostnega varstva.
Bombniki so presenetili in v celo zadeli parnik z 10.000 tonami in ga potopili. Tor-pedna letala so zadela in potopila dve drugi veliki ladji, in sicer neki parnik z 12.000 tonami in petrolejsko ladjo s 15.000 tonami. Tudi neka križarka, ki se je hitro umikala proti Gibraltarju, je bila dose-
žena po naših letalih in jo je zadel zračni torpedo.
Neka druga vojna ladja velike tonaže je bila zadeta od bombe, ki je tehtala 500 kg.
Iz dodatnih poročil se vidi, da je 23. julija bila poškodovana tudi ena letalonosilka, poškodovali pa so jo naši bombniki, en parnik pa je tudi bil še zadet in potopljen.
Število uničenih angleških letal se je od sedem dvignilo na osem, naše letalske izgube pa od tri na pet.
Pri torpediranju sovražnih ladij so se odlikovale posadke pod poveljstvom častnikov pilotov:
kapitan Moioli, poročnik Rivoli, poročnik Di Bella. Bombnikom in strmoglavcem pa sta poveljevala kapitana Zucconi in Rizzi.
Severna Airika: Sovražni oddelki, ki so se bližali naši postojanki na bojišču pri Tobruku, so bili odbiti in so imeli izgube.
Vzhodna Afrika: Delovanje topništva v odseku pri Uolšeiitu in Cuiquabertu (Gondar).
naše letalo se je motalo umakniti. Naši bombniki so neprestano obmetaval- sovražno formacijo in jo obsipali z bombami. Ob 15.10 je naše izvidniško letalo javilo neko križarko tipa Southampton (9600 ton), ki je bila poškodovana od naših bomb. Ob 18.10 je naša zračna patrola dohitela ladjo, ki se počasi vlekla proti zapado v spremstvu dveh 'or-pedovk ter jo ]e znova zadela z zračnim torpedom.
Tudi v srednjem Sredozemlju je imela bitka dramatične faze ter se je končala z uspehom našega drznega moštva. Med 11. in 14.30 je bila 60-vražna formacija okoli 40kin severovzhodno od La Oalite. Ob 17.30 so naša letala že napadla -o-vražne edinice ter so zadela z dvema torpedoma neki 15-tisočtonski parnik, ki se je takoj potopil.
Naši znani in neznan! strelci zračnih torpedov so napadli sovražnika tudi v srednjem Sredozemlju z neverjetno drznostjo in izkustvom. Naši lovci so sestrelili letalo tipa »Bristol-Blenheiin«, ki je strmoglavilo v motje.
Po 18. uri je skupina bombnikov vzlic silno slabi vidljivosti zadela neko torpedovko in veliko bojno ladjo še nedoločenega tipa. Tudi pri tej akciji je lovsko letalo tipa »Saetta« sestrelilo letalo »Bristol-Blenheiin« 20 milj zapadno od Marettima. V borbi je bil uničen še četrti sovražni aparat. Skupno je izgubil sovražnik dva parnika s 25.000 tonami. Torpedirani sta bili neka križarka. torpc-dovka, parnik še neznanega tipa in najbrže še druge edinice. Sestreljenih je bilo sedem sovražnih letal. Trije naši aparati se niso vrnili.
Napad na Malto
Na bojišču, 23. julija, lp. Ponoči so naši bombniki napadli pomorsko letalsko o|K>rišče La Voletto na Malti. Bombe srednje in velike vrste so padale na pristaniške naprave in na zasidrane ladje. Nočni lovci so skušali ovirati delovanje naših bombnikov. Med našimi in angleškimi letali se je razvil boj strojnic, toda vsa italijanska letala so se vrnila na svoja oporišča.
Kako so potekali včerajšnji zmagoviti napadi
Na bojišču, 25. julija, lp. Posebni poročevalec agencije Slefani javlja:
Sredozemlje je bilo, kakor se vidi iz včerajšnjega vojnega poročila, prizorišče krvave pomorske in letalske bitke. Naše hrabre letalske sile so se tudi ob tej priliki izkazale z junaštvom ter so zadale sovražniku izgube, kakršnih še ni bilo doslej v spopadih v Sredozemlju.
Bitka, ki je trajala ves dan in ki morda še ni dosegla svojega zaključka, se je vršila v dveh različnih fazah. Prva je bila v zapadnem, druga pa v srednjem Sredozemlju. To jasno dokazuje, da so naše sile, razpostavljene po raznih oporiščih, takoj stopile v akcijo, čim se je pojavil sovražnik ter so brez prestanka uničevale močne in številne angleške edinice.
Sovražnikova prisotnost je bila naznanjena fOfKildne 22. julija v jugozapadnem Sredozemlju. Sovražne ladje so nemara hotele doseči oporišče na Malti ter bi pozneje nadaljevalo pot proti Aleksandriji v Egiptu.
Toda ob prvi zori naslednjega dne so naša izvidniška letala z velikim radijem zapustila Svoja oporišča ter pričela iskati sovražnika. Ob 6.55 so opazila na vodni površini prve sence: bojno ladjo, matično ladjo za letala in več križark. Položaj: širina 37.50, dolžina 7 45. Te ladje so bile samo prvo sovražno jedro. Pet minut kasneje so 6e prikazale druge vojne in trgovske edinice. ki so plule v isti smeri. Njih položaj se ni mnogo
razlikoval od položaja prejšnjih: širina 37.35, dolžina 8.05. Izvidniška letala so izvršila svojo nalogo.
Med 9.45 in 10.10 se je pričel naš napad. Izredna silovitost, sovražne obrambe ni mogla zmanjšati drznosti naših pilotov. Neka bojna ladja, neka desettisočtonska križarka in neki parnik so bili takoj zadeti. Iz fotografskih posnetkov, ki jih je napravilo naše moštvo, je bilo razvidno, da sta dve bombi sigurno zadeli neko križarko v bok in neko bojno ladjo tipa »Nelson« s 33.500 tonami. Fotografije kažejo požare na krovu obeh ladij. Več bomb, katerih učinki še niso znani, je bilo vrženih na matično ladjo.
V zračnih bojih med našimi bombniki in sovražnimi lovci sta bili sestreljeni dve angleški letali najmodernejšega tipa »Boulton« in »Povver De-liant« joo »Sparvierih«, kar |x>meni prav tako uspeh z ozirom na dejstvo, da naša letala zaradi bitke daleč od naših ojjorišč niso mogla napadati v spremstvu lovcev. Že pri prvem napadu na sovražne ladje v zapadnem Sredozemlju so sodelovali »Sparvieri«. Prvemu aparatu, ki je posegel v boj, se je kljub močni sovražnikovi reakciji posrečilo s torpedom razklati desettisočtonski parni«, natovorjen z orožjem in strelivom, ki se ie jx> strašni eksploziji takoj potopil. Drugi »Sparviero« je prav tako najbrže zadel neko ladjo. Tretji pa se je zapletel v borbo z angleškim lovcem. Po ostri borbi je bilo lovsko letalo tipa »Hawker Hurricane« sestreljeno, pa tudi
Japonska in Francija branita Indokino pred Angleži
Angleško prodiranje v Siriji in zbiranje čet v Birmaniji dokazuje, da ima Anglija sovražne namene do Francije
Tokio, 25. julija, mg. Vodilni japonski listi ostro napadajo Anglijo zaradi lega, ker stremi za tem, da bi si prisvojila ugodne postojanke na Tajskem. Anglija zbira čete v Birmaniji, prav tako pa ie bilo razširjeno oporišče v Singiipooreu. Anglija skuša z vojaškim pritiskom na Tajsko doseči posebne gospodarske koristi zase in izvajati nadzorstvo nad gospodarstvom na Tajskem.
Japonske in francoske zastave nad Indokino
List »Nichi Nichi« objavlja, da francoske in japonske zastave skupno vihrajo druga ob drugi v Ilanoju in v Haifongu v Indokini in to dokazuje, da je Indokina uvidela, da je njena rešitev samo v sodelovanju z Japonsko. Zastopnik pristojnih krogov v Tokiu pa je izjavil, da niso resnične novice, dn bi japonske čete že bile zasedle strateške točke v južnem delu Indokino. Poudaril pa je, da bo o vsem tem proti koncu ledna objavljena važna uradna izjava.
• Japonske oblasti pa so predpisale važne uredbe o potovanju tujcev na Japonsko. Pristanišča v Kobeju, Šimonosekiju in Nagasakiju so dejansko zaprta za trgovsko progo. Zato ne izključujejo japonski vladni krogi možnosti, da so poročila o premikanj« japonskega brodovja v južnih vodah resnična.
Lisi »Nichi Nichi c tudi omenja možnost, da bi Amerika začela izvajati blokado proti Japonski zaradi nedavnih dogodkov nu Daljnem Vzhodu List pravi, da bi la zapora bolj škodovala Ameriki, kakor pa Japonski.
Vzhodno bojišče:
Med deloma hudimi boji se vse po načrtu nadaljuje
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 25. julija. Ip. Vrhovno po-
veljstvo nemške vojske objavlja:
Bitke na vzhodu se na vsem bojišču med deloma hudimi boji po načrtu nadaljujejo. Dnevno jc zajeto mnogo ujetnikov in zaplenjenega mnogo vojnega gradiva.
Posamezna bojna letala so ponoči bombardirala vojaške naprave v vzhodnem delu Moskve in •everno od Kremlja.
V boju proti Angliji so letala, ki so opravljala izvidniške polete, napadla pristaniške naprave v severovzhodnem delu otoka. Pomorske sik so sestrelile tri angleška bojna letala.
Angleška bojna letala so tudi včeraj ob obrežju Rokavskega preliva imela hude izgube. Sovražnik Je izgubil 33 letal in sicer jih je 27 — med temi devet štirimotornih — bilo sestreljenih od lovcev, in šest od protiletalskega topništva. Izgubili smo itiri letala.
Angleška bojna letala so ponoči v severozahodni Nemčiji in sicer na obalnem ozemlja metala rušilne in zažigalne bombe. Civilno prebivalstvo je imelo nekaj smrtnih žrtev, nekaj oseb pa je bilo ranjenih, vojno-gospodarske in vojaške škode ni bilo. Nočni lovci in protiletalsko topništvo je sestrelilo dve napadajoči angleški bojni letali.
Ljeninov mavzolej poškodovan
Stockholm, 25. julija, mg. Moskovski radio je včeraj popisoval bombardiranje sovjetske
Erestolnice. Napovedovalec je rekel, da je bil jeninov mavzolej, to je Ljeninov grob no Rdečem trgu, poškodovan. Bombe so zadele tudi proslulo ogromno stavbo, eno najvišjih na svetu, ki nosi ime »Dom Sovjetov«. Na to palačo so padle največje bombe in jo razdejale. Bombe so tudi poškodovale tiskarno, kjer se
tiska »Pravda«, uradno glasilo komunistične stranke, ki včeraj ni mogla iziti.
Švedski dnevnik »Allehande« poroča, da je včeraj radijska postaja v Tueriju na Estonskem f)ozvala Estonce, da naj se pokoravajo Stalinovim ukazom in da naj uničujejo vse in se naj priključijo sovjetskim vojskam pri njihovem umiku proti vzhodu. Radijska p>ostaja je tudi napovedala, da bodo ustreljeni vsi tisti, ki so zbežali v gozdove in ki ne marajo slediti rdeči vojski. Kdor se v 48 urah ne bo vrnii na svoj dom. bo ustreljen.
Nemške čete trdno drže Smolensk
Berlin, 25 julija, lp. »Volkischer Beobachter« odločno zanika novice angleške propagande, češ da bi bil Smolensk še v ruskih rokah. List piše, da je Smolensk trdno v nemških rokah in da se tam obnavlja redno življenje. Požare, ki so jih zanetili boljševiki, so pogasili in delo v obratih se obnavlja.
Četrti letalski napad na Moskvo
Stockholm, 25. jul. Ip. V noči od 24. do 25. julija je nemško letalstvo četrtič napadlo Moskvo. čeprav je protiletalska obramba močno delovala, je nemškim letalom vendar uspelo bombardirati vojaške cilje in povzročiti znatno razdejanje. Napad je trajal tri ure in pol.
Nemška letala uničujejo železnice v južni Rusiji
Berlin, 25. julija, lp. Na južnem bojišču vzhodnega bojiiča je nemško letalstvo včeraj močno bombardiralo železniške proge, po katerih se je sovjetska vojska skušala umikati. Letala so zlasti
hudo bombardirala razna križišča. Mnogo vlakov je bilo zadetih in so iztirili.
Na finskem odseku zajet sovjetski mladinski polk
Berlin, 25. jul. lp V bojih pri Salli so nemški vojaki ujeli mnogo sovjetskih mladoletnikov, ki so bili v polku, ki je nosil ime »Rdeča zastava«. V tem polku so bili sami mladi fantje, stari pod 18 let, bojevali pa so se zaradi groženj političnih komisarjev. Politični komisarji so jim ukazali, da se morajo vojskovati do zadnje kaplje krvi, toda ti mladi vojaki so nekatere politične komisarje pobili v obupu, ko so videli, kako nemške čete zmagovito napredujejo.
Ttmošenko odstavljen?
Berlin, 25. julija, mg. »Europa Press« poroča, da je moskovski radio včeraj zjutraj poročal, da je bil dosedanji poštni komisar Pe-rešipkin imenovan za podkomisarja v vojnem komisariatu. To bi pomenilo, da je bil Timošenko odstavljen najbrž zaradi porazov svojih armad v srednjem delil vzhodnega bojišča.
	II
n\\	II G
	II <*ll if
&	
V SLOVENCU	• SIGUREN USPEH
Predsednik bivše iraške vlade v Turčiji
Ankara, 25. julija. Ip. Bivši predsednik iraške vlade Rašid Ali Gailani je zapustil Teheran in se je umaknil v Turčijo, kjer že nekaj časa žive njegova žena in njegovi otroci.
Isti list omenja tudi razgovore, ki jih je imel francoski odpravnik poslov z zastopnikom japonskega zunanjega ministra. List poudarja, da se je francoski podadmirnl Dccoiu, ki je guverner Indokine, popolnoma prepričal, dn je prodiranje angleških in I)e Gaullcovih odjlelko« v Siriji bilo dejanje nezaupanja francoski vladi in da bo Anglija prav gotovo še drugod poskušala izvajati zasedbo francoske posesti. Zalo z:i Indokino ni druge poli. kakor pa ta. da sodeluje z Japonsko. V zadnjem času je v Indokina prihajalo že zelo malo francoskih ladij. T* dejstvo pa najbolj pospešuje nujnost, da sq morajo sliki med Francijo in Japonsko v Indokini razširili in poglobili. Edino Japonska lahko krije vse potrebe Indokine, prav tako pa samo Japonska lahko kupuje sirovine v tej francoski koloniji. Zanimivo je že. da so dosedaj kitajski trgovci v Indokini navadno prodajali angleško in ameriško blago, pred kratkim pa so začeli rajši segali po japonskih proizvodih. Indokina se tako dejansko priključuje novemu redu* v vzhodni Aziji, ta priključitev pa se bo najbolj uspešno izvedla z gospodarskim »"delovanjem z Japonsko.
Pred izkrcanjem japonskih čet v Indokini
Dopisniki šangajskih listov pa poročajo, da se vedno bolj potrjujejo novice, da bodo japonske čete prav kmalu izkrcale na strateških točkah v jugovzhodni Indokini. Te strateške točke pa so obenem tudi zelo ugodna oporišča za nastope proti Filipinom, Singapoorcu in Nizozemski Indiji. Japonske vo^ne ladje so včeraj popoldne plule mirno zaliva Oamrang. Japonske vojne ladje so tudi že opazili oh vsej južni obali Indokine.
Po zasebnih poročilih pa se potrjuje, da bodo japonske čete izvedle zasedbo Indoki ie v nedeljo ali pa v ponedeljek.
Zatemnitev v Nizozemski Indiji
Iz Bata vi je pa poročajo, da so nizozemske oblasti ukazale, da naj se v prihodnjih treh dneh prirejajo vaje za zatemnitev in za proii-lelalsko obrambo. Povsod drugod pa so se • udi že začele vojaške vaje za obrambo te nizozemske koloni je._
Iz Čunkingn se je izvedelo, da je maršal Cnnknjšek izjavil, da je vse odvisno od Anglije, če naj se razvije vojaško sodelovanje med fin-gleškimi in njegovimi četami na južnih mejah Kilajske. Poročila iz japonskih virov vedo povedati, da je general VVavell prišelv Cinik ing, kjer se je posvclovnl z maršalom Čankaiškom iz Cunkinga pa je odpotoval angleški general z letalom v Moskvo
Angleško in ameriško sodelovanje proti Japonski
Dopisniki japonskih lislov por.ičajn It VVashinglona, da tamkajšnji angleški krogi iz. javljajo, da bosta Anglija in Amerika skupne nastopili proti delovanju Japonske. Pri tem nastopu proti Japonski bi sodelovale tudi angleške kolonije in Indija, nastop angleških dnini-nionov pa se še proučuje v Londonu. Predsednik odbora zn zur»nje zadeve v ameriškem sena I u senator George je siccr izjavil, da naj ameriška vlada v Aziji ščiti samo ameriške koristi in da naj ne podpira angleških namenov. Zahteval ie. da naj sodelovanje med Ameriko in Anglijo v Aziji ne gre čez okvir izmenjave informacij.
Zanimiva pa je izjava, ki jo je o lem sodelovanju med Ameriko in Anglijo podal drž. podlajnik Sumner \Velles. \Velles je izjavil, da ni nobene pogodbe med Ameriko in Anglijo o lem, kako se naj razvija sodelovanje v Aziji.
Razpoloženje angleških dominionov, zlasti pa Avstralije, pa sc vidi najbolj iz ieua. da je opozicija v avstralskem parlamentu zahtevala od predsednika vlade, da naj sc takoj skliče seja parlamenta, na kaleri bi ge obravnaval položaj na Daljnem Vzhodu.

Zakaj se bojuje Evropa
Anglija je vselej delala za vojno. Še od konca svetovne vojn© je skupno z Zedinje-nirni državami postavljala evropski položaj na tak načip, da se je lahko predvidevala že od takrat nova vojna v ne predaljni bodočnosti. Zares so bili /.e po 19 letih evropski narodi vrženi v vojno od Istega krutega Al-biona, ki je še vedno s poraženjem šibkih narodov dobival osnove za nadaljevanje svoje nadvlade nad narodi sveta. Anglija je vselej ravnala z evropskimi narodi kot proti-evropska sila. Gledala je vedno, da zagotavlja lastno korist, žrtvujoč koristi drugih držav. Anglež je velik sebičnež vseh časov. Pri tem so mu vselej stale čvrsto ob strani Ze-dinjene države. Anglija je objavila vojno Nemčiji in potemtakem še Italiji, pri čemur je neposredno računala na stopanje v vojno i Sovjetske Rusije i Zedinjenih držav. Zedi-njene države so olajševale s svojim dvoličnim in nesigurnim držanjem napadalno voljo in imperialistične namene Velike Britanije. Danes nameravajo Zedinjene države napraviti dobro kupčijo s pogledom na obširno britansko carstvo, v izključno škodo evropskih narodov. Prav značilno se kaže držanje Sumner Wellesa v njegovih posled-nih izjavah. Zares moramo reči, da so Američani brez primere. Pomagali so Angliji, da vrže narode v vojno, omogočali toliko nesreč, ki so se zgodile v krvavih spopadih pod ■rjovenjem topov, in toliko prelivanja krvi po bojiščih, danes pa gospod S. Welles prisvaja iste razloge za obsodijo zamisli Društva narodov, ki jih je že Mussolini izražal tako nepobitno in jasno od 1. 1919. dalje. Po koncu svetovne vojne sta Anglija in Zedinjene države skupaj osnovali društvo, ki je dobilo ime Društvo narodov. Takrat je veliko število držav in državic prišlo na mah, po svojih predstavnikih, v obsežno dvorano, kjer so razpravljali, se prepirali in prav na lahek način raziskovali vse ono, kar je lahko zanimalo posredno ali neposredno razne včlanjene države. Takrat je sloviti parlamentarizem iz državnega območja prehajal v meddržavno.
Čim je zaživel tak mednarodni organizem, se. je že Anglija prbliževala svojemu smotru. Tako je imela pri roki in pod lastnim neposrednim nadzorstvom vse države. Vladala je nad njimi kot popolna gospodarica. Anglija ni več imela potrebe daleč stegniti roke, da bi dosegla razne države in tam delovala v izključno korist svojega cesarstva, temveč je lahko skozi ta mednarodni organizem vplivala na države-članice mnogo bolj ugodno in mnogo hitreje.
Zedinjene države, domovina rojenih trgovcev, so sicer povzročile takšno zmedo, varovale so se pa, da bi se vanjo mešale. Zedinjene države so sicer trdile, da so opravičene vmešavati se v evropska vprašanja in prisvajati sebi vodečo vlogo v ureditvi evropske skupnosti in pri vplivanju na različne nove položaje, toda v ugodnem trenutku so se popolnoma preokreniie in se takoj zakopale za Monroejevo politiko, češ samo zapadna poluta se sme brigati za zapadno poluto, in nihče se ne sme vanjo mešati, ki v njej ne živi.'
Danes se nahajamo v razdobju nove ureditve raznih evropskih položajev. Danes se evropski narodi bore proti demoplutokraciji Britanije in ruskemu boljševizmu, da bi sami rešili vprašanja, ki jih neposredno zanimajo in tako oddaljili nevarnosti, ki ogražajo njihovo sigurnost. G. Sumner Welles vze-nia danes obnašanje onega, ki pravi, kot trdoglavec ali topoglavec: »Priznamo svojo zmoto v nekaterih vprašanjih, toda da stvar pripeljemo do kraja, skušamo ponoviti iste zmote, da bi jih dokazali.«
G. Welles utemeljuje vse svoje dokazovanje s porazom enih in nadvlado drugih- Moralo bi torej biti nekoliko poraženih in uničenih narodov, vsi pa bi morali priti pod neposredno nadzorstvo drugih narodov in ti drugi narodi, ki bi imeli voditi evropsko ladjico, bi kajpada bili Anglija, Zedinjene države in Rusija. Na ta način bi prišli do stvaritve nove meddržavne družbe pod neposrednim vodstvom Anglije in boljševiške Rusije ter pod častnim predsedstvom Zedinjenih držav.
Američani niso hoteli razumeti, morda zato ne, ker so oddaljeni tisoče kilometrov od naše Evrope, da je Evropa danes v borbi za to, da bi si izvojevala ono svobodo, ki je še ni imela, ono pravico, ki je še ni poznala pod britansko nadvlado, ono dobrobit, katero so ji vselej odrekali. Danes je Evropa, ki je še vselej v zgodovini sama opravila, odločena rešiti z lastno silo vsa vprašanja, ki jo mučijo, torej brez mešanja tretjih. Dve stvari Američani niso znali razumeti:
1.	Evropa je trdno odločena oddaljiti od sebe boljševiško nevarnost z uničenjem sovjetskega komunizma.
2.	Evropa je sklenila odstraniti in to dokončno, nevarnost številka 1, lo je Anglijo.
To sta oba neposredna cilja, ki ju hoče Evropa na vsak način doseči, da bi prišla do mirne in končne ureditve splošnega položaja v Evropi.
Detilma.
Sovjetska letala bombardirala bokarske
Prvi popis prebivalstva v italijanski Ljubljanski pokrajini
kraje
Sofija, 25. julija, mg. Uradno objavljajo, da to ponoči sovjetska letala bombardirala kraje Russ, Plevno in Lovec. Žrtev ni bilo, samo v Plevnu je bilo nekaj škode. V Bolgariji je razburjenje zaradi tek napadov y»liko.
Dne 31. julija bo prvi popis prebivalstva naše pokrajine po njeni priključitvi h kraljevini Italiji. Zadevna pripravljalna dela so že 15 dni v polnem teku v vseh občinah, in, sicer pod osebnim vodstvom ravnatelja za ljudsko štetje iz osrednjega statističnega zavoda v Rimu.
Da se vidi slika o veličini tega dela, nai zadošča omeniti število sodelujočih funkcionarjev in uradnikov, ki znaša 1400. Od teh je 1193 Dopisovalcev. 94 občinskih tajnikov, 94 županov ali občinskih komisarjev, 13 pokrajinskih nadzornikov (izbranih po večini iz tehničnega osebja Visokega koniisariata in mestnega poglavarstva ljubljanskega kakor tudi iz našega učiteljskega osebja, ki vsi obvladajo italijanski je/ikh 5 osrednjih nadzornikov iz osrednjega solističnega zavoda in iz gori omenjenega ravnatelja za ljudsko šletje. Vse to poleg dela, ki ga opravljajo pristojni uradi Visokega koniisariata in okrajna glavarstva.
Celokupno izvršilno osebje je prejelo točna pismena navodila in je bilo poleg tega primerno poučeno v številnih delovnih sejah od ravnatelja za ljudsko šletje in od nadzornikov, da bi se popisni posli razvijali pravilno in naglo v vseh njihovih fazah in po enotnih vidikih.
Da se za jamči polni uspeli temu razsež-nemu delu, je potrebno, da celokupno prebivalstvo ljubljanske pokrajine pomaga pri tem pomembnem naporu organizatorjev popisa in da odgovarja na vprašanja popisnih pol naglo, ločno in izčrpno, da pole izpolnjuje skrbno, pozorno in marljivo ter se s leni izogne vrnilvi pol zaradi dopolnitve ali popravila.
Popis prebivalstva ne bo služil nikakim fiskalnim namenom. Za zbrane podatke velja najstrožja uradna tajnost.
Danes, v soboto, so pričeli popisovalci razdeljevati popisne pole. Vsaka družina mora prejeti eno družinsko polo in vsaka zajednica eno
polo za zaiednice: družine in zajednice, ki jih morda ne bi prejele do večera 30. julija, so dolžne jih osebno dvigniti pri občini.
Izpolnitev popisnih pol ni težka, če se le-te prečitajo in proučijo pozorno in marljivo. V njih stavljena vprašanja so jasna in navodila več kot zadostna za točno razumevanje vprašanj samih kakor tudi za pravilen odgovor.
Kljub temu ne bo odveč obrazložitev pojma občine rednega bivališča, ki bi utegnil biti za nekatere nov. Pod občino rednega bivališča je razumeti občino, v. kateri osebi ali ..družina navadno prebiva, t. j. občino, v kateri prebiva .celo leto ali pretežni del leta. Vendar je tudi tedaj, če se je oseba ali družina priselila v občino komaj pred tednom dni. toda za stalno, t. i. z namenom, da se lam naseli, la občina njena občina rednega bivališča. Občina rednega bivališča je torej lahko različna lako od rojstva kakor od domovinske občine.
Kakor že rečeno, morajo biti popisne pole izpolnjene marljivo, odgovori pa napisani jasno in razumljivo. Ponovno se poudarja, da se bodo popisne pole z nerazumljivimi, nappčnimi ali pomanjkljivimi odgovori vračale prizadetim, zaradi česar je v inleresu vseli, da se pole izpolnjujejo vestno in jtočno.
Popisne pole morajo bili izpolnjene na dan 31. julija in morajo biti zaključene za 1. avgust, ker se bodo popisovalci v času od 1. do 5. avgusta zglasili pri vseh družinah in zajednic.ib, da jih tam dvignejo. Če bi bila zaradi točnega odgovora na kako vprašanje v popisni poli potrebna še kaka pojasnila, se ie zanje obrniti na popisovalce, ko se zglasijo zaradi prevzema pol.
Če se do pretečenega 5. avgusta popisovalec ne bi zglasil zaradi prevzema popisne pole. je družinski poglavar, oziroma poglavar zajednice dolžan vrniti polo občini osebno.
Predpisi o klanju goveje živine
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino,
na podlagi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 194t-XIX, na podlagi člena 1. kr. ukaza z dne 7. junija 1941 -XIX v zvezi s členom 6. Ducejevega razglasa z dne 17. maja 1941-X1X, na podlagi naredbe z dne 31. maja 1941-XIX, št. 34 in smatrajoč za nuino potrebno urediti klanje goveje živine glede na potrebo, da se obrani dobro stanje živinoreje in glede na potrel>o prehraue pokrajine,
odreja:
Člen 1. Klanje goveje živine pod 70 kg žive teže je prepovedano.
Člen 2. Kdor ima več ko dve glavi goveje živine po najmanj 70 kg, mora oddati do vštetega 30. junija 1942-XX^ delež 20% žive teže živine, ki je nad 70 kg težka, pri čemer velja v smislu narodbe z dne 31. maja 1941-XIX stanje živine na dan 5. junija 1941-XIX. .....„
Od obvezne oddaje je jzvzeta živina, ki je vpisana v rodovniške knjige.
Člen 3. Imetniki goveje živine v vsaki občini, ki so zavezani oddati deiež iz prejšnjega člena, so že po samem učinku te naredbe obvezno združeni v zajednice zaradi oddaje skupne žive teže, določene za posamezne občine.
Obvezne zajednice pod vodstvom Upravitelja, ki ga imenuje Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino, so pod nadzorstvom občinskih pre-skrbovalnih uradov, ustanovljenih po odredbi z dne 26. novembra 1940.. št. 681, ki smejo odvzeti živino, kolikor bi se morda ne oddala.
Člen 4. Živina se mora oddajati po pogojih in na način kakor določi Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino, s katerim morajo v ta namen sodelovati stanovska kmetijska in mesarska združenja.
Člen 5. Prehranjevalni zavod sporoči imetrti^ kom živine in njih zajednicam obveznost iz člena 2. te naredbe.
Člen 6. Imetniki goveje živine lahko oddajo živino tudi prostovoljno ob dogonu. V tem primeru morajo obvestiti Prehranjevalni zavod deset dni pred takim dogonom.
Prehranjevalni zavod pošlje oddajni nalog pismeno tudi tistim, ki oddajo živino prostovoljno.
Člen 7. Nobeno govedo se ne sme zaklat! brez predpisanega potrdila, ki se izda ob dogo-nih živine, določene za zakol, ali brez posebnega pismenega poblastila, ki ga izda Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino.
Izjemoma je dovoljen zakol v sili, ki ga pa morajo nadzorovati pristojni organi.
Člen 8. Odgon goveje živine iz občine je dopusten samo s predhodno odobritvijo, ki jo izda pristojni občinski urad.
Člen 9. Prehranjevalni zavod mora s pomočjo preskrbovalnih uradov posameznih občin ugotoviti mesečno potrebo vsakega mesarja.
Člen 10. Odredbe za izvrševanje te naredbe se odobre s kasnejšo odločbo.
Člen 11. Kršitve predpisov te naredbe, izvr-ševalnih odreb po prednjem členu ali predpisov, ki jih v izvajanju njemu poverjene pristojnosti izda Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino. se kaznujejo, če dejanje ni hiij ekaznivo, z zaplembo goveda in v denarju od 500 do 5000 lir. V hujših primerih se lahko poleg tega izreče kazen zapora do Šestih mesecev.
Člen 12. Razveljavljajo se vse odredbe, ki nasprotujejo ali so nezdružljive z določbami te naredbe, ki stopi v veljavo 4. avgusta 1941-XIX.
Ljubljana, dne 19. julija 1941-XIX
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Odobritev pravil za izvrševanje predpisov o klanju goveje živine
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino .
na podlagi lastne naredbe z dne 19. julija ' 1941-X1X, št. 71,
odreja:
Odobrujejo se priložena pravila za izvrševanje predpisov o klanju goveje živine.
Ljubljana, dne 21. julija 1941-XIX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Pravila za izvrševanje predpisov o klanju goveje živine
Člen 1. O goveji živini, izvzeti od obvezne oddaje po zadnjem odstavku člena 2. naredbe z dne 19. julija 1941-XIX, št. 71, mora Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino ob sodelovanju združenja živinorejcev sestaviti poseben vpisnik, obsegajoč za vsako govedo itn*, datum skotitve. živo težo, pasmo, posebne znake, kakor tudi splošne podatke o imetniku in kraj. kjer je govedo.
Člen 2. Obvezne občinske zalednifp iz člena 3. naredbe z dne 19. julija 1941-XIX, št. 71, morajo v roku, ki ga določi Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino, oddati 6kupno živo težo. obvezno za člane zajednice.
Pri izbiri živine za oddajo v klanje morajo zajednice same pod nadzorstvom občinskih pre„. skrbovalnih uradov paziti, da se skladno upoštevajo prehranjevalne potrebe ;rt>kraiiqe in putrebfi ohranitve dobrega stanja živinoreje tako. da ae odvzemajo predvsem goveda, ki so za pleme manj prikladna.
Morebitne večje oddaje katerega izmed žlvt-norejrev v zajfidnidi se poračunajo v prid ostalim oddajaleem.
Člen 8. Prehranjevalni zavod določi sporazumno s stanovskimi kmetijskimi ln mesarskimi združenji vnaprej mesečni časovni razpored do. gonov.
Dogoni se določijo v kraje, kjer je tehtnica in ki so po možnosti blizu železniških nakladalnih postaj.
Razpored »e objavi občinstvu najmanj osem dni pred njegovim začetkom. V istem roku po-skrbi Prehranjevalni zavod, da se razpošljejo od-
dajni nalogi za odvzem živine. Nalog navaja količino žive teže.
Živina se mora prignati na kraj dogona na dan in ob uri, ki sta določena v oddajnem nalogu.
Člen 4, Imetniki živine lahko oddajo živali ob dogonu tudi prostovoljno, obvjstiti pa morajo o tem Prehranjevalnj zavod vsaj deset dni pred dnevom dogona, da pošlje oddajni ualog tudi tistim,^ kj oddajo živino prostovoljno.
Člen 5. Prehranjevalni zavod poskrbi, da se po preskrbovalnih uradih posameznih občiu ugotovi mesečna potreba vsakega mesarja
0 določenem dogonu obvesti Prehranjevalni zavod sam mesarsko 6trokovno združenje, ozna-čivši količino živine, ki jo mora, razen ob nepredvidenih okoličšinah, prevzeti na dogonu.
Člen 6. Prehranjevalni zavod poskrbi, da bodo v kraju dogona ob določeni uri:
a)	njegov odposlanec za prevzemanja prignane živine,
b)	ocenjevalna komisija, sestavljena iz enega piedstavnika Prehranjevalnega zavoda kot predsednika, enega predstavnika kmetovalcev in enega predstavnika mesarjev. Komisiji ge dodeli tajnik.
Na dogonu predseduje uradnik Zavoda.
Člen 7. Naloga komisije je:
a)	prevzeti od odposlanca Prehranjevalnega zavoda zahtevano živino,
b)	oznamenovati prignano živino s številko na hrbtu,
c)	prisoditi vsaki živali vrsto in kakovost po posebni lestvici.
čj stehtati živino najkasneje v itirih urah po prihodu na kraj dogona,
d)	določiti ceno, za stot in celotno, na pod-stavi cenika,
e)	porazdeliti goveda v ustrezne skupine po povpraševanjih in po potrebah za razne namene,
f)	odkazati živino mesarskemu združenju, pri čemer se mora prepričati, da je bila določena cena prodajalcu takoj plačana.
Cena živine, kakor jo določi komisija, (e dokončna.
Za vsako pravilno prodano in kupljevo govedo izda komisija potrdilo v trrh primerkih: dva primerka izroči kupcu, enega prodajalcu. Kupec je dolžan poslati enega svojih primerkov, ki ga je vidiralo oblaatvo u klavno nadzorstvo,
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predetave ob 16., 19. in 21. art
Romantične pu»toloV8čine. ljub. spletke in intrige
Beneške spletke
R. Vlila, E.iie Giorgi, E. Glori, C. Calamai Ves film le opremljen s tekočimi slovenskimi napisi! Obenem predvajamo kratek iilm: Ol) 81 RTE DO MAHMARIKE Kino Un»on, teleton 22-21
L UC1FER
Originalna filmska satira o zapeijavanju greSnih duš. — Carlo Ninchl, Germana Paolieri. Enrico
Olori, Laura Nucoi, Luigi Pavese. Kino S t o g a. teleton 27-30
izredno lep fiiui globoke vsebine, ki bo marsikomu izvabil solze!
O d p u ft < a n J •
Amadeo N»zz»'ri — Leda Giorla — Carlo Duše Vsi naSi filmi so v celoti opremljeni s tenoftimi
slovenskimi napisi! Kino Matica, tele ton 2 2.41
Prehranjevalnemu zavodu. Brez takega potrdila se ne sine zaklati nobeno govedo.
Ko se končajo vsi opravki, poBkrbi predsednik, da sestavi komisija zapisnik, ki mora obsegati spisek prignane živine z natančno označbo izkazane žive teže, vrste in kakovosti, kakor tudi splošne podatke prodajalčeve in kupčeve ter plačano ceno.
Ta zapisnik morajo razločno podpisati vsi člani komisije, kakor tudi prodajalec in kupec, skladno s podpisom posameznih živali.
Člen 8. Prevzeti se mora vsa na dogon pripeljana živina. Združenje mesarjev mora skrbeti, da se živina odkaže mesarjem po njih potrebi, po prehranjevalnih potrebah posameznih okolišev pokrajine in po razpoložljivi množini živine. Meso morajo mesarji prodajati zadevnim stalnim odjemalcem po seznamih. Prehranjevalni zavod more odrediti količine mesa, ki naj se porazde-ljujeio tedensko na osebo.
Člen 9. Za pokritje stroškov oskrbe z govejim mesom bo Prehranjevalni zavod zaračunaval vrh cene, ki jo plača kupec in na njegov račun pribitek 3% (treh odstotkov).
Za to poslovanje mora voditi Prehranjevalni zavod posebne računske knjige ir se morebitni aktivni presežki namenijo za pospeševanje živinoreje.
Ce bi pa pribitek iz prvega odstavka tega člena ne zadostoval za jiokritje stroškov tega poslovanja, ga sme Prehranjevalni zavod zvišati do največ 5%.
- Člen 10. Za oskrbo majhnih potrošnih središč, katerih ni mogoče oskrbovati z dogonom, izda Prehranjevalni zavod mesarjem posebne dovolilnice, ki pooblaščajo za nakup in zakol goveda.
Na vsaki dovolilnici, ki velja za samo eno govedo, se morajo vpisati: dan, ko se izroči dovolilnica, naslovnik (mesar), občina, za katero velja, vrsta živali, za katero je izdana, doba veljavnosti, mesnica ali mesar, ki ga je Zavod pooblastil in pri katerem se mora govedo zaklati, vsi podatki o nabavi: teža, ocena, cena živali, ime prodajalca itd. Dovolilnice, ki upravičujejo vsakokrat za nakup samo enega goveda, so ne-prenosne.
Dovolilnica ima tri dele: odrezek A, s katerim dokaže rejec, da je govedo prodal, in odrezka B in C, ki se morata predložiti veterinarju klavnice, kjer naj se žival zakolje, ali pooblaščenemu pregledniku mesa:
Odrezek B ostane mesarju, odrezek C pa mora jioslati klavnični veterinar ali kdor je pooblaščen za pregledovanje mesa v 24 urah po zakolu Prehranjevalnemu zavodu na stroške me-sarja-naslovnika.
Dovolilnica se izda proti plačilu L. 100.—, ta znesek se pa pozneje izravna po višini zgoraj navedenega pribitka.
Živina se mora nabavljati po cenah, ki so določene v ceniku, veljavnem za dogone.
Člen 11. Za živali, zaklane v sili, izda Prehranjevalni zavod posebno dovolilnico, za katero se piafa i>ribitek po členu 9.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Sprememba meje ribarskih okrajev Krka in Muljava
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podlagi predpisa S 13. zakona o sladkovodnem ribarstvu i dne 20. septembra 193"
odloča:
. Člen 1. Spodnji del potoka Višnjice od mostu na cesti Krka—Trebna gorica do izliva v Krko se izloči iz samosvojega ribarskega okraja št. 69—Krka in priključi samosvojemu ribarskemu okraju št. 72—Muljava.
Člen 2. Ta odločba je izvršna z dnem izdaje in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana dne 22. julija 1941-XIX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Spori
Mladinski plavalni tečaj. Ljubljanska plavalna šola razpisuje za mesec avgust svoj tretji letošnji mladinski plavalni tečaj. Tečaj prične I. avgusta ter konča 51. avgusta. Prednost vpisa v tečaj imajo oni. ki še niso bili v nobenem dosedanjem tečaju. Vpisovanje za novince bo od 26. do 29. t. m za ostale pa od 29. do 31. t. m. Vsi tečajniki se morajo brezjiogojno podrediti šolski disciplini, število sprejetih tečajnikov bo omejeno. Vsi tečajniki bodo pred začetkomtečaja zdravniško pregledani. Vpisnina znaša lir 8, vstopnina lir 0.40 dnevno.
Slovenska lahkoatletska zveza (službeno). Naprošamo spodaj navedene gg. sodnike, da se udeleže mitinga SK Ilirije, ki bo v soboto, dne -6. t. m. ob 18 na letnem telovadišču v Tivoliju. Vrhovni sodnik: g Grunfeld. Vodja tekmo vanja: prof. Dobovšek. Starter: g. Vidic Ciril. Casomerilci: gg. Gorianc, dr. žebot. dr. Kuhelj, dr. JNegv, soukal, Cuderman in Kermavner. .podrtiki za mete: gg. dr. Bradač Rozman, Banko m Vahtar. Sodniki za skoke: gg. Stropnik, Hafner, Smodiš in Safošnik. Gg. sodnike prosimo da se tekmovanja udeleže polnoštevilno, ter da se stavijo na razpologo vrhovnemu sodniku pol ure pred pričetkom tekmovanja — lajnik.	J
Krožna kolesarska dirka v Napoliju. V nedeljo bo v Napoliju velika krožna kolesarska dirka katere se bo udeležilo veliko število italijanskih dirkačev. Proga je dolga 227 km in vodi'"po okolici Napoli a s startom in ciljem v Napoliiu. Naiviiii vzpon ie 585 nv	' r
Eksc. Visoki Komisar skrbi za napredek bele Ljubljane
Eksc. Visoki Komisar si je ogledal živilski trg, javna dela in tovarne v Ljubljani
železniški premet med Atenami in Selunem ebnevljen
Atene, 25. julija, lp. Prebivalstvo je sprejelo z izrednim veseljem novico, da so bile obnovljene železniške zveze med Atenami in Solunom, za kar se je treba zahvaliti italijanskim četam, ki so s svojim delom dokazale izredne tehnične sposobnosti.
Petrolejski vrelci na Hrvatskem
Zagreb, 23. juli ja, lp. Na Hrvatskem so odkrili mnogo petrolcjskih vrelcev in Hrvatska bo lahko postala izvozna država /a petrolej. Razna podjetja so sedaj na delu pri vrtanju.
A Eksc. Visoki Komisar na živilskem trga.
Eksc. Visoki Komisar g. Emilio Grazioli je s svojimi obiski po deželi že večkrat pokazal, kako zelo se zanima za življenjske razmere našega malega človeka in zlasti delavca. Prav tako pa Eksc. Visoki Komisar z ljubeznijo spremlja vse napore mestne občine ljubljanske, ki skuša z javnimi deli in javnimi napravami zbol jšati življen jske razmere v mestu in hkrati nuditi dela nezaposlenemu prebivalstvu. Kako zelo so pri srcu Eksc. Visokemu Komisarju skrbi malega človeka, je znatno dokazal njegov današnji obisk na živilskem trgu.
Na živilskem trgu
Eksc. Visoki Komisar jc prispel na živilski trg na Vodnikovem trgu v petek že zgodaj zjutraj ob sedmih v spremstvu nekaterih funkcionarjev Visokega Komisariata. V bližini Vodnikovega spomenika je pričakoval Eksc. Visokega Komisarja lji|bijanski župan dr. J. Adle-šič s tržnim pravnSn referentom Mihelčičem in inž. Kobetom. Prav tako je pričakovalo na živilskem trgu zastopstvo Pokrajinsko delavske zvezo. Petkov trg sicer ni bil zelo živahen, vendar je bilo naprodaj precej zelenjave in sadja. Eksc. Visoki Komisar se ie. živo zanimal za prodajalce in prodajalke, kakor tudi za cene razstavljene zelenjave in sadja. Ljubeznivo se je razgovarjal s proda jalci, povpraševal, od koti dobivajo sadje in zelenjavo ter pri katerih vcle-trgovcih jo kupujejo. Zanimal se je tudi za cene in se prepričal o zaslužku prodajalcev, primerjajoč cene na debelo in cene na drobno. Krenil je k bližnjim novim mesarskim tržnicam, kjer sla mu tolmačila ljubljanski župan dr. Adlešič in inž. Kobe načrte kakor tudi dela, ki so še potrebna, da bo mogoče tržnice izročili svojemu namenu. Po dosedanjih načrtih se lwdo dale tržnice popolnoma dokončati do meseca oktobra. Mimo novih tržnic je odšel Eksc. Visoki Komisar s spremstvom pred Kresijo, kjer si je ogledal stavbni prostor, na katerem bodo v kratkem začeli graditi nove ribarnice, ki bodo tvorile lep in učinkovit priključek mesarskih tržnic na trimostovje. Ogledal si je še živahno vrven je na Pogača rje vem trgu in ribji trg, ki je bil lepo založen z ribami, ki so bile uvožene tako iz Trsta kakor tudi iz Dalmacije.
Obisk pri gasilcih
Z zanimanjem si je ogledal Eksc. Visoki Komisar zaklonišče ki je bilo urejeno v prvi vrsti zato, da bi imele varno zavetišče vse reševalne in sanitarne naprave ljubljanskega mesta, zlasti gasilci in njihovo dragoceno orodje. Eksc. Visoki Komisar je vstopil na dvorišče Mestnega doma, kjer je bila postrojena četa poklicnih gasilcev. Poveljnik g. Rozman je strumno raportiral, Eksc. Visoki Komisar pa je požrtvovalnim gasilcem spregovoril nekaj besed v bodrilo. Pohvalno se je.izrazil o lepi in prvovrstni opremi, ki jo imajo naši gasilci ter je obiskal tudi garažo, v kateri so postavljene motorke in vsa druga vozila z gasilskim orodjem. Vse naprave gasilcev in reševalne postaje je tolmačil visokemu gostu inž. Griča r.
Ogled javnih del
Eksc. Visoki Komisar se je odpeljal nato po Streliški ulici do Gruberjevega prekopa, kjer bo
v kratkem izročena prometu lična brv, ki bo nudila vsem prebivalcem na desnem bregu Gruberjevega prekopa najkrajšo zvezo z mestom. Brv je žc asfaltirana in Eksc. Visoki Komisar je na- : ročil, naj se stori vse, da bo most čimprej odprt. Drugo pomembno javno delo, ki ga opravlja mestna občina, je graditev ljudskega kopališča v Ko-leziji. Tam bodo zgradili dva velika kopalna bazena. Prvi lx> za plavalce in bo dolg 50 m, širok pa 20 m, globok okrog 2 m. Drugi bazen za neplavalce bo nekoliko manjši, tretji okrogli bazen bo pa čofotališče za najmlajše. Eksc. Visoki Komisar si je ogledal načrte in izrazil željo, naj se dela čim bolj pospešijo, ker je ugotovil, da Ljubljani manjka ljudskih cenenih kopališč. Ojiozoril je, da imajo večja italijanska mesta vsa velika ijudska kopališča, ki ne pobirajo nobene vstopnine, da je tako omogočeno obiskovanje kopališč tudi najbolj siromašnim slojem. Zanimal se je še, če ho imelo kopališče v svojem okolišu kaj športnih igrišč in tekališč, ter je bil prav zadovoljen, ko so mu to potrdili. Vsem slojem prebivalstva je namenjeno tudi veliko otroško igrišče v Tivoliju, katerega gradi sedaj mestna občina. To delo je začela tudi zaradi tega, da bi zaposlila brezposelno delavstvo. Tako pri otroškem igrišču v Tivoliju kakor tudi pri restavracijskih delih na Gradu so zaposleni brezposelni. Seveda mestna občina ne bi mogla zaposliti tako velikega števila t.rezposelnih, če ji ne bi priskočil veliko-duš no na pomoč Eksc. Visoki Komisar, ki je naklonil veliko vsoto za podpiranje brezposelnih delavcev v Ljubljani. Eksc. Visoki Komisar si je v Tivoliju pod robno ogledal začeta dela, se zanimal za ribnik in za načrte, po katerih se Tivoli preureja. Pohvalno se je izrazil o lepem načrtu za otroško igrišče in poudaril željo, naj se preureditev igrišča čimprej izpelje. Razgovarjal se je s tam zaposlenimi delavci in jih ljubeznivo povpraševal, koliko zaslužijo, če imajo veliko družino, odkod so doma itd.
V	tovarni Štora
Eksc. Visoki Komisar je nato obiskal veliko in priznano tovarno Štora, kjer je visokega gosta na vratih tovarne sprejel in pozdravil ravnatelj g. Vogl, ki je nato tudi sproti tolmačil zanimivo in lepo delo v vseh tovarniških prostorih. Z zanimanjem si je Eksc. Visoki Komisar ogledal posamezne oddelke, v katerih spretne, delavke s pomov.jo velikih in kompliciranih strojev izdelu-jeju čipke, vezene zavese, prfe, blago za pohištvo in preproge. Velika tovarna v polnem obratu zaposluje 250 delavk in delavcev.
V	veliki tovarniški dvorani je Eksc. Visoki Komisar nagovoril delavke in delavce, ki so imeli odmor. Po prisrčnem pozdravu je Eksc. Visoki Komisar poudaril, da ga zelo veseli, da je mogel obiskati to tovarno, ker se zanima za tako strokovno delo. Izreka vse priznanje in občudovanje tako ravnateljstvu, kakor tudi odličnemu delavstvu, ki jo strokovno res dobro izvcžhano. Njegova prva skrb je in ostane ta, da bo zboljšal, kar se le da, življenjske razmere delavstva. V tej smeri je žc storil prvi korak, skušal pa bo doseči še_ več, da bi sc položaj delavstva zboljšal. Življenje jc sicer sedaj res drago, toda delavstvo naj upošteva, da se bodo njegovi prejemki še zvišali, kakor hitro sc bodo gospodarske razmere uredile v toliko, da bodo podjetja prenesla še večja bremena v korist delavstvu. Hkrati naj
Kvaternik se je vrnil v Zagreb
Na levi; Eksc. Visoki Komisar na obisku pri poklicnih gasilcih v Mestnem domn. — Na desni; Eksc. Visoki Komisar si v novih mesarskih
tržnicah ogleduje načrte
Zagreb, 29. julija, lp. Iz Berlina se jc vrnil maršal kvaternik v spremstvu nemškega )>o-slanika v Zagrebu in generala Glaisa von Ilor-stenaua. Po prihodu v Zagreb je maršala takoj sprejel 1'avelič.
upošteva, da živimo v zelo težkih in odločujočih časih in da pomeni za vsakega že zelo mnogo, če lahko mirno živi in se posveča svojemu vsakdanjemu delu. Zagotoviti mirno življcnjo in redno delo delavstvu Ljubljanske pokrajine je in ostane njegova prva skrb. Njegova druga skrb pa bo pospešiti napredek pokrajine. Z željo, da bi šlo vsem delo srečno izpod rok in s pozdravi družinam delavcev in delavk je Eksc. Visoki Komisar končal nagovor, ki ga je delavstvo s prisrčnim razumevanjem sprejelo.
Ravnatelj Vogl se je zahvalil v imenu delavstva za obisk, s katerim je bila počaščena tovarna in njeno pridno delavstvo ter zagotovil, da bodo še naprej vsi delali pridno in tako doprinesli svoj delež k napredku Ljubljanske pokrajine. Med prisrčnim slovesom, pri katerem je zbrano delavstvo pozdravilo z rimskim pozdravom, je Eksc. Visoki Komisar zapustil tovarno.
V pivovarni Union in v tovarni kleja
Ena največjih ljubljanskih tovarn je brez dvoma tovarna in pivovarna Union, kjer je Eksc. Visoki komisar pod vodstvom ravnatelja g. Nemenca obiskal vse najrazličnejše oddelke tovarne. Najprej si je ogledal naprave za varjenje piva, tako kalilnico, dalje sodarno, hladilne naprave, pralnico in polnilnico. Z zanimanjem je šel skozi ogromno kalorično centralo, ki je srce pivovarne. Zanimiv je bil oddelek, kjer izdelujejo kvas, dalj časa pa se je pomudil v znanstvenem laboratoriju, kjer 6e vsak dan napravljajo številni kemični poizkusi. V imenu delavstva so pozdravili Eksc. Visokega Komisarja vsi obratni zaupniki tovarne. Eksc. Visoki Komisar se je zanimal za plače in življenjske razmere ter se prisrčno razgovarjal z njimi. Z odobravanjem je pozdravil načrte tovarne, ki namerava zgraditi delavstvu tnenzo in zdravstvene naprave, kakor kopališče in umivalnice. Izrazil je željo, da bi bil ta načrt čimprej uresničen in zagotovil podjetju svojo naklonjenost. — Tretja tovarna, ki ji je veljal obisk Eksc. Visokega Komisarja v petek dopoldne, je bila tovarna kleja ob Šmartinski cesti. Eksc. Visoki Komisar je pregledal obsežne naprave tovarne, ki mu jih je tolmačil tehnični ravnatelj. Zanimal se je za trg, s katerega tovarna dobiva surovine in na katerega pošilja svoje izdelke.
S tem je bil obisk Eksc, Visokega Komisarja v ljubljanskih tovarnah zaključen. Povsod je delavstvo s prisrčno hvaležnostjo sprejelo obisk Eksc. Visokega Komisarja, saj je čutilo, da prihaja mednje zaradi tega, da se prepriča o njihovem življenju, njihovem delu in njihovem zaslužku. Ta obisk, ki kaže veliko ljubezen do delavstva in izredno naklonjenost napredku vse Ljubljane, je sprejelo s prisrčnim odobravanjem tudi vse ljubljansko prebivalstvo, ki je hvaležno, da se najvišji predstavnik oblasti tako živo zanima za razvoj bele Ljubljane.
Ameriške grožnje Japonski
Washington, 25. julija, lp. Sumner Welles je podal izjavo o stališču ameriške vlade zaradi dogodkov okoli Indokine. Wclles pravi1 v svoji izjavi, da so japonski ukrepi nevarni za ameriško vplivno območje v Pacifiku. V nevarnosti so proge, koder Amerika dobiva kavčuk, | kovine in petrolej. Welles je zaključil svojo izjavo z besedami, da razvoj položaja v tem območju neposredno zanima narodno in državno varnost Amerike.
Ta izjava je bila sprejeta z veliko pozornostjo, ker pomeni, da bo ameriška vlada izdala drakonske ukrepe proti Japonski zaradi Indokine. To postopanje pa jc na drugi stranr izredno zanimivo, ker ameriških ukrepov ni mogoče opravičiti, ker sta usodo Indokine uredili Francija in Japonska, neodvisni in suvereni državi ter so vse pogodbe mednarodno pravnega reda in veljave.
Los Angeles, 25. julija, lp. V Los Angeles je prišel bivši republikanski kandidat za predsednika \Vendell VVillkie, ki opravlja te dni hujskaško potovanje za vojno po Ameriki. V svojem govoru je moral priznati, da se načrt za ameriško oboroževanje izvaja zelo počasi. VVillkie je tudi izjavil, da imajo nasprotniki ameriške vlade prav, če trdijo, da vlada v VVashingtonu velika zmešnjava.
Na ameriških borzah pa so začeli tečaji vrednot zelo padati zaradi položaja lia Daljnem Vzhodr.
Cfodfus v Ankari
Berlin, 25. julija, mg. Pristojni nemški krogi izjavljajo, da niso resnične senzacionalne novice, ki jih je razglasila angleška propaganda, da biva dr. Clodius v Ankari, kjer sc po-
gaja s turško vlado za prehod nemških čet čez turško ozemlje. Te nemške čete bi naj odšle na Kavkaz in tam začele z vojnimi operacijami proti Sovjetskj zvezi.
Dr. Clodius že dolgn biva v Ankari in če so se sedaj razširile o njem take novice, tedaj to samo dokazuje, da Angleži mislijo na to kako bi poslali svojo vojsko na Kavkaz.
Ekvadorsko vojno poročilo
Quita, 25. julija, lp. Poveljstvo ekvadorske vojske je objavilo naslednje vojno poročilo:
Tri perujska letala so bombardirala brez uspeha v pristanišču Dalivar ladjo »Almalpo«
Boji v pokrajini Palmalesa se nadaljujejo. Ob 14 so perujska letala bombardirala Santa Rosa, toda brez uspeha.
Ob 16 se je na vsem bojišču začela huda bitka. Ekvadorske čete držijo svoje postojanke.
Italijanski konzularni uradniki iz Amerike na poti skozi Španijo
Madrid, 25. julija, lp. S posebnim vlakom so včeraj skozi Badajoz na poti iz Lizbone potovali italijanski konzularni uradniki, ki se vračajo iz Amerike domov. Danes zjutraj jc posebni vtok prišel v Madrid, od tam pa bo šel naprej proti francoski meji.
Promet med Kairom in Suezom prekinjen
Ankara, 25. julija, mg. Poročila iz Kafra pravijo, da je bil prekinjen železniški promet med Kairom in Port Sairlom. — Na cesti med Kairom in Suezom tudi ne smojo več vpziti zasebna vozi; \
Eksc. Visoki Komisar na novi brvi čez Gruberjev prekop.
Specialiteta ribjega trga, žabii kraki so tudi vzbudili pozornost Eksc. Visokega Komisarja.
Msgr. Viktor Steska -zlatomasntk
Mogočno in veličastno se oglašajo danes zvonovi ljubljanske šentjakobske cerkve, ko spremljajo po dolgih petdesetih letih mašniškega posve-čenja enega svojih najboljših župljanov: vzornega duhovnika in domoljuba, papeževega tajnega ko-mornika adlectus ad numerum, ravnatelja knezo-fckofijske pisarne, upokojenega vladnega poročevalca, konzistoriatnega svetnika, prosinodalnega Izpraševalca — zlatomašnika monsinjorja Viktorja Ibtesko.
Razen božjemu poslanstvu je posvetil spoštovani jubilant vse svoje moči in sile domači zgodo-lini in naši likovni umetnosti. Ko je spremljal Ivoje dni po obširnem okolišu ljubljanske škofije tajnega vladiko dr. Antona Bonaventuro Jegliča, si |e vestno zapisoval dela skoraj vseh pomembnejših slikarjev in kiparjev, na katera je naletel v cerkvah, župniščih in zasebnih hišah. Premnogo njegovega tako zbranega, korenito premišljenega in obdelanega gradiva so priobčili nato »Dom in svet«, »Izvestja Muzejskega društva«, »Carniola«, »Mladika«, domači dnevniki in drugi listi. L. 1927. je izšla v Mohorjevi knjižnici zbirka življenjepisov znanih in neznanih slikarjev, v kateri je Steska vsestranski znanstveno pojasnil razvoj domače umetnosti in ocenil ustrezno njen pomen. Gospod zlatomašnik je nadalje kaj marljivo sodeloval pri oživotvorjenju Narodne galerije, največje slovenske likovno-umetnoslne in kulturne ustanove. — Umetnostno-zgodovinskemu društvu posveča, razen cenjenega znanja, tudi neverjetno veliko časa ter prireja z njemu prirojeno ljubeznivostjo in usluž-nostjo neštevilne poučne izlete, ki rode obilo dušnega veselja in razvedrila. Mnogokrat smo bili pričo, kako navdušeno je razlagal in tolmačil postanek naših svetišč ter spretno opisoval slike, podobe, kipe in vse drugo v njih. Za takšne izlete, pri katerih smo se čutili udeleženci kot ena sama družina, moramo biti zares prav odkritosrčno hvaležni današnjemu slavljencu, ki naj ga nam ohrani ljubi Bog še dolgo, dolgo.
Tudi za gospoda zlatomašnika veljajo povsem vsebine polne besede goriškega slavčka, katere je izvolil napisati svojemu prijatelju, pokojnemu Ivanu Vrhovniku, in katere se glasijo: Duhovnik vrl in narodnjak, oboje Ti lepo si združil, Bogu si, domu zvesto služil. Tako naj služi jima vsak!
Alojzij Potočnik.
Koledar
Sobota, 26. julija; Mati usmiljenja; Ana, Marijina mati.
Nedelja, 8. pobinkoštna: Pantaleon, muče-nec; Rudolf, mučenec.
Osebne novice
s; Promocija, 19. julija je bila promo vi rana na ljubljanski univerzi za doktorja filozofije
gospodična Iva šegula iz Ljubljane. Čestitamo! •
—	Nova maša v Velikih Laščah. Prvič bo v nedeljo. >7. julija pristopil k žrtveniku Gospodovemu g. Jože Peterlin, salezijanec. G. no-voma^nika bomo sprejeli v soboio ob sedmih zvečer. V nedeljo ob osmih bo slovo od rodne domače hiše v Bukovcu, nato bomo spremili g. ■ noVomašnika v sprevodu v cerkev. Sveto opravilo se bo pričelo ob desetih. Pridigal bo g. dr. Franc Blatnik. Popoldne bo pa blagoslov s petimi litanijami na našem prijaznem hribčku pri sv. Roku ob petih. G novomašniku vsi njegovi rojaki in prijatelji iskreno čestitamo in mu želimo obilo božjega blagoslova pri njegovem delovanju v vinogradu Gospodovem.
—	Bolgarski predsednik vlade in zunanji minister v Zagrebu. Na svojem potovanju v Rim sta se oni dan ustavila v Zagrebu predsednik bolgarske vlade Filov in zunanji minister Popov. Poleg tajnikov obeh bolgarskih državnikov in načelnikov zunanjega ministrstva je bil v njunem spremstvu tudi italijanski poslanik na bolgarskem dvoru Con-te Massimo Magistratti. Bolgarskim državnikom je zunanji minister dr. Lorkovič priredil zajuterk v salonih hotela Esplanarle. na katerega je bil povabljen tudi predsednik zakonodajnega poverjeni-štva pri poglavniku, minister dr. Milovan Zanič, ter italijanski poslanik v Zagrebu Rafaele Caser-tano, ki je nato z bolgarskima državnikoma tudi odpotoval v Rim.
—	Sanitarna avtokolona v Dobmičah. Dne
28.	julija 1941 bo v Dobrniče prispela sanitarna avtokolona. ki jo je Fašistična Vlada dala na razpolago Ljubljanski pokrajini. Kolona sestoji iz pet zdravnikov-specialistov in pet asistentk. Ti zdravniki bodo preiskali in zdravili vsakega brez razlike, ki se bo predstavil brezplačno Sanitarna avtokolona se bo mudila v Dobrniču samo dne 28. julija 1941 in bo dne
29.	julija 1941 že odpotovala dalje.
—	Aljažev klub v Ljubljani sporoča vsem obiskovalcem Iškega Vintgarja, da bo služba božja v Iški vasi v kapeli levo od Žugetovega mlina v nedeljo 27. t. m. ob 9. dopoldne! Aljažev klub namerava tekom počitnic redno skrbeti za službo božjo v omenjeni kapeli, če se zglasijo gg. duhovniki v klubovi pisarni, Miklošičeva c. 7.
—	Izšel je nov Žepni italijansko slovenski slovar. Sestavil dr. Janko Tavzes, obsega 250 strani, 15.000 besed. Cena 16 lir. Knjigarna Ant. Turk, nasl., Ljubljana, Pražakova ulica 12.
—	Preskrbovalni urad v Dobmičah je sprejel dovoljno količino enotne moke, tako, da v tukajšnji občini ni pomanjkanja. Tudi riža in makaronov smo dobili dovolj. Urad za preskr-bovanje je v mesecu juliju izdal 7.560 živilskih kart iu je tudi prejel odgovarjajočo količino živil.
—	V salezijanskem zavodu v Veržeju so se
vzgajali predvsem duhovniški in salezijanski poklici. Vsi oni, ki so doslej študirali v Veržeju, oziroma vsi oni, ki se žele posvetiti duhovskemu poklicu ali žele kot salezijanski duhovniki delovati med mladino, naj se obrnejo na vodstvo salezijan-skega zavoda na Rakovniku, Ljubljana. Natančna navodila in pogoje za sprejem vam sporoči vodstvo pismeno ali osebno.
—	Učiteljskemu odboru za socialno pomoč |e daroval gospod Alojzij Gorjup L 4-8.50 v po-iastitev sj>omina pokojnega rerda Juvanca. iskrena hvala!
—	Oddaja gozdnih sadik. V začetku meseca Dktobra se bodo iz državnih gozdov izdajale gozdne sadike po ceniku, ki so ga prejeli vsi občinski uradi. Posestniki, ki sadike potrebujejo in ki so dolžni posekane gozdne površine zasaditi, naj naročila prijavijo občinskemu uradu do 20. eept. t. 1.
—	Podpore za gradnjo silosnlh jam. Kmetijski oddelek pri Visokem Komisarialu v Ljubljani bo po običaju prejšnjih let tudi letos delil podpore oniin posestnikom, ki si bodo zgradili silosne jame. Podpore se bodo delile v okvirju proračunskih možnosti in na podlairi vloženih prošenj, ker mo-
rajo biti do konca tega meseca pri Komisariatu. Pravilno kolkovane prošnje je treba vloiitb preko občine. Podrobnejša navodila za sestavljanje prošenj so prejeli vsi občinski uradi.
— Toplota se stopnjuje. V petek zjutraj 6e je jutranja toplota spet stopnjevala. Najnižja je bila zaznamovana na metead-oloskem zavodu s 16.4° C. V sredo popoldne je bila pa najvišja +29« C. V četrtek zjutra| je bilo megleno, Po dnevi je pritiskala vročina. Sv. Jakob je torej uvedel pasje dneve 1 vročino. Lani smo imel' od sv. Jakoba do sv. Jerneja 15 deževnih dni 5 231.3 m/m dežja. Nekatere dneve so bili prav hudi nalivi. Huda nevihta je divjala 27. julija lani ponoči, ko je v. 20 minutah padlo v Ljubljani do 46.5 m/m dežja. V pasjih dnevih se je lani gibala dnevna toplota med +27" do +31° C. Splošno vlada brezvetrje.
„ Obisk" štev. 5'6
bo izšel v začetku avgusta. Tiste ^ ^ naročnike, ki so list p ačali za ce- ^MjfflJJ lo leto, ki jim zaradi sprememene- ^jr ga naslova ne bi bilo mogoče lista dostaviti, obveščamo, da bo list zanje rezerviran v upravi, da ga dvignejo ali pa sporoče svoj novi naslov.
—	Zemljiška knjiga. Do petka dopoldne je zemljiškoknjižni urad okrajnega sodišča v Ljubljani zaznamoval nad 4700 poslovnih številk giede raznih 6pisov. Zadnji čas je opažati, da se razmere na hipotečnem trgu normalizirajo in da so bili dovoljeni mnogim podjetjem in osebam večji hipo-tečni krediti, za katere je bil v zemljiški knjigi pri zadevnih nepremičninah zaznamovan vrstni red, tako na pr. za 3,000.000 din, 800.000 lir, 600.000 lir in 380.000 lir.
—	Požar v zavodu za duševno botre na Studencu V zavodu za duševno bolne na Studencu ie zelo oddaljeno od drugih objektov veliko, dolgo do 70 m in 10 111 široko gospodarsko poslopje, ki ie predeljeno v tri dele. Svoj čas so bili tu glavni hlevi. Sedaj je poslopje tako razdeljeno, da tvori velik del shrambo za različno gospodarsko orodje, v sredi je hlev. kjer so trije konji in dva vola, nato pa je pralnica s sušilnico. V podstrešju je shramba za seno. To veliko poslopje je postalo žrtev požara. Vrtnar Josip Smerdu, ki ima svoje stanovanje ne daleč od tega poslopja, je v noči od četrtka na petek okoli 0.25 zapazil skozi okno svoji spalnice nenavaden sij. Pozorno ie pogledal in zapazil, da gori poslopje v polnem obsegu. Hitro je poklical pomoč in alarmiral vse uslužbence. Telefon i On o so bili takoj poklicani ljubljanski gasilci. Pod vodstvom g. Kavčiča je takoj prihitelo 8 mož prostovoljne gasilske čete z motorno lirizgalno na kraj požara. Njim so se kmalu pridružili gasilci iz Bizovika. Poleg domače male brizgalne sta stopili v obrat dve motorki. Vodo so napeljali iz ribnika, ki ie sredi zavoda. Gasilci so hitro lokalizirali požar. Pri> gašenju se ie odlikovala tudi četa ilaliianskjh vojakov, 25 mož po številu, ki je marljivo sodelovala in povsod pomagala gasilcem. Okoli 6 zjutraj se je posrečilo požar obvladati in pogasiti. Zavodovi uslužbenci in nameščenci so bili neumorno pri delu. Posrečilo se jim ie rešili konje in vole kakor tudi vse gospodarsko orodje. V podstrešju je zgorelo do dva v;;gona sena. Leseno podstrešno ogrodje ie zgorelo. Ostalo je golo zidov ie. Koliko znaša škoda, še ni ugotovljeno, tudi še ni znan vzrok, kako je požar nastal. Bolniki so bili ves čas mirni. Sreča je bila, da je bila noč mirna in ni pihal močnejši veter.
—	Slinavka in parkljevka. V Dobruški vasi v. občini fekocjan se je pojavila parkljevka in slinavka. Okrajno glavarstvo v Novem mestu je zato odredilo vse potrebno, da se prepreči razširitev te nevarne bolezni. Običajne zaščitne mere obsegajo med drugim tudi prepoved vseh živinskih sejmov na teritoriju novomeškega okraja. Opozarjamo posestnike, da se morajo strogo držati vseh navodil, ki so jih z ozirom na pojav parkljevke in slinavke prejeli od svojih občinskih uradov.
—	Srbsko-pravoslavna vera se odslej Imenuje grško-vzhodna vera. Hrvatski minister za pravosodje in bogočastje je podpisal ministrsko naredbo, po kateri se dosedanja srbsko-pravoslavna vera na Hrvatskem imenuje grško-vzhodna vera. V pojasnilu izdane naredbe stoji, da po ustanovitvi neodvisne Hrvatske ime srbsko-pravoslavna vera ni več v skladu z novo državno ureditvijo.
—	Za invalida brez sredstev, z dvema otrokoma, je darovala neimenovana 20 lir, ista je darovala tudi 70 lir za ubogega dijaka teologije, katerega prosimo, naj se takoj zglasi v našem uredništvu. Zanj je darovala 50 lir tudi neimenovana gdč. učiteljica. Velikodušnima da-rovalkama srčna hvala!
Li
>ana
Zanimivo zdravstveno predavanje
Dne 22. julija je bilo v dvorani ženske bolnišnice v Ljubljani ob navzočnosti mnogih slovenskih in italijanskih zdravnikov predavanje poročnika zdravnika dr. Guida Bottarija, ki ga je predstavil navzočim predsednik Kirurške sekcije. Zdravnik poročnik dr. Guido Bottari je imel zanimivo predavanje o zdravljenju pljučnih tuberkuloznih kavern po Monaldijevein postopku endokaverničnega vdihavanja.
Predavatelj, ki je zdravnik primarij v Institutu Carlo Forlanini v Rimu, katerega direktor je slavni profesor Eugenio Morelli, njegov prvi sodelavec pa profesor Vicenzo Monaldi, je z jasnimi besedami obrazložil teoretične in zgodovinske osnove te metode. Skrbno pripravljeno in izvedeno predavanje je pojasnjevalo kakih 100 diapozitivov številnih primerov, ki so se zdravili in ozdravili po tej metodi. Doseženo je bilo ozdravljenje mnogih primerov z več kavernami pri bolnikih, ki so jih sprva morali smatrati že za neozdravljive.
Tega važnega zborovanja se je udeležilo mnogo zdravnikov. Med njimi smo opazili g. provin-cialnega zdravnika dr. San Martina, zastopnika vojaških zdravnikov, ravnatelja Higijenskega zavoda, šefe različnih kliničnih oddelkov civilne bolnišnice in glavne zdravnike slovenske Protituberkulozne lige.
Po predavanju so prosili za besedo nekateri specialisti, katerim je odgovarjal poročnik zdravnik dr. Bottari in jim dal široka ter popolna pojasnila. Na koncu ie predsedujoči zaključil zborovanje, poudaril veliko zanimanje za aovo zdrav-
stveno metodo ter se je zahvalil slavnemu Italijan-.
skemu specialistu za tuberkulozo.
•
1 Prva oddaja mesa pri mesarjih na novi, že razglašeni način bo zaradi tehničnih ^aj>rek iele v soboto, 9. avgusta 1941, ne pa že 26. Julija, kot je bilo prvotno javljeno. Obenem obvešča mestni preskrbovalni urad vse zamudnike, da se lahko prijavijo pri mesarjih še v soboto, dne 26, julija, mesarji pa morajo te naknadne sezname v treh izvodih predložiti v mestnem preskrbovalnem uradu v II. nadstropju AAe6tnega doma v ponedeljek, dne 28. julija do 13.
I Promenadni koncert v Zvezdi priredi Turistični odbor mesta Ljubljane v soboto 26. t. m. ob
19	uri, ko bo delavsko glasbeno diuštvo »Zarja« pod vodstvom kapelnika Ivana Grudna izvajalo sledeči 6f>ored: 1. Triumfalna koračnica iz Verdijeve Aide; 2. E. Trojan: Jubilarni zvoki, predigra; 3. dr. Cerin: Valček Vera; 4. Verdi: Oberto confe di S. Bonifazio, predigra; 5. V. Giorgi: Zlate sanje; 6. Condiani: Granada, koračnica.
1 Počitniške dneve in dolge večere najlepše prebijemo z dobro knjigo v roki. Ljudska knjižnica na Miklošičevi c. 7 Vam nudi dobre knjige / slovenščini, nemščini in 'talijanščini. Odprta je dnevno od 9. do 12. in od 4. ao 7. jx>poldne.
1 Baletni večer, ki ga priredita v soboto ob
20	mlada umetnika IRENA IN MAKS KIRBOS, 1>0 d revi v soboto 26. t. m. v opernem gledališču. Izbran program nam bo ponovno dokazal, da sta umetnika kos tudi najtežjim nalogam. Ker bo to zadnji večer, nanj še posebno opozarjamo. Predprodaja vstopnic pri operni bla-gajni.^Ker je zanimanje za ta večer veliko, naj si občinstvo pravočasno preskrbi vstopnice.
I Urejena Karlovška cesta. Že pred leti je dala mestna občina znatno razširiti Karlovško cesto, ko je razširila cestišče skoraj za poldrug meter v škodo grajskega pobočja nekako med Janežičevo cesto in Privozom. Tam je grajsko pobočje izredno strmo ter bi grozili zemeljski usadi. Vendar pa je mestna občina to preprečila, ko je dala zgraditi čvrste betonske in kamenite podpornike v pobočje. Ti podporniki se med seboj vrste izmenjaje ter nudijo slikovit pogled na tej sicer enolični, toda zelo prometni cesti. Ti podporniki pa so zahtevali vedno dovolj skrbi' in dela. ker se je gruda s pobočja vedno rušila ter ogražala cestišče, pa tudi betonske in kamenite podpornike same. Te dni pa so delavci zaključili vsa ta dela ter je upati, da bo za dolgo časa mir. Karlovška cesta je v novejših časih še bolj prometna, kakor je bila kdaj prej, zlasti ker gre po njej skoraj ves tranzitni promet. Že zaradi tega zasluži najmanj tako pozornost, kakor jo je zaslužila prej.
1 G. dr. Danilo Švara, dirigent ljubljanske opere in odiičen pianist, ki bo spremljal na baletnem večeru Ireno in Maksa Kirbosa, bo poleg plesnih kompozicij zaigral tudi dve skladbi Vit. Novaka: Incjuieto in Amoroso. Program večera obsega klasične, karakterne in plastične plese, Poleg ostalih naj navedemo M. Fokina balet »Speche de la Rose«, ki zahteva od plesalcev brezpogojno obvladanje tehnike v gibih in dihanju. Krstno predavanje omenjene plesne kompozicije je bilo 1. 1911 v .Vlonte Carlu, ko je najboljši plesalec vseh časov W. Nižinskij z njim navdušil svet. Večer bo zaradi tega zanimiv in na visoki umetniški stopnji, nakar občinstvo opozarjamo, naj si vstopnice preskrbi v predprodaji pri gleda-liščni blagajni.
1 Iščem jiisarniške prostore v centru mesta. Rabim pet prostornih, zračnih sob. Ponudbe pod »Pet-sobni prostor«.
I Za mladega moža, ki je prišel ob vse imetje, je daroval neimenovani 5 lir in zavitek, neimenovana upokojena tobačna delavka pa tudi 5 lir in nekaj obleke, neimenovani tO lir. Moža, ki je res nujno potreben pomoči, toplo priporočamo vsem dobrim srcem, dosedanjim da-rovalcem^ pa na j Bog obilno povrne.
1 Ribji trg. Za Ljubljano je kolikor toliko pereče vprašanje rednega dovoza morskih rib iz Trsta, odnosno z Reke. Zaradi burje in drugih vremenskih prilik na Jadranu je lov že od preteklega tedna razmeroma slab. Pretekli petek, 19. t. m., je bilo na ljubljanski ribji trg pripeljanih do 100 kilogramov skuš po 18 lir kg, nekaj morskih rakov po 24 lir kg. V petek, 25. t. m., je bil ribji trg slabši. Naprodaj je bilo do 120 kg sardelic po 12 lir kg. Vse so bile razprodane. Sladkovodnih rib, niti ščuk in drugih navadnih rib, ni bilo naprodaj Loški raki iz Starega trga so bili po 1,50 do 3 lire komad. Velika pa je bila izbira žabjih krakov, ki so bili po 40 do 60 stotink kos po velikosti.
1 Ne kupujte ukradenih stvari! Mnogi ljudje so tako neprevidni, da kaj radi kupujejo od raznih neznanih, celo sumljivih oseb najrazličnejše predmete, zlasti moška kolesa, kakor tudi razne sestavne dele teh koles. Uvedene so sedaj strožje zaporne kazni za prestopke nakupa sumljivega blaga. Neki posestnik iz dobrunjske občine je letos maja kupil od nekega mladega kolesarskega tatu dva plašča za 120 din. Pred sodnikom-po-edincem je bil zaradi tega obsojen na 15 dni strogega zapora, to nepogojno, in se zaporna kazen ne more spremeniti v denarno, kar je navadno pri podobnih prestopkih. Mladi tat, ki je v začetku maja ukradel tri kolesa v vrednosti 4200 dinarjev, pa je bil obsojen na štiri mesece strogega zapora.
Gledališče
Opera. Začetek ob 20. Sobota, 26. julija: »Baletni večer Irene in Maksa Kirbosa.« Izven.
Radio Ljubljana
Sobota, 26. jnlija. 7.30 Poročil« v slovenščini — 7.45 Petje in melodije, v odmoru ob 8 napoved časa iz Rima — 8.15 Poročila — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Lahka glasba — 13 Napoved časa, poročila — 13.15 Uradno vojno poročilo — 13.17 Orkestralna glasba pod vodstvom mojstra Arlandija — 14 Poročila — 14.15 Orkestralna glasba pod vodstvom mojstra Arlandija — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.13 Nove plošče Cetra — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Operetna glasba — 20 Napoved časa, poročila — 20.20 Pogovor v slovenščini — 20.30 Radijski orkester in komorni, zbor pod vodstvom Draga Marija šijanca: slovenska glasba — 21.15 simfonična glasba — 21.50 Izbor operet pod vodstvom mojstra Vaccarija — 22.15 Orkester pod vodstvom mojstra Zeme — 22.43 Poročila v slovenščini.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resi jeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič — Tržaška cesta 4S.
Lepo darilo.
—	Kaj ste kupili sinčku za njegov prvi rojstni dan?
—	Odprli smo njegov .Inurnvfett' In mu r denarjem, ki je bil v "njem," kupili lep električni likalnik
Iz Hrvatske
»Strahote zablod, komunizem in boljševizem v Rusiji in svetu.« Pod tem naslovom je izšla te dni v Kuglijevi založbi v Zagrebu knjiga, ki jo je leta 1937 spisal poglavnik dr. Pa-velič. Prvi del knjige je razdeljen na sledeča poglavja:- Komuni/em, boljševizem, diktatura proletariata. doktrina in praksa, boljševizem in delo, boljševizem in industrializacija, boljševizem in zemlja, boljševizem in vest, boljševizem in družina, boljševizem in duševno življenje, G. P. U. od Lenina do Stalina. V drugem delu knjige so pa objavljena naslednja poglavja: Svetovni prevrat, kominterna, delo ko-minterne za Sovjetsko Rusijo, boljševizem napram vzhodu in zahodu, komunizem pri posameznih narodih, boljševizem na Madžarskem, avstro-marksizem, zahodne demokracije in boljševizem, fašizem in boljševizem.
Po zadnji naredbi notranjega ministra dr. Artukoviča, s katero je prepovedal dajanje alkoholnih pijač že vinjenim Osebam, se morajo vse točilnice alkoholnih pijač na Hrvatskem zapirati ob devetih zvečer. Samo v izjemnih primerih lahko krajevne merodajne oblasti sporazumno z notranjim ministrstvom podaljšajo to nro od 11 ponoči. V vseh teh lokalih ie najstrožje prejKivedano kartanje za denar. Ista naredba tudi določa, da maloletniki do 18. leta sami sploh ne smejo vstopiti v lokal, v katerem se prodajajo alkoholne pijače. Vsak to-čilec alkoholnih pijač, ki se ne bj držal določil omenjene naredbe in bo trikrat tekom enega leta kaznovan zaradi nepravočasnega zapiranja svoje točilnice, bo izgubil uadaljno pravico za točenje alkoholnih pijač.
Zagrebška občina je v prvem polletju sedanjega proračunskega leta dobila od trošarine na alkoholne pijače 13,434.925 dinarjev Uvoznina, kakor ostali predvideni dohodki mestne občine, je silno paala ter niti od daleč ne bo dosegla predvidenih zneskov. Samo uvoznina je n. pr. padla za 8,543.926 dinarjev.
Hrvatska vlada je odobrila potrebne kredite za graditev betonske ceste Zagreb—Varaž-din—Čakovec.
Minister za kmetsko gospodarstvo Du-mandžič je oni dan sprejel deputacijo hrvatskih izseljencev iz Janjeva in Letnice v Makedoniji, katerim je hrvatska vlada omogočila vrnitev v domovino. V Janjevu in Letnici je po izjavi omenjene deputacije živelo okrog 9U0 hrvatskih kmetskih družin.
Dr. Artukovif za vračanje tradicije družinske avtoritete in bogaboječnosti. Razen odredbe o prepovedi preklinjevanja je notranji minister dr. ArtukOvič izdal tudi naredbo. s katero najstrožje prepoveduje mladini obiskovanje gostiln in kavarn. Druga naredba pa najstrožje prepoveduje gostilničarjem dajati alkoholne pijače že vinjenim osebam. Prestopki bodo najstrože kaznovani.
Vsi židje od 16. leta dalje se morajo prijaviti ravnateljstvu ustaške policije.
cjitA^k POŠTNI Pl LOT
IX,
Mišek je zdaj resnični poštni pilot.
Mišek je letal ves srečen skozi oblake, »še pet minut, pa bom imel zadostno število ur za pilota,« si je mislil.

/ H v
00'tr

Lv
P>J
> OS V
Ko je minilo teh pet minut, se je na vse načine prekopiceval s svojim letalom, da pokaže vse svoje znanje.
»Tu me imate,« je vzkliknil, ko je slednjič pristal na tleh.
Suhec mu je prišel naproti, da bi mu dal še nekaj nasvetov:
»Slišiš ti. fant moj, če boš še kolobaril takole po zraku, boš sčasoma še najboljši naš pilot!«
Mišek je prišel h generalu Kihovcu, rekoč: »Gospod general,« je dejal in je trčil s petami skupaj. »Moje ime je Mišek. Preletel sem predpisano število ur in zdaj lahko nastopim službo pravega poštnega pilota.«
»V redu,« je dejal general in je vzel v roke nekaj listov.
»Vaši dosedanji poleti pričajo, da ste tak pilot, kakršnega potrebujemo, to je, da ste mladi, hrabri, drzni, prisebni in da ste sploh odločen fant.«
KULTURNI OBZORNIK
Iz razgovorov z Božidarjem Jakoem
V	Jakčevem ateljeju i petem nadstropju v Pražakovi ulici imaš prvi občut k, kot da si prišel v galerijsko skladišče. Po stenah vise slike vsemogočih mojstrov — domačih in tujih, ki jih je prinesel s potovanj, sodobnih in starih, po kotih stoje različne skulpture, s pohištva vise preproge orientalcev, skušajo s« s slikovitimi indijanskimi totemi in kaj vse še. Kmalu veš, da si prišel k slikarju, ki se je na široko razgledal, mnogo doživljaje opazoval. Veš, da je prestopil marsikateri tuj prag, segel v marsikatero tujo dlan. Kako če-sto se zgodi, da nam takšni večni popotniki govore sicer z našo besedo, a so nam tuji, govore o naših krajih in čustvih, a jih več ne doživljajo. Težko je pod silnimi vtisi tujine ostati zvest samemu sebi. Toliko nemajhnih talentov, ki bi lahko doprinesli 3voj delež k naši izgradnji, se nam zgubi.
•
Hodila sva po Novem mestu in narediš komaj korak pa si že sredi polj, prav za prav sredi gričev, ki neopazno, lahno kot pastelne barve prehajajo drug v drugega, brez svojega osebnega izraza se spokojno vdani razvalovijo in izginevajo v kopre-ni lahnih megel, pokriti z rahlim vlažnim zrakom. V takih krajih ne rasto subtilni misleci, ki s« z ostrim razumom dokopavajo preko spoznavanj k1 spoznanju. To je domovina lirikov, ki s svojo slutnjo čutijo bolj človeško in dalje kot nam more pokazati razum.
O vsem mogočem se je pletel najin razgovor, Obstal je, da bi mi kaj pribijajočega povedal in spet naredil nekaj sunkovitih korakov, se spet Ustavil in me pogledal.
»Veš, dokler ne gledamo sami sebe kot tujce, se v svoji zaljubljenosti sami vase n« poznamo, Zato me je tudi vedno tako vleklo na potovanje in potem spet domov. Imel sem več možnosti, da bi po končani akademiji ostal v Pragi, a vleče te domov, kjer se potem ubijaš in ubadaš. Hotel sem zrevolucijonirati našo graliko, ki je bila pri nas tako zanemarjena. S štipendijo sem šel v Pariz. Louvre naredi na človeka nepozaben vtis ."a Pariz sam me je s svojo lahkomiselnostjo — bil sem zelo seriozen — tako odbijal, da sem pobegnil v Afriko. Doma sem se potem dve leti mučil z vtepa-lijem risarskih osnov v glave in roke gimnazijcev. Gospod Rado Hribar mi je ponudil atelje. Pustil sem službovanje in samo delal. Sel sem spet v Afriko in potem v Ameriko, kjer se je izvriij v meni prelom. Ne moreš se ubraniti silnemu vplivu. Napisal sem knjigo o Ameriki, da bi obtožil Evropo, saj je Amerika Evropin otrok, ki je njeno mehanizacijo pognal do goltajoče karikature.
Naredil sem še nekaj drugih potovanj večkrat po Italiji, po Nemčiji, Norveški, Madžarski. Morda tudi za to, da bi samemu sebi zbežal. Pa se vedno vračaš domov, da rišeš naše pokrajine, naše obraze. To moramo dati iz sebe, kar nam je dano. Preko sebe ne more nihče. Možen je skok iz sebe in če umetnik tvega tak skok, zaide v slepo ulico. Umetnost kot vse življenje in vsa narava je nekaj zelo enostavnega, a težko je to, izraziti, mnogo je treba vreči s sebe, V*o izumetničenost, da zaživi človek sredi narave. Vse drugo je karikatura, samo možganski eklekticlzem.«
Pot naju ie privedla na grob njegove tako ljubljene matere. Veter, ki je že ves čas vlekel, je prignal težke viseče oblake. Sveča kar ni hotela goreti. Neurni oblaki so v vsej svoji ogromnosti kipeli v višini. Novo mesto se je plaho znižalo pod njimi in postajalo vse neznatnejše. Tako neznatna sva se začutila, da si nisva upala spregovoriti glasne besede. Pred nama grob matere -trpinke, nad nama oblaki. Dvoje neizprosnih veličin, proti katerim mi ne moremo ničesar, zato se pa izogibljemo misli nanje. Tiho, kot da govori samemu sebi je oblikoval v besede slutnje tega spoznanja: »Prava vrednost naših del se nam pokaže še le ob silnih pretresih in med temi je največji smrt. Koliko stvari ni nič drugega kot pisana milnična pena. Koliko stvari, za katere smo se toliko mučili, katere smo' toliko cenili, zgubi s tega kriterija na vrednosti, če že ne postanejo popolnoma ničeve. Le to ostane od nas,
kar smo naredili dobrega. Tega je pa tako malo.«
*
V	ateljeju sem si ogledoval eleganten datnski portret. Tako je bil do prefinjenosti uglajen, da je bilo iz njega kar čutiti salon. Vedel sem: kaj takšnega lahko naredi samo ta, ki mu je risba vseskozi pokorna. Isto sem spoznal, ko sem si ogledoval njegove jedkanice. On pa j« medtem pripravljal vse potrebno za slikanje na prostem. Rekel sem mu, da bi njegove slike lahko povsod spoznal, tudi če ne bi bile podpisane. Se-gavo me je pogledal:
»Kaj najrajše piješ, da te gostim?«
Matija Malešič	28
V zelenem polju roža
Izvirna povest
Ko je orožnik izginil iz vasi, so tisti, ki se razumejo na predpise, domnevali: Ali je res ob službo, na tihem in skrivnem je pobral šila in kopita in izginil domov. Kdor rad obeša na veliki zvon svojo sramoto? Morda pa je le premeščen. To bi bila milejša kazen.
Čez tri tedne pa so ljudje opazili, tla je Ivo zopet patroliral.
»Odslužil je svojo kazen 1 Lahko je vesel, da se mu je tak6 izteklo! Predpisi so za orožnike izredno strogi!«
Metki je malo odleglo. Da Ivo le ob službo ni! To bi jo bolelo za vse življenje! Sitnosti, ki jih je imel posredno zaradi nje, mu sicer rti privoščila, ali v dnu srca je bila hvaležna Bogu, da se je vse tako izteklo. Predpust. je potekal, orožnika so privedli .k' pameti'fantje in njegovi višji. Kakršen je, bi res silil k oklicem in bi primoral Metko, da bi storila, česar še nikdar nobena nevesta ni storila. Ako si je ni še čisto izbil iz glave, mu pove, če se še oglasi, da se je bala zanj, ko so ljudje toliko govorili. Prijateljica mu hoče biti zaradi teh njegovih sitnosti in zaradi te svoje skrbi. Prijateljica I Kaj drugega je nemogoče! Prijateljica! Kako lep Izhod! Zakaj ji le še prej ni prišla ta odrešilna misel v glavo?
Orožnika pa ni bilo več k njim vse do Jo-žefovega, ko so zadnji dan točili svoje vino. Metka se je že čisto pomirila. Nisi hotel zlepa na besedo verjeti, Ivo, pa so ti pomogle pesti In strogi predpisi I Zlobni, ki ste nahujskali Tineta zoper Metko, ali mu ne sporočite sedaj, kako se je vse končalo? Kakor tudi jo je peklo, da tako trdovratno molči, mu m hotela več pisati Vse mu je sama razložila, potožila mu je, koliko trpi, pa ni na tri
»Ne branim se sicer dobre kapljice, a svojo trditev mislim čisto resno!«
»Nikdar se nisem hote trudil za svoj slog. Prišel je sam po sebi. Izražaj, ali bolje prizadevaj si izraziti svoje in ne importirano občutje, pa boš delal v svojem slogu.«
»Ali delaš ti z muko?«
Ni takoj odgovoril. Pripravljal si je mapo.
»Usodo nas vseh je izklesal Michelangelo v svojem .Sužnju'. Tako je v svoji želji po spro-ščenju napet, da se bojiš, da se bo zdaj. zdaj razletel. Strašno ga že stoletja mučijo te vezi in ni konec teh muk. Slutim da je nekaj napačnega v naši kulturni podlagi. Hvala Bogu: pro-metejski človek s svojo kulturo je v zatonu. V zgodovini smo doživeli že mnogo krivic, celo zločinov. Za največjega pa smatram to, da smo vzhodnjaki po čustvovanju sprejeli zahodno kulturo in miselnost. So razdvojenosti, ki rode, ta razdvojenost pa zavira! Koliko mora človek pretrpeti, koliko sveta preromati, dasi se prvi hip smešno tuje, da dobi nazaj stik z zemljo, s svojo zemljo. Šele takrat začne človek res delati. Še več: najlaže pa delaš v kraju svoje mladosti, kjer ti vsaka malenkost pripoveduje nekaj ljubega, lepega. Tam, v prosti naravi, lahko tako 6likaš, kot ti hočeš, tam si sam samemu sebi najvažnejše merilo. Portretiranje pa zahteva več mučnega napora z materialom, več discipline. In k temu se spoznanje, da družba včasih ne razume namena portreta. A kljub temu rad portretiran«, dasi neprimerno bolj utruja.
Sicer pa, pustiva to. Mogoče pa mora tako biti. Znana ti je Michelangelova podoba samega sebe: z obraza potegnjena koža.«
Zaslutil sem tragično razdvojenost, ki pa ž«
gretega osebne, narodnostne in časovne meje, aj je to večen spor med umetnikom in družbo.
»Sicer pa bi — je čez čas popolne tišine nadaljeval — četudi bi delal z vso silo, nikdar n« bi prišel do konca. Hokušai je rekel, ko mu je bilo osemdeset let: te bom živel še deset let, pa bom začel tam, kjer se umetnost začne. Ko mu je bilo pa devetdeset: sedaj bom pa začel slikati — in je umrl. Samo romarji z žgočo slutnjo lepote v srcu smo. Ideali so vedno nedosegljivi.«	*
Tako sva se proti pričakovanju razgovorila, da sva za" tac kar pozabila na pot ven. Hitro
•va sedla na kolesa in se odpeljala na Posavjc.
Zrela pšenica v erotično dehtečih barvah koprni v julijski dan. Žanjice se sklanjajo nad pšenico, vežejo snope, si z roko zakrivajo oči pred žgočim soncem. Jakac si zasenči pogled 1 klobukom, jih nekaj časa opazuje in stopiva k njim. Risati začne študije. Sprva sicer nekam fino, negotovo. Takšne so tudi naše prve besede z žanji-cami. Čez tis pa se znaidejo poteze, znajde se pogovor, ki zatne krepko zveneti. Jakac pa riše z vedno večjo vnemo, da «e stresa sicer dobro postavljeno stojalo V mogočnih potezah nastaja podoba vedre samozavestne žanjice, dvigajoče snop, da ga položi na poreslo. Redkopje sem videl takšno sproščeno moč, kot se nenehno sproščuje s te slik«. Mot, zdravje, neukročena prasila zemlje, sonce, svoboda polja.
Ko sta v mehkem večeru med zvonjenjem zvonov sedela na meji sredi njiv, sva skozi visoko klasje, kakor skozi zlato rešetko gledala v prostor pred nama; polje, skupine dreves, temnejši griči v ospredju, zadaj vijoličaste gore, zrak poln, Kar težak vonjav, in dvigajoča se mreža cvrčanja murnov. Od nekod, kričanje nad konji, ki ne morejo speljati, od drugod smeh in vedro govorjenje, pesem, ki preskakuje iz spolzkosti v idilo in iz idile v spolzkost. — Glejte, vsa naša zemlja ... mirna, spokojna, v ravnotežju tudi takrat, ko vse drugo pade s tečajev. Zemlja — v največji bolečini najmočnejše in edino zdravilo.
Vsa predana kot otrok materi, kot nevesta ženinu, zemlji in njenemu občutju sva dolgo molčala, ker je vse ostalo preveč glasno govorilo. Čez •fcas pa pravi Jakac:
»So drugod zemlje, podobne tej, za neljube-čega turista še lepše, a niti ena zemlja nima tega ozračja, te barve vonja, kot ga diha naša zemlja. Ko si enkrat to vsrkal — ne pozabiš in boš daleč, na koncu sveta bolan od hrepenenjal Samo to nam lahko da tujina, da začnemo ceniti domače! Nam sta, bodimo veseli in hvaležni, Grohar s svojo liričnostjo in Jakopič s svojo plamtečo močjo dala neporušljiv naš temelj. Na tem moramo graditi naprej. Sedaj veš, zakaj najraje slikam zunaj. Tu zaživiš, Pa naj bo v zdravi roba-tosti teh žanjic ali pa v zadržani razgibanosti večera, ki ga tako rad slikam, ker v tem sorazve-niš s tistim zadnjim zvokom, ki nas najbolj gane. To je tudi zamisel slikarske upodobitve Cankarjevega Kurenta, te glorije slovenske zemlje, ki me že tako dolgo miče. Tega poslednjega zvoka pa nam ne morejo dati ne pariške beznice, ne tuje galerije, ampak samo dom, tesno sožitje z našo zemljo, ker to je 6amo naše.«
Tone Č o k a n.
O pasjih dneh
Pasji dnevi so se začeli 23. julija ter bodo trajali do 23. avgusta. Ti dnevi so, kakor trdi že ljudsko izročilo, najbolj vroči dnevi vsega leta. 0 pasjih dneh ima že Slovenec precej ljudskih izrekov. Znani pa so bili že starim narodom, ki so trdili, da so pasji dnevi pod vlado pasje zvezde, ki se imenuje Sirius. Star kmečki rek veli, da bo cele štiri tedne lepo vreme, če se pasji dnevi začno ob lepem vre-mehu.Stari grški Homer pa pripoveduje, da se za ljudi začne vročina, suša in trpljenje takrat, kadar vzide zvezda Sirius. Letos so se pasji dnevi pri nas začeli ob lepem vremenu, kar bi pomenilo, da bomo imeli sušo do 23. avgusta.
Pasji dnevi so pri ljudeh že od nekdaj bili kaj na slabem glasu. Včasih so rekli, da pasji dnevi vržejo ob tla človeka, ki je plešast. Zato je tudi znanost imenovala sončarico z latinskim imenom »Siriasis« po Siriju. Ponekod v Evropi imajo pregovor, da bo fantič, kateri se je rodil v pasjih dneh, surov. Če tak fantek dobi rdeče lase, to j>o-meni, da bo kdaj še bogataš. Drugod pravijo takole: če komu v juthi 23. julija zajec preteče pot, to pomeni nesrečo. Tisti dan lahko počneš, kar hočeš, imel boš smolo.
Pasje dneve so menda imenovali zato tako, ker v tem času psi najlažje dobe steklino. Zato so že stari narodi v pasjih dneh svojim bogovom darovali vse, kar so delali stari Rimljani, pred njimi pa celo Feničani Tudi v srednjeveški Angliji so še poznali pasje žrtve ob tem času.
Starim Egipčanom je bila zvezda Sirius poleg sonca in lune najbolj važna zvezda, katero so po božje častili takoj za soncem in luno, ki sta bili njihovi glavni božanstvi. To je bilo menda zaradi tega, ker je Sirij vzhajal na vzhodnem jutranjem nebu prav ob tistem času, ko je Nil začel prestopati svoje bregove ter poplavljati Egipt ter tako gnojiti to deželo, ki bi brez Nilovih povodnji postala nerodovitna puščava. Zato so Egipčani Sirijevo jutranje vzhajanje slovesno obhajali. V starih hieroglifih se Sirij imenuje Sopet ali Sopt, kar je priimek boginje Izide, katero so imeli za gospodarico letnega začetka, katera skrbi, da Nil preplavlja deželo ter jo tako dela rodovitno.
Ponekod 60 v prejšnjih časih imeli še prazno vero: V pasjih dneh se nikar ne ženi, če nočeš, da bo zakon nesrečen. Ponekod so dejali, da postane mož, ki se v pasjih dneh oženi, pijanec in kvartopirec, drugod pa so pripovedovali, da ženska, katera bi se v pasjih dneh omožila, postane zanikrna žena. Vsekakor — so trdili stari očaned — je v zakonu, sklenjenem v pasjih dneh, prepir, ravs in kavs. Ta pregovor je kmečkega izvora. Ima pa kajpada tudi svojo modrost. V pasjih dneh ima kmet največ dela in trpljenja na polju. Zato noben ^priden kmet v teh dneh ne bo mislil na zenitev. Kdor pa se take dni ženi, nima smisla za nujno kmečko delo ter bo slab gospodar. To je smisel, ki velja kajpada za kmečki stan morda še dandanes, kjer se drže starih šeg in navad. In res se na kmetih prav zato v tem času sklepa najmanj zakonov, ne sicer zaradi učinka pasjih dni, pač pa j zaradi tega, ker ljudje za svafovščine, katere so včasih dolgo trajale, v pasjih dneh nimajo časa.
Rdeči križ poroča
Na poizvedovalni odelek je prišlo nekaj obvestil o jjogrešancih. Svojce prosimo, da jih dvignejo v pisarni na Miklošičevi c. 22 b:
Cok Albert z družino, Dobrovoljc Franc, Dru-govič Elizabeta, Kladnik Pavle, Mikič Marija.
Pošto naj dvignejo: Andrejka Evgen, šoler, Vič, Cilenšek Mira, Tržaška 41, Dežman Peter, Vič, Erjavec Franc, Kodeljevo, Koblarieva 19. Francel Pavla, Cesta na Brdo 8, Gerbac Oojko, Univerza, Horvat Hermina, prof., Jenkova 16, Hribovšek Ivana, Medvedova ali Frankopanska ul., Juh Avgust, Povšetova 78, Kodeljevo, Kelnarič, poslovodja lirme Bonač, Kogoj Marij, dijak, Delavski dom, Kos dr. Franjo, Etnografski muzej, Krakei Betka, Slapni-čarjeva 8, Moste, Križ Olga, Pot v Rožno dolino, Kupin Josip, učitelj, Čolnarska 3, Lenard Feliks, Strosmajerjeva 10, Magerl Marija, Gradišče 14, Mlekuž Vekoslav, učitelj. Postojnski 3, Planinšek Alojz, Gledališka ul., Penko Ida, Predovičeva 12, Perkavac Celestin, Zaloška 123, Pišek Tinca, Zavrti 4, Polak Iva, Obirje 21, Rogelj Zdeno, dimnikar, Sv. Petra c., Ropret Anica, Krakovska 11, firma Sever in komp., Stross Friedrich, Močnikova 4, Suva Ivanka, Zgornja Šiška, Salarič Branko, fbs. tehn. šol., Šantel Saša, Langusova 12, škoda Marija, Galjevica 118, Vagaja Boža, stud. in Vagaja Ludvik, Gorupova 16, Verdir N., Orogarjeva 28, Zdolšek Alojzija, Hi]x>tekarna banka, Zagoričnik Roza, Glinška 12, Zisič inž. Mihajlo, tovarna kemikalij Bohm, Žagar Betka, Vič 161, Žagar Ivan, Aleksandrova ul., Zargi Marija, Zeleni log 5, Trnovo.
Zaradi odpreme pisma naj se zglasi gdč. Smo-Iej Mira, dipl. iur.
Na poizvedovalni oddelek je dalje prišlo še nekaj obvestil o pogrešancih. Svojce naprošamo, da jih dvignejo v pisarni na Miklošičevi c. 22 b: Hu-dobivnik Vera, Milič Marta, Stantay Fanika, Vav-rik Franc, Zupančič A. Alojz.
Pošto naj dvignejo: Grčar Tit, šolski upravitelj na Barju, Justin Terezija, Cesta na Brdo-Vič, Kro-šelj J. (za Petrovič Živo), Lovšin Lujza, Ažbeto-va 4, Modic Ludovik, Vič 164, Rurat Marija, Vič 60, Selan Marica, Trdinova 8, Šenk Neža, Prediamska ul.—Rožna dolina, Šoba Anton, Dravlje, Rokova pot 4 (za Ivanko Herbec), Šolmajer Janez, Kuhar-jeva 1, Varšek dr. Milan, Riharieva 1, Vodnik Franc, prof., Devinska 9, Vončina Pepca, Sv. Petra c., Vovk Slava, učit., Marmontova ul.
Zaradi odpreme dokumentov odn. jx>šte naj se glase: Kodre Ljerka, Polič Mirko, Medic Terezija.
Gospa Chvvatat Frida je poklonila L 50.—, otroci, ki so priredili akademijo na domu g, Jane-žiča Mirka, Tržaška 26, 60 ves dobiček v znesku L 52.80 poklonili Rdečemu križu. Plemenitim darovalcem iskrena hvala!
Iz Belgrada
Komisar za pravosodje Momčilo Jankovič je
dal časnikarjem izjavo, v kateri zelo pohvalno omenja naklonjenost in uvidevnost nemške vojaške uprave, ki svetu komisarjev gre močno na roko, da lahko spravlja deželo zopet v normalno stanje. Po dogovoru z nemškimi vojaškimi oblastmi je svet komisarjev imenoval za Banat posebno upravo, v kateri je procentualno zastopana tudi nemška skupina. V sporazumu z nemško upravo je vpostavljeno tudi v vseh pokrajinah sedanje Srbije srbsko orožništvo, ki lahko nosi tudi orožje in poleg organov nemških oblasti skrbi za red in mir.
Iz Spodnje Štajerske
Davek na poslovni promet na Spodnjem Štajerskem. Šef civilne Uprave za Spodnje Štajersko je razveljavil dosedanje predpise bivše jugoslovanske zakonodaje, ki se je nanašala na davek na poslovni promet ter uveljavil obstoječo tozadevno nemško državno zakonodajo.
Pomočnice pri letvi na Spodnjem Štajerskem. V Šoštanj je pred kratkim dopotovala skupina 1 nemških deklet iz Bruka ob Muri, ki bo v tem kraju pomagala pri spravljanju letošnje žetve.
Zaradi čimprejšnje prilagoditve vsega političnega, kulturnega, gospodarskega in socialnega življenja na Sjjodnjem Štajerskem tozadevnemu udejstvovanju v Reichu, je civilni komisar v Mariboru izdal tudi posebno zakonsko odredbo, ki se nanaša na vse umetniško delujoče sile na Spodnjem štajerskem.
Vsi člani prejšnjega švabsko-nemškega Kul-turhunda v Celju, Slovenski Bistrici in Ptuju so bllj slovesno sprejeti v Štajersko domovinsko zvezo.
300 let sta se tožarili dve ugledni japonski družini
Jajx>nsko vrhovno sodišče je te dni srečno končalo spor, ki je pričel že leta 1699. Do spora je prišlo zaradi mejnika med jx>sestvi uglednih japonskih družin Yonezava in Murakami. Zaradi tega spora je prišlo tudi do enega najkrutejših slučajev harakirija, ko je 47 služabnikov iz zvestobe do svojega gospodarja skupno izvršilo samoumor ter si z noži razparalo trebuhe. Spor je postajal vse hujši ter so se številni vseučiliški profesorji, slavni pravniki in učenjaki na vso moč trudili, da bi ga izgladili, toda vse zaman. Strank ni bilo mogoče izmiriti. Sedaj je v to zamotano zadevo jjosegel tudi predsednik senata ter se mu je posrečilo nad tristo let trajajočo pravdo rešiti v obojestransko zadovoljstvo.
Hladilne obleke
Z ozirom na težko prenašanje tropske ameriške vročine v raznih podjetjih, v katerih ne sme biti hladilnih naprav, so si amerikanski znanstveniki in inžinerji že dolgo let belili glavo, kako bi zboljšali težko stanje svojega delavstva v teh obratih. Na eni zadnjih konferenc je eden od inžinerjev predložil izdelavo posebne gumijaste obleke, ki jo bodo odslej delavci oblačili na svojo delavsko obleko, v katero bodo pa s posebnimi pregibljivimi gumijastimi cevmi stalno dovajali delavcu hladen zrak. Prvi poskusi so se že, dobro obnesli ter sedaj mislijo izdelovati take obleke kar na veliko.
pisma odgovoril ni besedice. Ponos je Metki branil, da bi mu pisala četrto pismo.
Na Marijino Oznanjenje pod večer pa je orožnik zopet prišel. Pri zadnjih vratih je vstopil, ko da se je bal, da bi ga kdo Opazil. Ni bil dobre volje, mračen je bil in nemiren. Ni skrival, da se mu mudi in hoče hitro dokončati, po kar je prišel.
Vsem domaČim Je bilo nerodno, da nikdar tako. Kako bi jim ne bilo sitno, če je pri njih doživel tako neprijetnost Pa niti' vina ni bilo več doma, z ničemur mu niso mogli postreči.
»Z Metko bi rad govoril na samem.«
Metki je nemirno zatrepatalo okoli srca. In je proseče pogledala očeta. Nič ji ni pomagalo. Domači so bili menda veseli, da so se po vsem tem mogli izogniti pogovoru z njima.
»Prosil sem za premestitev,« je začel užalje. no. »Takih sirovin, pretepaškib pobalinov, ko tu, ni povsod. Fakinaža...« Kar sikal je. »Pa ne misli, da se jih bojim in se njim uklonim. O, da me pustijo vsaj leto, dve tu,'pokazal bi jim, po čem so kostanji.«
Metka je podvondla, da je res sam zaprosil za premestitev. Kaka Želja po maščevanju je gorela v njem I In orožnik se zmerom lahko naj-
nedolžnejšemu človeku maščuje!
»Ali tega Jim ne privoščim, da bi se mir v pest smejali: Pri Metki mu je pa le spodletelo! Meni nikjer ne spodleti 1 Pripravi se tja za po veliki noči!«
Ko da je kdo porinil nož Metki v srce.
»Ako me prej premestijo, se poročiva pri nas doma, ali v Ljubljani, ali na Brezjah I Ne, ne!« Odločnih korakov je koračil po sobi. »Neumna misel f Prsv tu. pri vas bo svatba I Drugače bi mislili, da se jih bojim!«
»Tudi tam je deklet, kamor vas premestijo! Lepilih, boIjSih, bogatejših ko pri nas!«
»Ne draži me še ti. dovolj imam drugih skrbii Povedal sem ti že stokrat: Ne vikaj mel Pa ne
skušaj se mi zopet izmikati! Sedaj ne izbegneS. Vse sem dobro premislil, sklep je trden.«
»Jaz seveda nimam pri tem besede! Čisto po orožnifiko! Ali jaz nisem nikomur ničesar ukazala, da bj kak orožnik po mili volji komandiral z menoj in mi vsiljeval svojo voljo.«
»Metka, sedaj ni časa, da bi se še lovila slepe miši! Meni se mudi!«
»Ločiva se prijateljski. Hudo mi je, da vas je v naši hiši doletela neprijetnost. Spominjala se vas bom rada, če uvidite &ami, da nisem za vas.«
Ko pribit je obstal orožnik. Zazrl se je Metki v oči: »Govoriš, ko da te Je kdo naučil, kako govoriš, kadar pride odločitev.«
»Govorim, kakor mi veleva moje srce!«
»Dopovedaj komu drugemu, ne orožniku, da je ta stavek zrasel na tvojem zeljniku.«
»Pa ni, če hočete tako! Ni mi do tega, da bi se za slovo prepirala.«
»Kdo misli na slovo? Da se domeniva, sem prišel, ne po slovol Bodi pametna in trezno pre. misli, pa opusti besede, ki te jih je naučil tisti študent.«
Metki se je zameglilo pred očmi. Ko Vekoslav jo tudi orožnik spominja nanj. Še več si upa orožnik: Da jo je Tine naučil, kaj in kako naj govori. Preveč si upa! »šol, ki jih je izdelal Lo-kačev študent, res nimam, niti noben orožnik menda ni videl takih Sol...« Zadela je dobro!
»Kaj Solef Življenje, tako kot je v resnici, to modri človeka. Pri meni ne boS nikdar lačna. Ko odslužim svoja leta pri orožniitvu, dobim lepo službo v pisarni. Na svojo teto pomisli In njenega moža! Ali ji je bilo kedaj kaj hudega na svetu? Študent ima Se dolgo pot do kruha . .«
»Kaj vam Je na poti Tine? Kaka zveza naj bo med vašo premestitvijo in njim?«
»Glej, glej nedolžnosti Misliš, da sem orožnik le na papirju, v globine človeških duš pa ne prodrem? Pisma, ki ti jih pošilja in ti jih na Skrivnem daje pismonoša, kar jih ne upaš poka-
zati domačim, ta pisma ti mešajo glavo, da ne veš, kaj Je za te prav in dobro! Misliš, da te tisti študent res kedaj vzime?«
Metko je tako zadelo, da ji je vzelo besedo. Orožnik vel . Pa je tako skrivala, toliko prosila pismonošo, toliko trepetala, da bi nikdar nihče ne zaslutil in ju osumil...
»Naveliča se te . še prej. ko dokonča svoje visokošolske študije. Ni edini tak, ki je kot študent lazil za dekietom iz domaČe vasi. Sam jih poznam dosti takih, pa bi le eden od njih vzel svojo študentovsko ljubezen, takega ne poznam nobenega!«
»Le še kaj povejte o njem! Čim bolj ga očrnite, tem lepši ostane pred menoj!«
»Prazna slama! Saj bi ti kdo drugi zameril, jaz te le pomilujem!«
»Kako ste dobri in plemeniti!«
»Neizkušena ši, premotile so te lepe besede, življenja ne poznaš ...«
»Prazna slama, pravite! Res!«
»Ni resi Meni je prekleto resno pri srcu! Prej ti izbijem iz glave te dekliške neumnosti, prazne san je ...«
»Le zakaj bi mi vi izbijali iz glave nekaj, kar vas popolnoma in čisto nič ne briga?«
»Me ne briga? Moja žena ...«
»Jaz vaša žena? Nikdar, nikdar, nikdar! Sto. krat sem vam že povedala, ponavljam danes zadnjikrat! Nikdar, nikdar, nikdar!«
»Metka!« Prvikrat je bilo. da je orožnik spregovoril mehko in žalostno njeno ime. Da je govoril prej s takim glasom in da ni nastopal tako samozavestno in zviška, bi morda ne bila Metka taka proti njemu. Ali sedaj je bila razdražena.
»Nistp hoteli verjeti mojim besedam, pesti domačih fantov in strogost vaših višjih vas je morala poučiti, da govorim resnico. Kaj vam res niti to ni dovoli in hočete Se naprej živpti v svoji samopašni zmoti? Niti premestitev vas ne it-modri?«
ČETRTI GOST
20
Roman.
»In potem...«
»Potem vem samo to, da sem zadnjič, v ponedeljek, ko sem prišla zvečer iz gledališča domov, dobila v mojem salonu — Petra Fergussona... To je vsa ta strašna resnica. Do tega dne sem živela
mirno in prijetno življenje. Prepričana sem bila, da je moj mož mrtev, hkrati pa je sedel pred menoj in je dejal prav mirno, da je prišel zato, da
bi dobil zavarovalnino, katero sem jaz dobila po njegovi ,smrti'. Najprej me je to silno osupnilo, jx>-teni pa mi je bilo mahoma vse jasno. Torej me le ni bil to jx>t nalagal, ampak se je bil zares zavaroval za primer smrti nieni v korist — in sicer zares za petnajst tisoč funtov! Polico je pustil v Biarritzu, v safeju v banki, misleč, da jo bom jaz že našla. Polica je še zdaj ondi. Premije je mož zares vse plačal za leto dni vnaprej, tako da je bilo pri zavarovalni družbi vse v redu, le da ni zavarovalnice nihče obvestil o njegovi ,smrti'. Iz tega menda razvidite, gosj>od nadzornik, kako da je bil zvit in prekanjen. Meni seveda ni smel zaupati svojega načrta, ker je vedel, da ne bi nikdar soglašala z njim. Nastavil mi je bil past, ker sem bila odklonila njegovo zahtevo, da bi ga preživljala. Zavaroval se je in vprizoril navidezno smrt v upanju, da bo on prejel zavarovalnino. Seveda bi bila jaz vzela ta denar, če bi mu bila verjela ali slučajno našla jx»lico. Takole je računal: Ce bi se bila zavarovalnica branila izplačati zavarovalnino in bi hotela vse dokaze, bi padla vsa krivica name,
ker bi on še nadalje ostal neviden. Ce pa bi mi bila zavarovalnica izplačala zavarovalnino, bi se bil še nekaj časa skrival, kar je bil tudi storil, a potem bi prišel, da bi mi ta denar vzel. Vedel je, da bi ga jaz ne bila smela obdržati in da tudi njega ne bi bila izdala javnosti.«
Šinclairova je utihnila, a čez čas je spet nadaljevala:
»Verjemite, da mi ni šlo na smeh, ko sem nenadoma dobila Petra Fergussona v svojem stanovanju! Vendar sem 6e 6koraj morala zasmejati, videč, kako je izbuljenih oči in odprtih ust strmel Vame! ko sem mu povedala, da je njegov načrt padel v vodo. Ko v časopisih ni bil ničesar čital o kakem škandalu v zvezi z zavarovalnino, je menil, da se ie bilo vse gladko izteklo in da sem dobila denar. In vendar je zavarovalna jx>lica ves ta čas mirno ležala v banki v Biarritzu!«
»Ul!« je vzkliknil Masters in šel z roko čez čelo. »lino je pa le res — Fergusson je imel prav, ko je bil dejal Sandersu, da je tista Heyeva družba, če si jo človek f>obliže ogleda, ena sama zločinska tolpa! <
»Vse sem vam povedala,« je dejala gospa, ne oziraje se na nadzornikove besede. »Ali vam ni zdaj jasno, da nisem iz vse te Fergussonove komedije z njegovo ,6mrtjo' prav nič pridobila zase? In razumele zdaj, da nisem prav nič v zvezi s kakšnimi sleparijami?«
Masters ni odgovoril, pač pa je vprašal:
»A kje je zdaj ta dični Fergusson?«
»Pri meni, doma.«
»Lejte si, no... In ves ta čas je bil pri vas?«
»Seveda! Kaj pa sem hotela storiti? Zagrozil mi je, da me sicer ubije.«
Tedajci se je oglasil telefon. Masters je dvignil slušalko. Brez besede je jx»lušal in jo spet odložil.
»Pravkar ste bili rekli, da je vaš mož plačal vse premije za zavarovanje za leto dni vnaprej, kaj ne?« jo je mirno vprašal.
»Da, tako mi je dejal.*
»Petnajst tisoč funtov,« je zamišljeno povzel Masters, »čedna vsolica! Zdaj pa lahko dvignete ta denar. Zdaj ni govora o kaki komediji. Fergusson je mrtev.«
Trinajsto poglavje Temne rokavice
Doktor Sanders je ležal doma v postelji. Mučila ga je vročina in dušile so ga hude sanje. Zdaj pa zdaj ga je zaskelela lopa bolečina v ranjeni roki in začutil je, kako mu jx>nočni veter hladi razbeljeno čelo in slišal je tiho tiktakanje ure na nočni omarici f>oleg svoje jx>stelje. Vsi ti vplivi so bili nedeljeno povezani s podobami iz njegovih sanj. V vseh teh sanjah je bila zmeraj v ozadju majhna soba s težkimi zavesami ob zaprtih oknih, in lepilo za muhe je imelo važno vlogo. Nekdo je ležal na tleh pred naslanjačem in sir Stanley Merry-vvall je klečal pri tej osebj. Nato je nenadoma sedela neka lepa ženska v tem naslanjaču. Mahoma pa so se vsi ti prividi razblinili. Spomni! se je, da mu je neki zdravnik, stanujoč blizu njega po-tegnil dve krogli iz leve roke in je lo roko, kjer je bila kost zlomljena, dal v mavec in ovitke. Nato jc videl, kako je Murcia Blystoneova sedla v avto in zdelo 6e mu je — vendar tega ni vedel, ali se
mu je sanjalo, ali je bilo res — da ga je pr^v nežno objela.
Polagoma pa je vročina minila in je mirno zaspal. Ko se je zjutraj zbudil, se mu je »kozi okno 6inejalo vedro, modro j>oletno nebo. Dasi ga je roka venomer bolela, mu je bilo vendarle lejx> pri srcu. Ko je okrenil glavo, je zagledal sira Stanleya in nadzornika Mastersa pri postelji.
»Dobro jutrc, mladi mož,« je spregovoril sir Stanley. »Prišla sva, da bi videla, kako vam je.«
Iz neznanega vzroka je bilo videti, .kakor bi bil »ir Stanley nekam razburjen.
»Nate — smotko vam dam,- je slednjič dejal.
Nemara da to ni bilo najboljše za bolnika, a Sanders se je vendarle zahvalil, vzel smotko in jo je ves čas v mislih držal v roki.
»Fergusson...,« je dejal — in s to besedo je mahoma oživela vsa prošla noč v njegovih mislih.
»Dobro jutro, doktor,« ga je zdaj tudi Masters prisrčno fiozdravil.
»Kako vain je?«
»Roka me še boli, toda sicer mi je prav
dobro.«
Dvignil se je v postelji in se naslonil na blazine.
»Veste, gospod doktor, stvar je taka,« ie začel Masters, »da bi se vam sir Stanley rad zanvalil, toda on je take vrste človek, da ne zna izreči besede ,hvala'. Vi ste se res v pravem hipu vrgli na tistega Fergussona! To je bjla izvrstna domislica! Da ste ga napadli z boka in mu vrgli lepak za muhe čez obraz! Izvrstno!«
Tudi 6ir Stanley je nekaj zamrmral, kar naj bi brez dvoma pomenilo pohvalne besede.
»Najin stari prijatelj Masters bi me rad predstavil, ko da jaz ne bi znal odpreti ust,« je dejal.
Italijanščina brez uiltetja
73
OSEMINDVAJSETA LEKCIJA Še eno srečanje s konjnnktivom.
1.	Konjunktiv se rabi v oziralnih stav-k i h, k i jih uvajajo: oziralna zaimka ,che' ali ,il quale' ter vez ni k a ,dove' (ali ,6ve'j, donde (ali ,onde'), in ki izražajo pričakovanje ali poziv: Comprero un vocabolario che possa portare in tasca — kupil bom slovar, ki ga bom mogel nositi v žepu.
Seveda se ne rabi konjunktiv takrat, kadar gre za neko nesporno dejstvo: Qučsl'e la časa dove sta il mio amico — to je hiša, kjer stanuje moj prijatelj.
2.	Konjunktiv se rabi nadalje v oziralnih stavkih, ki zavise od zanikanih ali vprašalnih nadrednih stavkov: Qual e 1'uomo che sia sčnza difetti. — Kateri je človek, ki je (= bi bi!) brez napak? Non c'e uomo che sla scnza difetti — ni človeka, ki je (— bi bil) brez napak.
Kot nikalnica se smatra tudi ,poco — malo': Vi sono pochi uomini che siano contenti del loro stato — malo je ljudi, ki so zadovoljni s svojim stanom.
3.	Konjunktiv se rabi naposled v oziralnih stavkih za superlativi in za naslednjimi besedami: il primo = prvi, 1'ultimo =r zadnji, 1'urrico —- edini, il solo — edini: £ il miglior amlco ch'io abbia — najboljši prijatelj je, ki ga imam. L'unica memoria che mi sia di lui rimasta — edini spomin, ki mi je od njega ostal.
... in sosledica časov ->■-'—- -
Važno je. da vemo, kdaj je treba rabiti konjunktiv. Prav tako važno pa je tudi, da vemo, kateri čas konjunktiva nam je rabiti. O tem
nas pouči pravilo o s o s 1 e d i c i časov, V mnogih
Učencev. V italijanščini si ga bomo poenostavili.
mnogih tujih jezikih je to pravilo strah vseh
Kateri čas konjunktiva nam je rabiti v odvisnem stavku, določa čas glavnega stavka. Zato si napravimo tale pregled:
Prvi primer. — Glagol glavnega stavka je v presentu ali futuru.
a)	Če gre v odvisnem stavku za dejanje, ki se godi istočasno z dejanjem v glavnem stavku, rabimo presente del congiuntivo:
Cr6do (creder6) che sia a časa — mislim (mislil bom), da je doma.
b)	Če gre v odvisnem stavku za dejanje, ki se je zgodilo pred dejanjem v glavnem stavku, rabimo passato del congiuntivo:
Čredo (crcdero) che sia stato a časa — mislim (mislil bom), da je bil doma.
Drugi primer: Glagol glavnega stavka je v imperfektu, passatu remotu ali pas-satu prossimu:
a) Če gre v odvisnem stavku za dejanje, ki se je zgodilo istočasno z dejanjem v glavnem stavku, rabimo imperfetto del congiuntivo:
Credevo (credei, avevo creduto) che f 6 s s e a časa — mislil sem, da je doma.
je imperfetto del fosse a časa — jaz
b) Če gre v odvisnem stavku za dejanje, ki se je zgodilo pred dejanjem v glavnem stavku, rabimo trapassato del congiuntivo:
Credevo (credei, avčvo crediito) che fosse stato a časa — mislil sem, da je bil doma.
Tretji primer. — Glagol glavnega stavka je v passatu prossimu.
V tem primeru so možni štirje odtenki:
a)	v odvisnem stavku stoji presente del congiuntivo: ho creduto che sia a časa — mislil sem, da je doma;
b)	v odvisnem stavku je imperfetto del congiuntivo: h& creduto che sia s ti to a cisa — mislil sem, da je bil doma;
c)	v odvisnem stavku svoji passato del del congiuntivo: ho creduto che fosse a časa — mislil sem, da je doma;
d)	v odvisnem stavku stoji trapassato del del congiuntivo: ho creduto, che fosse s t i t o a časa — mislil sem, da je bil doma.
Četrti primer. — Glagol glavnega stavka v presentu ali v passatu pogojnika.
Če je v glavnem stavku presente pogojnika, imamo dva odtenka:
a)	v odvisnem stavku congiuntivo: Crederei che bi mislil, da je doma;
b)	v odvisnem stavku je trapassato del congiuntivo: Crederei che tu fossi stato a časa — jaz bi mislil, da si bil doma.
Če je v glavnem stavku passato pogojnika, je v odvisnem stavku trapassato del congiuntivo: Avrei creduto che fosse stato a časa — jaz bi bil verjel, da je bil doma.
Nekaj vaj.
Desidererži che tu impiegassi miglio il Umpo. Čredo che qučsto libro sia stato stampato a Milano. Se volete ch'io vi mandi la mia micchina, non avčte che comandare. Peccato che tante dpere di antichi scrittori slano andate perdute. Non sa-pčva che qučsto fčsse proibito. Non partiro prima che mio padre 6ia ritornato. figli vendette la sua časa sčnza che nessuno dei sudi parenti lo sapčsse. Gli dar& quanto gli ho promčsso, purche anch'egli mantenga la sua pardla. In questa citta vi sono pochi che sappiano 1'italiano. £ il mčno che pos-sište fare per lui.
Narod je hotel, da naj bo kaznovan. Mi veš povedati, kdo je izumil tiskarsko umetnost? Zdi se, da je včeraj deževalo. Škoda, da ne znate slovenščine. Vprašal sem (pass. rem.) ga, zakaj ni sledil nasvetu svojega očeta. Spremite me, da se ne izgubim. Za primer (= nel caso), da ga ne najdeš, te prosim, da pustiš (= pustiti) to pismo na njegovi mizici. Nikogar ni, ki bi hotel sprejeti te pogoje. Ne vidim nikogar, ki bi mi hotel pomagati.
Za prevod iz slovenščine v italijanščino ho dohro služil Gradov Siovensko-italijanski slovarček (Ljubljana 1941, Ljudska knjigarna, str. 130, cona 8 lir broš., 11 lir vez.), ki ga vsean toplo priporočamo!
Maiiogiasi
V malih oglasih velja pri iskanju službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L1—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu.
B fjjjjajjg 1
Dobe:
Postrežnico
pošteno ln zdravo, iščem za dopoldanske ure. Naslov v upravi Slovenca pod štev. 9889.	b
Kravar
kt se dobro razume pri goveji živini, trezen, pošten, priden ln zanesljiv, se sprejme na večje posestvo blizu LJubljane. Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. Naslov v upravi »Slov.« št. 9864.
Dve postelji
B spod. modrocl, 2 nočni omarici, umivalnik, oto-mana., gašperček In druge stvari, prodam. - Poljanska cesta 16, stopnišče I. - vrata 7.	1
Prodamo
Menthol steklenice
ugodno prodam - 10.000 komadov. Adreslrajte pod »Steklo«, oglasni oddelek »Slovenca« št. 9854. 1
Hladilno omarico
praktično za gospodinjstvo, proda Ivo štembal, Vegova 8, dvorišče. 1
Monograme ta robce
in perilo, gumbe, gumb-niče, entel, ažur, predtisk izvršimo takoj.Tamburira nje oblek, vezenje perila
Matek & Mike*
LJubljana. Ffindikaiiski aliu
nasproti hotela Union
Nekaj sukanca
predvojni material, takoj prodam. - Okoren, Celovška c. 32, dvorišč«. 1
Pisalni stroj
» kovčogom, še popolnoma nov, takoj ugodno proda Kova člč, Ciga-letova ulica. 11.	1
Kupujte pri naših inserentih!
Avtoprevoze
selitve, kolodvorske va-gonske pošiljke — vam takoj opravi prevoznik »JAKOMIN«, Tyrševa c. št. 28-111 (Gospodarska zveza).
Zlatnina
Vsakovrstno zlato
briljante in srebro
kupuje po najvišjih cenah
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica 3.
tHI.MlilU
Otroški voziček
kupim. Ponudbe na upr. »Slov.« pod šifro »Takoj« št. 9848.	(k
Gospodarsko poslopje
čoz 30 m dolgo, priprav^ no za stanovanje In skla^ dlšče, ostrešje novo, 1000, m sadnega vrta, v Zalor gu. 10 minut od postaje; prodam. Poizve se vsak*, popoldne Ob Zeleni jami št. 1, dvorišče.	p
PITM
Gostilno
s tujskimi sobami, odda» mo ugodno v najem s J", avgustom, event. prodamo. - Kolodvorska ul. 27. Točne Informacije prav tam.	t!
■ Sebe ■
Oddalo:
Lepo, zračno sobo
oddam gospodu s 1. avgustom. Moste, Ribniška 16.
Jttcio:
Majhno sobico
meblirano, s poseb. vhodom, Išče miren gospod kje v mestu za 1. «11 15. avgust. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Stalen« št. 9875.	s
L'alluminio
METALLO DELLA V E L 0 CIT A'
Lalluminio, metallo squisita-mente italiano, ha segnato nella tecnica aeronautica, eol motore leggero, il progresso attuale, risolvendo problemi che apparivano insolubili e conquistando le piu alte velo-cita in terra, in mare, in cielo. L'alluminio, metallo per tutti gli ardimenti e per tutte le possibilita e una delle piu ful-gide conquiste deH'autarchia,
PER OGNI USO LA LEGA ADATTA
Aluminij
KOVINA BRZINE
Aluminij, v prvi vrsti italijanska kovina, je radi lahkote motorja pripomogel zrako-plovni tehniki do sedanjega napredka, s tem da je rešil naloge, ki so se zdele nerešljive in dosegel največje brzine na zemlji, na morju in na nebu. Aluminij, kovina pripravna za najdrznejše in vse mogoče izvedbe, je naj sijajne j ša pridobitev autarkije.
ZA VSAKO POTREBO PRIMERNA SPOJINA
liluminioMnm
METALLO DELBBHIMD^fiOSPnD!iJnnB™waI
E' COMPLETAMEMTEITALIAHD-JE POPOLNOMA ITALIJANSKA
Za Ljudsko tiskarno 9 Ljubljani: Jož® Kramar!!
izdajatelj: Lil JeZi Sodja
urednik: Viktor Cenili