Gospodarske stvari. Kako popravljati pokvai-jene vinske sodte? (Spisal Anton Kosi, učitelj v Središči.) (Konec) Tretje sredstvo za popravljanje plesnivih sodov bilo bi to-le: Sod, kateremu se odbije dno, se dobro umije z vodo, v kateri je raztopljeno nekoliko žveplene kisline (Nordhauser Schwefelsiture) ali hudičevega olja. Na 100 litrov vode vlije se počasi 3/4 litra žveplene kisline. Ko se je sod tako dobro opral, vstavi se mu dno, se napije in dobro žveplja. Ako se je pa kak sod po nemarnosti skisal, tedaj se tudi na noben način ne sme prej z vinom napolniti, dokler ga nismo popolnoma popravili. Skisano posodo spoznaš po močnem ocetovim ali jesihovem duhu, ki ti udari na nos, ako ga približaš odprti pilki. Skisan sod se popravi po parjenju in splakovanju z vrelim lugom. Kako se ta nareja, bilo je zgoraj omenjeno. Ternu sledi parjenje s čistim kropom, plakovanje z mrzlo vodo. Ko se je sod posušil se z žveplom nasiti in dobro zabije. — Drug način, popraviti skisan sod, bi bil: žganje z vinskim cvetom ali s špiritusom, potem zakuhavanje z apneno vodo, splahovanje z vročo in potem z hladno vodo, konečno dobro žvepljanje. Kar se tiče starih s u h i b sodov, ki so več časa odprti na suhem kraju ležali, je opomniti, da tudi taki sodi tako dolgo niso za rabo, dokler se po večkrat s kropom in končno z vinom ne obkuhajo. Ko bi se v take sode natočilo takoj vino, dobilo bi zopern lesni okus, Nemec pravi: Holzgesehmack. Konečno bi še omenil, da bi vkljub najskrbnejšemu snaženju pokvarjene posode ne bilo varno va-njo takoj dobre starine natočiti — najpametneje je s takimi sodi čakati do branja ter je z moštom napolniti. Ako je v njih mošt sevrel, še le tedaj smemo ravnati s popravljeno posodo tako, kakor z vsako drugo, ki popravljanja nikdar potrebovala ni. Da pa ne bodemo imeli z vinsko posodo nikdar sitnoslij, treba je, da uvažujemo te-le stavke: 1. Takoj, ko se je vino iztočilo, se sod z vodo tako dolgo poplahnjuje, da čista voda iz njega teče. 2. Ako je bilo v sodu mnogo drož, treba ga je snažiti z verigo ali ketno. 3. Ko je sod lepo osnažen, zvrne se na pilko, da vsa voda iz njega izteče. 4. Od znotraj (seveda tudi od zunaj) lepo posusen sod se naj dobro žveplja ter trdno zabije, da žvepljeni dim v njem ostane. 5. Kakor je sod večji ali manjši, mora se tudi žvepljanje v raznih dobah ponavljati. Za manjše sode, kakor za štirjake in polovnjake zadostuje, ako se žvepljajo vsakih pet mesecev enkrat (če se namreč v tem času ne rabijo), večji sodi pa bi se morali praviloma vsak drugi inesec z žvepleno paro nasiti. 6. Sodi se naj shranjujejo na ne presuhih prostorih, da se ne razsuše. Vinorejec, oziroina klefar, ki se ravna po tu navodenih vodilib, ne bode imel nobene skrbi zarad dobrih sodov; vsi mu ostancjo vedno ovinjeni (\veingriin) tako, da mu ni treba drugo storiti, nego sode s čisto vodo splahniti, kadar bode hotel va-nje natočiti vino. In ,da bi imel vedno prav obilo te »rujne kapljice«, Ki nam oživlja žile, . Srce razjasni in oko, Ki vtopi vse skrbi, V potrtih prsih up budi. to inu iz vsega srca želi pisatelj teh vrslic. Konjska dirka v Žalci. V Zalci se vrSi v nedeljo, dne 24. septembra popoldne ob pol 3. uri na dirkališči konjska dirka. A. Pričetna dirka. — Državna darila. Vloga 1 gold.; z zgubo vloge. — Da se vrši dirka, treba je najmanj pet oglasil. Za kobile in žrebce tretjega konjerejskega okoliša (savinjsko pleme) starost ne čez 4 leta. Posestnik mora pokazati, da je njegov konj istinito savinjskega plemena. I. darilo 50 fl., II. darilo 25 fl., III. darilo 15 fl., IV. darilo 5 fl. in vsakemu po eno zastavo. B. Dirka plemenskih konj. — Državna darila. .I«lnouprežno, dvakrat dirkališčino tir = 2 km. Vloga 1 II.; z zgubo vloge. —- Da se vrši dirka, treba je najmanj pet oglasil. Za kobile in licencirane žrebce tretjega konjerejskega okoliša. Pri kobilah se mora dokazati, da so istinito savinjskega plemena in da so sc v teku zadnjih dveh let vporabljale za pleme. I. darilo 50 fl., II. darilo 30 fl., III. darilo 14 fl., IV. darilo 10 fl. in vsakemu po eno zastavo. C. Društvena dirka. Subvencijonirana po zvezi avst.-og. dirkarskih društev na Dunaji ter slavn. okrajnih zastopih Gornjegraškem, Vranjskem in Celjskem. .Tednouprežno, dvakrat dirkališčino tir = 2 km. Vloga 3 fl.; z zgubo vloge. — Da se vrši dirka, treba je nnjmanj pet oglasil. Za vse konje neomejene starosti, kateri imajo značaj konjev savinjskega plemena. I. darilo eden gig (dvokolni voz za dirko) vrednost 60 fl., II. darilo ena konjska vprega, vrednost 35 fl., III. darilo ena konjska vprega, vrednost 25 fl., IV. darilo dve lepi uzdi, vrednost 10 II. Pri dirki veljajo pravila zaveze avstrijskoogerskih dirkarskih društev na Dunaju. Oglasila k dirki sprejema najkasneje do 23. septembra 1893 gospod Franc Roblek v Zalci in so le takrat veljavna, ako se ob enem tudi vloga plača. Posestniki morajo pri oglasilu konje natančno popisati in nje na dirke ob 10. uri predpoldne predstaviti komisiji v Zalskem trgu (§ 42 dirkarskih pravil), ob enem se bode vršilo žrebanje in razdelitev trakov. Na dirkališči igrala bode Šmarska godba. Odbor žalskega dirkarskega društva, Sejmovi. Dne 21. septembra v Framu, v Laškem trgu in v Lučanah. Dne 26. septembra na Vranskem. Dne 28. septembra v Cmureku. Dne 29. septembra v Št. Lovrencu na Dravskem polju, na Pilštanji, v Marenbergu, v Šoštanju in v Vržeju.