Trst v četrtek 24. januvarija 1901. Tečaj XXVI .Hdinoat ., nt* enkrat ta dna. ruun m p u.ii(Of. od fi. uri tvečer. Ntrofalni suia: za celo leto ........24 kron za pol let*........... za. četrt leta........ 6 - za en me*ec ........ - kroni Naročnino je plsi*evati aaurej. Nk naru čbe hfrt prilof«« »f narav* rt mira __ Po tobakarnah v Trstu ne prodajajo posamezne številke po <> stotin k f3 nvč.); tven Tn»t« pa po H atotink (4 nvč. 1 Otelo« iti _Ž Ma^tUlj tn < dgo«orn!^fdc:k Krat- Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za več-eratno naroČilo 9 primernim popust o in Poslana, osmrtnice in javne zalivale domači oeiani itd. se računajo po pogoofc- Vsi dopisi naj se pošiljajo iirednlAtvu.-Nefrankovani dopisi se ne *prejemaio-Rokopisi se ne vračajo. V edinosti je Moč Naročnino, reklamacije in oirlaee »prejema upravnlStvo. Naročnino in oglaae je plačevati loco Trst. L'rediiiSt»o lu tiskarna ae nahajata v ulici Carintia Siv. 12. l:pr;iTiiiStvo. in sprejemanje laser»tot v ulici Molia piccoio $tv. 3, 11. nadslr. • t o i t- L.aatnik kor.r.orcij lista ..Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trsta Bodoča taktika hrvatskih v90, odložn08tj°'n " ,,re7"l,zirn,wtj"' ,|,,> navedeni izjavi »Slovencevi« se mora vsako- in slovenskih poslancev. m. To, kar govorimo vedno in kar smo hoteli povedati tudi včeraj, je: ustvarijo naj nam jamstva, da lx> tudi nemška obstrukcija nemogoča in s o s e h n o t u d i t e d a j, ko Ih> | toliško-narodni poslanci ne morejo sesti v isti p a r 1 a m e n t h o i e 1 skleniti kaj, klub z narodno - naprednimi ! Dolgega govorit a r b o Slovanom v prilog, pa jenja kratki zmisel je ta-le : ljuta borim med mur z neodklonljivo silo urivati vprašanje: kje je ta »mnogoštevilni in lepi klub« ?! Zdi se nam, da v izvajanjih konservativnih listov »Tiroler Stiinmen* in »Linzer YTolksblatt« moremo iskati pojasnila na to vprašanje. Oglejmo si najprej vzroke, zakaj da ka- nastopimo vsi proti C e h o m, a k o bi o n i z o b s t r u k e i j o hoteli ovirati delovanje parlamenta. Naj se oj>oreka kakor hoče temu našemu stališču, ali jednega ni m«>žno očitati, tega namreč, da bi bilo obstrukciji v prilog. Ali razni pojavi iz zadnjih dni vzbujajo v na< sum, da vsa tista slovesna izjavljanja izvestnih krogov proti obstrukciji so le špan-ka stena, za katero se skrivajo drugi nameni : da se vse te manifestacije na tnipr-t**m odru prirejajo v ta namen, da se gladi }M»t osnovam, ki se pripravljajo za kulisami. Najprvo je vzbudil našo in vsega novinstva (»ozornost neki članek v konservativnih »Tiroler Stimmen ; na to pa je konservativni * Linzer Volksblatt« propagiral isto misel. Ne upajo si sicer naravnost izreči l>esedo — katoliški centrum ]>o vzgledu iz državnega zlx>ra nemškega in govori se le o združenju g<-jM larskih strank, ki naj bi se izogibale v-ake nepotrebne napetosti v narodnem o z i r n. Tu v Trstu t-e pa šepeče celo — in ta glas nam je došel naravnost iz laškega ftln»ra — da italijanski konservativci iz Tirola ne vstopijo več v italijanski klub....! Tu se nam uriva vprašanje: kam so namenjeni vitezi cenjeni ?! No, denimo, da je to še|>ečenje brez vsake realne podlace, ali uvodni članek, ki ga je prinesel naš »Slovenec« od minolega torka, nas utrjuje v misli, da se za kulisami res nekaj sn uje. Glasilo katoliško- narodne stranke na Kranjskem dokazuje, da poslanci, izvoljeni od te stranke, absolutno ne morejo sesti v skupen klub s četorico izvoljenih na-ro<;uo-naprednih |x»-lan<-ev. In potem pridodaje velepomembno izjavo, da »krščanski poslanci bodo vstopili v mnogoštevilen. lep klub!« Po tej izjavi ne more dvomiti nikdo, da se nekaj snuje in sicer nekaj — to inorumo kar hitro povedati —, kar l>omo mi {»obijali PODLISTEK s Notturno. : K*nrtr Sa»e odskakuje s |H»lice zlagale v svitli črti, katera je tvorila jedno edino l»esedo: ničvedneža. S silo -eni se otresel in moje oko se je odmaknilo ven na odprto okno, odkoder je plovel svež jesenski hlad in se valila gosta tema. Na delu neba sem videl drobno bledo zvezdico. Slabi njeni žarki so se upirali ravno v moje oči in misliti sem začel o neštevilnih številk: h njene daljine, pa se mi je pojavilo v notranjosti nekaj bolnega, kako je ta oddaljena zvezda, katere sedanjost tega trenotka bo gledala čloreške rodove, dvestotisoe let starejša nego jaz, pa da je ta zvezda meni bližja, ^opKinej^a — nego «da* najrailejšega bitja, čim je izdahnilo zadnji vzdihljaj ! S strašnim obupom sem upiral oči v obema strankama na domačih tleh !! Mi pa ne akceptiramo tega razloga in ga ne priznavamo. Mar nismo ravno mi vedno in dosledno dokazovali in zahtevali, da domači prepir absolutno ne sme m e-tati svoje sence na delovanje naše dunajske delegacije, da ta prepir ne sme motiti kompaktnosti v nastopanju naših drž. poslancev?! Ta kompaktnost je neizogibno potrebna. Za onega, ki ima zmisla in srca za tužno položenje obmejnih Slovencev, kogar ne pušča povsem hladnega dejstvo, da se tem obm-jnim Slovencem vzkračajo naj primi ti vneja prava in da jih vladajoči zi-stem - - isti vladajoči zistem, ki bi prvi najraje videl, da se jednotnost naše delegacije razbije — z železno roko tišči ob tla in jih izroča ljutemu sovražniku na milost in nemilost, — za onega torej, ki ima zmisla in srca za to trpljenje in mučeništvo rojakov ob periferiji, in ima ob eaem le iskrico poštene volje za to, da se narodno umirajoči bratje rešijo iz akutne nevarnosti, ne more biti, dokler traja ta nevanost, nobenega dovoljnega razloga, da bi zistemu napravljal tako uslugo in sam prijemal za lopato, ki nam neprestano, z jekleno doslednostjo koplje — grob !! Seveda pravi »Slovenec«, da v državnem zboru pojde »tudi za verska in narodno-gosj»odarska vprašanja«, gledć katerih ne bi bilo možno skupno delovanje z liberalci ! Ko pa pojde za slovensko stvar — tako meni glasilo katoliško - narodne stranke na Kranjskem — »potegnili bodo itak vsi skupaj«. V tej izjavi tiči dragoceno ali ob enem tudi usodno pri poznanje, pripoznanje namreč, da bodo katoliš ko-narodni poslanci — ko pojde za kako »:lovensko stvar« — morali iskati zaveznikov izven svojega »mnogoštevilnega in lepega kluba« in — pri svojih slovei skih li-l»eralnih rojakih !! Po isti »Slovenčevi« logiki in v isti smćri argumentacije je dokazana tudi možnost skupnega kluba slovenskih nočni mir okoli sebe, kateri mi ni ničesar prinesel, ničesar javil. A vendar je bilo nekaj, kar je uplivalo, da sein čutil neki hlad v tem miru — v tej noči, pred katero sem se plašil in strašil, da-si me je razum enako uverjal, da nimam i razloga, da se nimam nadejati odgovora svo-jjiin željam in vprašanjem, da bi gledal ta hip kaj drugega, nego-li, da stran planeta, na katerem sem sedaj, je obrnjena od solnca. Srce se ni dalo nikakor umiriti, -- vsaka žila v njem je vpila jk> pojasnilu. — Sel sem naravnost na |»okopaIišče — morda In tam — ! Tekel sem in se požuril, le da pridem še o polnoči do groba. III. V pol tiri sem bil tam. V dovolj temni noči sem spoznal l>ele zidove župne cerkve v nejasnih oblikah. Le eno okno sem videl, — ono, pri katerem je gorela večna luč. Slabe črne črte in rmenkasta svitla stekla soozna-čala nekatere dele njegove. Lipe pred cerkvijo so se vspenjale v ogromnih konturah črnih neurejenih mas, ki so se valile v temi, še temneje od ostalega valovja teme. Polupali grob sem našei v najbližni bližini. V svoji naglici sem z žepom svoje suk- Politični pregled. V TRSTU, dne 24. januvarja 1901. O položaju. Uradna »\Viener Abend-post« oporeka najodločneje vsem vestem in govoricam, kakor da so mej posa ničnimi ministri nastale resne diference radi vsebine prestolnega govora, s katerim se ima odpreti novi državni zhor. Listi, ki so v zvezi z vladnimi krogi, zlasti oporekajo govorici, da bi češki miuister-rojak, dr. Rezek, mislil na svoj odstop. Dr. Rezeku da ni malo ne treba misliti na odstop, ker da mu je stališče trdneje nego kedaj. On tla uživa popolno zaupanje krone in tudi večina čeških poslancev in hrvatskih poslancev. Kakor bi bilo možno konservativnim poslancem braniti verska načela v »mnogoštevilnem lepem klubu«, a v narodnih vprašanjih iskati zaveznikov izven tega kluba, istotako mora biti možno kato-liško-narodnim poslancem braniti »slovensko stvar« — v skupnem k 1 u b u, a r obrambo svojih verskih načel iskati zaveznikov izven tega kluba!! Ce je prvo možno, mora biti možno tudi drugo; a če se jim vidi drugo nemožno, je nemožno tudi prvo !! A tu treba še poštevati aktuvelno vprašanje : Kaj je nujneje, kje je nevarnost veča ?! Ali prosimo, zapomnite si : mi ne govorimo, kaj je v a ž n e j e, ampak, kaj je nujneje ! | Je na njegovi strani. Mi smo na glasu »klerikalcev«, baš zato, i Vkljub vsem tem kategoričnim izjavam ker povdarjamo vedno, da je vera svetinja Korberjevih glasil pa le nočejo potihniti go- v življenju naroda ; da je narod, ki je vrgel voriee o diferencah v ministerstvu. Tudi zad- od sebe versk čut, podrl fundamente svoje sreče ! nja «Politik« ima nastopno brzojavko z Du- Istotako smo mi dosledni branitelji slobode naJa 0(1 tine t. m.: Ministerski predsed- in brezpogojne avtonomije Cerkve in vsikdar nik Korber je bil danes zopet vsprejet od in proti vsakomur smo branili stališče, da cesarja v daljši avdijenci, v kateri je gotovo tudi dukovniku ni smeti kratiti nobenih dr- poročal o razlikah v m e n e n j i h, na- žavljanskih pravic — to je : pravice do ak- stalih v ministerskem svetu povodom prestol- tivnega posezanja v vse javno življenje neSa govora ter je dobil nadaljnje di- naroda. Če bi nam torej kdo hotel reči, da rektive. danes govori iz nas brezverstvo, mi bi mu Kako že pravi star pregovor?! Kjer je odgovorili jednostavno, da insultira resnico, mnogo dima, mora biti tudi nekaj ognja! f Nič, ali prav čisto nič se torej ne plašimo ScliOnererjev program. \Volfovo gla- pred izjavo, daje v tem hipu za naš silo »Ostd. Rundschau« je minole dni pri - narodni obstanek ob periferiji občilo Schonererjev program, ki z hteva nič nevarnost veča, nego pa za ver- manj in nič več nego združenje Avstrije z s k o g l v a r, d a je torej narodna Nemčijo in podrejenje prve pod Prusijo. V obramba nujneja! Cerkev je zidana svojem programu naznanja Schonerer tudir na trdno skalo, ona je večna, njej je obsta- da se nemški radikalci ne bodo udeleževali nek zagotovljen po nje božjem Ustanovitelju, izjav lojalnosti. List je bil zaplenjen, a so- Naš narodni obstanek ob periferiji pa je dišče je konfiskacijo razveljavilo. Tako zgradba na obrežju, ob katero buta silno va- brzojavljajo »Narodu« dne 23. t. m. z Du- lovje, ki že izpodjeda zgradbi zadnje funda- naja. Kakor vidimo, je torej nemška irre- mente. Le nekoliko zamude še in te — zgradbe denta zopet enkrat na dovolj jasen način ne bo več! priznala svojo pravo politično barvo. V tem Kdor torej ni pripravljen storiti vsega, oziru jej ne moremo odreči svojega obcudo- kar more pripomoči do rešitve našega na- vanja in to tem manje, ako jo primerjamo z rodnega obstanka ob periferiji, ta ne zaslu- našo tukajšnjo laško irredento, ki v odlo- žuje imena slovenskega rodoljuba in tudi ne čilnih trenotkih in na merodavnih mestih — imena slovenskega — domoljuba. Posestno na Dunaju — kaj nerada kaže pravo poli- stanje naroda in domovine je v nevarnosti !! tično lice in je skriva kakor kača noge. Zaključujoči m ta današnji članek nam Schonererjanci pa so v odkritosrčnosti zares prihajajo v spomin zlate besede, sami biseri, veliki, čemur se pa nazadnje vendar ne ki jih je izustil velečastiti g. dekan Kompare smemo čuditi, ko vidimo, kako je naša ofi-na občnem zboru društva «Edinost* v Bar- cijelna politika naravnost neverjetno popust-kovljah : Mi duhovniki smo tu radi naroda Ijiva nasproti vsem pojavom velikega Drang in če naroda ne bo, tudi nas treba nach Osten od Berolina doli. Res ni zamene bo! riti Schonererju, ako se mu dozdeva, da se nje zadel ob ključavnico, da sem malce omah- in daljne planine seje začelo rumeniti in ru- nil in bil zadržan v svojem korakanju. dečiti, ter se je odondot ozka krvava svetloba Ostal sem kakor pribit. Fizični strah spuščala ravno na glavni križ pokopališča. 1» pred nečem neznanim meje premagal, a ven po cerkvenem zvoniku se je raztezala tanka dar sem razrešil realno in naravno zagonetko, svetla pega. Ali zopet sera se plašil v svoji duši. In ne- Nekoliko pestij nad glavo mi je zletela kaj časa sem bil nezadovoljen, ker sem prišel velika ptica, v kateri sem po brezglasnem semkaj. Vendar pa se nisem vrnil, vedno mahanju s peroti spoznal veliko sovo, ali zgi- premišljaje, da je neumno in bedasto, kar nila je isti hip v temo. Od nje premaknjeni delam. ! zrak se je z hladno sapo dotaknil mojega lica. Ni treba, da je kaj resničnega na tem S cerkvenega zvonika je bilo baš enajst — ali s tisočletnimi strahovi od rodu do in tričetrt. Z jasnim a zopet nekako za-me rodu vsajeni predsodki in strah, morejo zo- j čudnim zvokom so oznanjali dolgotrajni udarci pet na takem mestu pretresti tudi naj hlad- bližajočo se polnoč, a ropot koles v stroju nejo pamet ter razburiti domišljijo, da raz- ure, je sledil razločno in se mešal s tem burjeni živci vidijo vse strahove — svojo udarjanjem. Isti hip z uro se je oglasil čuk lastno deco ! — Tako mi je govorila pamet, dokler sem še stal pri ograji in gledal na pokopališče, izgubljajoče se v nočni temi, iz katere so štrleli nesigurno in drhtavo dva, trije beli kameniti križi. Ne daleč od sebe sem spoznal se steblo stare vrbe. Iz trave so se slišali redki in tanki glasovi jesenskih cvrčkov. Po zraku so frčali tu in tam pojedini netopirji in čul sem trepet njih perut. Po nebu so se vlačili temni oblaki, neprestano zakrivajoči zvezdo za zvezdo. Iztočno nebo tik nad vrhom temne nekje na vrhu košatih lip pred cerkvijo. Jednolični žalobni glasovi njegovi so se razlegali daleč na okoli v tiho noč, kakor da kličejo ali vabijo nekaj iz nočne teme. In res — za nekoliko časa se je vzdignil mesec izza gore in je pokazal svojo odlomnjeno krogljo. Črn dolg oblak se je vlekel leno mimo njega in je pozlatil svoje robove v mesečni svetlobi, prejemši fantastičen sijaj, da zaide potem za goror a mesečina se je s slobodnim valom razlila po pokopališču. (Pride še). že bližajo časi — njegovega programa. In prav jef da je Schonererjev program zagledal l>eli dan. Tudi to dejstvo more nas Slovence in Slovane le zadovoljiti, sai je le dobro, da vemo, pri čem da smo ! To pa moramo zaklicali na ve» glas: isti Scbooerer je za-snovatelj klanje [»olitike avstrijskih Nemcev, a Nedanji državniki smatrajo za hvojo vrlino dolžnost, da tvojo politiko kroje po zahtevali one druge politike. A naši državniki trde vendar, da je njihovi politika — avstrijska politika ! Slovenskim prijateljem dra. Lue- gerja v album. Včeraj so imeli krščanski socijalni jioslanci na Dunaju p* svetovanje, katerega sklep je bil, da se odpošlje predsedniku združenih nemških strank dopis, v katerem izjavljajo, da kršćanski socijalisti ostanejo zvesti — nemški solidarnosti. V proglasu lo povdarjal i, da i>oodo brezplačno sprejemali tul»erkulozne bolnike. Stro-ke takih zdraviliš bodo pokrivali deloma s jHMiojili na srečke. Smrt angležke kraljice. Vsi dvori in vsi parlamenti — kolikor jih je zbranih — izražajo svoje sožalje na smrti angležke kraljice. Zlasti je naš cesar v prisrčnih besedah izrazil novemu kralju svoje sočutje. V svoji brzojavki pravi naš cesar, da inu je bila pokojnica vsikdar zvesta in dobra prijateljica in to prijateljsko razmerje je bilo v podlago tudi jtolitiskim odnošajera ined obema državama. Cesar Fran Josip izraža nado, da se tudi odslej nič ne spremeni v teh odno-Aajih ter da oba cesarja, zvesta tradicijam, oh ranita svojim narodom blaginje medseboj-nih dobrih mlnošajev. Tudi papež je brzojavnim potom izrekel svoje sožalje. Glede pogrebnih nlavnosti niso še izodnje zbornice ter sodniki, ki s » členi tajnega sveta. Na željo kraljevo ni bilo v Londonu nikakega vsprejema. Le nekaj poslancev in členov zgornje zbornice ga je pričakovalo na kolodvoru. Okolo kolodvora pa je bda zbrana ogromna množica, ki je nemo {»ozdravljala svojega novega kralja. Seja tajnega sveta je bila v palači sv. Jakoba. Vojvoda Dovonshirski je naznanil zbranim, da je kraljica Viktorija umrla in da zasede prestol princ NValeški, ki hoče položiti prisego. Novi kralj je prijavil, da je vsprejel ime »Edvard Vil, z naslovom kralj Anglije in cesar Indije«. Potem je j>oložil prisego na ustavo. Mej tem so zagromeli topovi na kar so princi položili prisego tersopo-Ijuhili roko novemu vladarju. Na [>ovratku v palačo Marlborough je množica prisrčno pozdravljala novega kralja. V spodnji zlx>rnici ?*o poalanci, pozvani v to od predsednika, prilegli zvestol>o novemu kralju. Istotako se je zgodilo v zgornji zbornici. Tržaške vesti. Mestni svet tržaški je imel predsinoči svojo sejo. zanimivo in značilno za naše razmere, kakor je malone vsaka. Naj prvo je župan proslavljal spomin umrleg« dra. Romolo Oalabi, ki je bil občinski svetovalec tržaški Jod leta 1*61. do ki pa se je - ko se je Benečija združila z Italijo — odločil za bivanje v Italiji. Dolžnost mu je torej — je menil gospod župan avstrijskega Trsta — da se ga v tej ca s ze Slovenec naj torej plača — oni, pa ki dvorani spominja kakor neustrašenega me- Ijati o računih, ki so bili svoj i ščana in - patrijota. , odobreni od mestnega sveta. Kako se je noče biti Slovenec — ne plača ničesa ! ! Na to seje župan spominjal težke bo-' osmešil mož. Vse te argumente je povdarjal Živela enakopravnost! lezni slovečega italijanskega skladatelja Giu- že razsodni svetovalec Gairinger, ki je bil Osebna vest. Gosp. Ljudevit Demeter seppe Veidija ter je predlagal, naj zbornica proti temu, da se imenuje preiskovalna ko- j Jereb je imenovan asistentom c. kr. avstr. izrazi svoje sočutje in željo, da bi slavni mož misija. Takrat pa *> odklonili Gairingerjevo , drž. železnic v X. čin. razredu ter stalne ozdravel in da se ohrani Italiji in slavi menenje, in veste, k io je takrat tudi glasoval nameščen na direkciji c. kr. avstr. drž. že- umetnosti. proti Gairingerju?! Isti Liebman, kije pred- Svetovalec Spadoni je menil, daje včerajšnjem lepo ponavljal argumente Gairin lahko umeti, kako ob vesti o bolezni Verdi- gerjeve! In to naj bi bili resni možje! jevi vstrepečata umetnost in domovina Dr. Rvbif je odgovarjal, da tudi on italijanska. Menil pa je — malce pre- ve, da so bili računi že odobreni od menivši predlog županov — naj bi zlmrnica mestnega sveta. Potem pa mora vprašati : izrazila željo, da se Verdi ohrani domovini čemu preiskava? Isti razlog je svoj čas ve- (raesto »Italiji«) in slavi umetnosti. ljal svet. Gairingerju, koje bil predlagal, naj Ker je umetnost mednarodna in ker se preko predloga za preiskavo preide na Slovenci nismo bili nikdar tako ozkosrčni in dnevni red, a Gairingerjev predlog je bil od- bornirani v narodnem fanatizmu, da ne bi se klonjen ! ! ! leznic v Trstu. Čestitamo ! V pojasnilo. Z ozirom na notico, prijavljeno v številki od minolega ponedeljka pod zaglavjem »Kedaj bo že koncc ?c in v kateri se pripoveduje, da na tukajšnji davkariji niso hoteli dati neki slovenski stranki zahtevane tiskovine, smo dobili od kompetentne strani pojasnilo, da je dotična stranka došla z nekim lističem, na katerem je bila označena neka tiskovina ki nima n i č e-sar opraviti z davčnim u r a d o m, dolžno uklanjali tudi tuji umetnosti, so tudi RvbiCrev predlog je bil seveda odklo- ampak se nanaša na ljudsko štetje. slovenski svetovalci glasovali za izraz sočutja, njen z vsemi glasovi proti "> naših okoličan- Na to se je oglasil vladni zastopnik vitez skih zastopnikov. Jettrnar, ki sicer ni odrekal mestnemu svetu Potem se je začela razprava o predlogu pravice do takega sklepa, ali protestoval je Rascovichevem, naj bi se pozvalo komisijo, proti frazi »all'afletto oella patri a*. da sporoči o stanju preiskave, da se bo vi- Mi umejemo, da gosj»odu vladnemu za- delo, da-Ii ni komisija šla dalje, nego je bila Kanal Dltliaj Trst. Trgovinsko mini-sterstvo je inženerju Wagenfuhrerju podaljšalo koncesijo za predhodna tehnična tlela za plovni kanal, ki bi imel zvezati Dunaj s Trstom. Nenavadna nesreča. 5iMetni Matevž stopniku ni bila ravno všeč ta fraza, ker njena naloga, in da li ni potrebno, da se jej Cerar iz Ljubljane je šel včeraj po ulici La- more le kompromitirati ljubljence vladajočega zisteraa, ali menili bi, da bi bilo bolje, dado nove instrukcije? Ta predlog je svet. Ventura nekoliko da si je prihranil ta protest, ker bi si bil s popolnil v tem zmislu, da naj se komisija ne tem le prihranil novo, ne baš prijazno | »pušča v podrobno preiskovanje računov, in ne manje kompromitujočo demonstracijo ampak naj se omeji na povprečen pregled. na galeriji. ... . l Ali tudi proti temu predlogu se je ogla- Tajnik Brugnara je objavil, da neki t . J & . . 8|1 svetovalec v e n e z i a n, najbolji dokaz, delavski odbor za postavljenje spomenika po- , , ....... . . . , Đ , ,„ r J J ' 1 kako neljubo kaso jim je zamešal dr. Kvbar. kojni cesarici Elizabeti prosi, naj bi tudi ob- ... J 1 .. V enezian je govoril nenavadno ostro in pikro čina prispela v ta namen. Mestna delegacija ... . . .. ' 1 . f — veliko ostreje, nego je bilo v listih — m predlaga 5000 kron, ki naj se izplačajo, ko . , . . ., J . odiral debel hrast. Drevo se je nenadoma podrlo ter pokopalo nesrečneža pod seboj. Benči-čeva glava je bila razbita. Spravili so ga v bližnje stanovanje ter poklicali zdravnika z rešilne postaje. Ko je poslednji prispel, je bil predlog je bil vsprejet z veliko večino. (Torej Benč«č že mrtev. priznano zgovornosL je pumai v ooj, ua .to- je bilo tudi takih, ki so glasovali proti). kaže da je le rfa volja (J(lh 8traakar8tva> | Dražbe premičnin. V petek, dne 24. Asesor Boecardi je poročal o prošnji mog.l vzbujati sum o pravilnosti uprave januvarja ob 10. uri predpoludne se bodo vsled inženirja Duccatija, od katerega je mestni raegtne plinarne. Preiskava naj se le vrši, naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci- svet kupil načrte za vodovod za 20.000 K, j„ ,ma tr.,jati f]ve tr} |eta, dokler ne bo v'hie »tvari vršile sledeče dražbe premičnin : da bi ga oprostili od povrnitve pravdnih dovršena, da vseh, ki so sumili, prepriča, da i v ulici Michelangelo št. 694, hišna oprava; stroškov, v kar je bil obsojen. ^ v zmotj _ :l]j proračun naj e; Corso št. 4, obuvala ter oprema v zalogi; Po debati, v katero so posegli svetovalci odobri' Zanolla, Cesare in Ravasini, je mestni svet odklonil rečeno prošnjo z 21 proti 20 gla- . , . .. ... 1 . - , i • i • covich in ventura sta som. Odločili so torej nasi slovenski poslanci, ki so glasovali za odklonitev, in so tako pri- hranili občini kakih 3000 kron. Za tem je sklenil mestni svet, da se raz-pišeti mesti še enega konceptnega vežbenika in druzega veterinarja. Na to je prišlo na vrsto poročilo o pro-čunu mestne plinarne za leto 1899. Ti Venezian je dosegel, kar je hotel : Ras-umaknila svoja predloga in proračun plinarne so odobrili z veliko večino. Tako je zopet, kako» vsikdar govor-n i k Venezian rešil barako iz blata. v ulici Boschetto štev. .;J4 in v ulici S. S. Martiri 19, kočija : v ulici Nuova štev. 6, tiskarniški stroj. Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 5.3, ob 2. uri popoludne 10.0 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 771.K. — Danes plima ob —.— p red p. in ob —.— pop.; oseka ob —.— predpoludne in ob—.— popoludne. Telovadno društvo »Tržaški Sokol« I/ Trsta v — Sežano! Pišejo nam : I>ne 22. t. m. je prišel na V rdelo k gosp. S. G. magistratov uradnik, ali komisar, z na- računi so bili predloženi svetovalcem v ju- menom, da popiše njega in njegove najemnike naj5nanja svojjm členom in roditeljem gojen- niju 19, — tako je poročal tajnik Gabrielli na lM»le ljudsko štetje. Gosp. S. ni hotel, eev% da y nedey0 (lne L>7. t. m. priredi z — ali razprave ni bilo še o njih, ker je bil da se ga upiše v laško-nemško tiskovine, g()jenci jaVQO telovadbo s tekmovanjem. Te- poročevaleč b<»lan. Mestni računski urad je ampak je zahteval slovensko-nemške in iz- lovadba bo v društveni telovadnici in sicer našel račune v poginem redu. | i>olujenje v slovenskem jeziku. Isto so zalite- na t|rogUf |>ra(llji in v plezanju. Cim je župan otvoril razpravo, se je vali vsi nJeSovi 1 Magistratov ko-j Kogar zaaima) fi kako 3pretuostjo in ve_ oglasil za l>esevalec dr. Otl uri popoludne. Vstop v orni kov se je trudila, da izbriše opravičenost stališča Rvbarevegsi. Dr. Rvbar je povdarjal, da ta proračun prihaja se le po sedmih me je hotel vpisavati ! Vrnil se je torej na sekcijo, od koder so takoj poslali g«>sp. S. G. pozivnico, naj secih v razpravo. -------------- --- ------ povedali vzroki temu zakašnjenju. Narobe, rodoljub je šel dne 2o. t. m. in se on predlaga, naj se razprava zopet odloži, predstavil uradništvu v sekciji, kjer se mu je In to iz sledečih razlogov : Ne zahteva, da bi se mu tJa- slo boden. Na zdar Plesni venček priredi pevsko društvo »Kolo« dne 1. februvarja t. 1. Prostore in druge podrobnosti prijavimo v kratkem. ODBOR. sej i dne 14. Vesti iz ostale Primorske. reklo med drugim, da slovenskih tiskovin ni- : februvarja V.HM) je mestni svet - na pred- ! majo, ker da so jih poslali v — Sežano!!! log upravnega sveta plinarne — imenoval Povedati pa moramo še, da se je pozvancu preiskovalno komisijo. Dne 12. maja 1900 očitalo, češ, da se je branil dati podatke o Z;| ])0]>IS ljiulskeijil Štetja V Istri, je novi mestni svet potrdil to komisijo. Od ljudskem štetju — kar je stranka odločno jr/ raznih strani Istre dobivamo pri- totai uf ni čnlo ničroir več o sfvnri Odo- zanikala! Ker nimajo (?) slovensko-nemških . .. , , . tedaj se ni enlo nnesar vec o stvar«. u«io . »,-, -,- « r- i - tožbe proti popisu ljudstva, ki se tega tiskovin, so obljubili g. o. G., da ga, cim 1 11 J pridejo iste, povabijo, naj si jih pride vzet — j meseca opravlja. ker magistratovi uradniki ne znajo pisati slo-j Vse pritožbe So proti temu, (hi Se v venski ! !! (t. S. G. bo čakal, kakor se mu brenje proračuna za leto naj se torej odloži, dokler preiskovalna komisija ne predloži svojega menenja. To je edino sredstvo, s katerim se to komisijo more prisiliti, da iz- vrši svojo nalogo. Govornik je prepričan, da je reklo, še kakih osem dni pred no vdobi ti- bo vse v redu. ali vendar se mu zdi po- »kovine dasi vemo (in to prav za go- trebno, da mestni svet izve o vspehu pre- t o v o), da c. kr. namestništvo ima take ti- iskave, sicer bi zadobile na verjetnosti go- skovine v svoji zalogi ! ! voriee, da se je preiskava odredila le v ta Kakor pa je postopal ta vrli gospod, namen, d a s e deželi vrže peska v o č i. Da ste videli v trm hipu, kako so poskočili ! Kakor da je Rvbar posegnil v sršenovo gnezdo. Za|M»redoma — nekateri opetovano — so se oglašali : Benus-«i, Liebmann, Vianello, Zanolla, Mazornna, Rascovich, Ventura, Venezian, da bi se izvili iz skrajno neljubega jim položenja, v katero jih je iako nenadoma jiotisnil Rvbarev predlog. Benussi je menil, da, ako ne bi odobrili proračuna za 18i»y, ne bi mogli odobriti tudi onega za 1900., ki se skoro predloži, kajti gotovo mine še nekaj mesecev, predno preiskovalna komisija dovrši svojo nalogo. Nič ni {»omagalo: dr. Rvbar je vztrajal pri svojem predlogu. Svet. Uebman je posebno povdarjal, da ne bi imelo zmisla, ako bi zopet hoteli razprav- tako in enako bi morali postopati vsi oni, ki se predstavljajo narodu kakor nekaki voditelji, kar se pa, žalibog, v mnogih slučajih ni zgodilo! Slovenec naj plaea! Od sv. Ivana nam pišejo: Nek Valič je spisal svojo polo za ljudsko štetje v slovenskem jeziku ter jo nesel minolo nedeljo, dne 20. t. m. v dotično magistratovo sekcijo za ljudsko štetje. Ker je Valič prišel pre|M>zno, (priti bi bil moral do f», t. m.) je vodja imenovane sekcije — ko je videl, da je pola pisana slovenski — kaznoval Valiča na 20 kron globe! Dve uri pozneje, pa je prišel istotako neki Gropajc, ki je pa — i m e 1 p o 1 o pisano za Italijane — in temu se ni naložila ni kaka — globa ! ! rubriki občevalni jezik ne zapisuje tisti jezik, kateri se v naših rodovitnih v resnici govori, naiurcr slovenski uli lir-vatski. V raznih naših 1 isti h se je že pisalo o tem in poučevalo ljudi, k;ij in kako imajo postopati. Vsi nasi ljudje ne citajo listov, premnogi že zato ne, ker ne znajo citati. Drugi ne marajo za to, res. naj pišejo, kar hočejo, mi ostanemo, kar smo. Tretji se boje zamere od strani laške gospode, četrti škode itd. Da se tudi v takih slučajih prepreči krivičen in lažnjiv popis, dajemo našim zavednim ljudem sledeči nasvet: V vsakem našem kraju, mestu ali vasi naj se najdeta vsaj dva moža, ki naj napišeta na polo papirja, ako znata ali vsaj sumita, da se popis krivično in lunjivo vrši, po priliki U*-le besede : »C- kr. okrajno glavarstvo! Mi podpisani svedocimo. da se v našem kraju.....govori slovenski (ali hrvatski, kjer hrvatski) v vseh hišah; ali: v vseli hišah, razven sledečih: (Tukaj naj se navedejo imena hišnih gospodarjev. kjer se morda laski govori.) ali: v veliki večini hiš.« Gori. kjer so pike, naj se napise ime kraja. Tudi na dnu naj se napiše ime kraja, kakor tudi dan, mesec* in leto. To naj vsaj dvojica naših zavednih mož podpiše s svojimi imeni in odnese ali pa pri|M»ročeiio pošlje na ces. kr. okrajno glavarstvo ali kapitanat. Prepis tega naj pošljeta našemu uredništvu na znanje in ravnanje. Našim zavednim trgovcem in gostilničarjem dajemo na znanje, d:i je v Crnemkalu, Gabrovici, I>oki, Ka>»t<>vljal> in v I)olii i Istra) na prodaj še mnogo belega vina. %* resnici pristnega in izredno dobrega. Kajti stari možje zatrjajo, da takega vina ni Istra r«»dila že preko let. Cena je od 32 do kron, kakor je že kakovost. Rojaki in zavedni bratje naši, požurite se k zavednim narodnim Sokolom imenovanih vasi. Če hočete kupiti dobrega in zdravega vina, kakorSnjega že ni bilo let in ga morda ne l>o z lepa ' Za morebitna pojasnila se je obrniti do goepoda Karla škoviča v Crnemkalu, ki je pripravljen iti vsakomur na roko. Vesti iz Kranjske. * Y A m e r i k o se je pred včera j odpeljalo z ljubljanskega kolodvora nad 100 oseb. * Pariška razstava ali: velika maskarada |»evskega društva »Ljubljana«, ki se I x ► vršila dne 2. svečana t. 1. v Sokolovi dvorani »Narodnega domu« v Ljubljani, utegne fko^tati, soo dosedanjih velikanskih pripravah, jedna največih in najimpo-zantnejih preilpustnih veselic v letošnji sesiji. Veliko število priglašenih elegantnih mask in originalnih sk.ipin priča, da je zavladal » za to maskarado jako živahno zanimanje in to ne samo v me*tu, marveč tudi na deželi, kar dokazuje jnisebno prijavljena udeležba zunanjih društev, ki sc udeleže maskarade v društvenih opravah. .ledna najelegantnejših skupin bo gotovo skupina francoskih oficirjev, istotako skupina pariških modnih dam. jedna najoriginalnejših pa skupina »peš-potovalcev«, kakoršnji so iz raznih krajev prihajali v Pariz. Pazljivo oko obiskovalca te maskarade najde. |>oleg krasne si. narodne noše, zastopane tudi vse druge slovanske narode, ki bodo skušali jeden dr uze ga prekašati po krasoti svojih narodnih noš. Mnogo smehu obudi na vsaki način oktet žab, ki bodo med odmorom zabavale občinstvo. Tem se pa pridruži tudi cela truma vsakojakih klovnov, ki t>odo s svojimi dovtipi zabavali in razsveseljevali zabaveželno olieinstvo. I>ekoracijska dela. za katera je odl>or društva letos žrtvoval ogromno svoto 12skrbljeno v obilni meri /. vsakojakimi predmeti sladkega imena. Vabila se prično razpošiljati prihodnji teden, ter se odbor društva obrača z uljudno prošnjo do vseli onih, ki bi se radi udeležili maskarade, pa jim vabilo ni bilo dostavljeno, da se blagovolijo obrniti do odbora, ki drage volje dopošlje isto vsakomur. Ker se bo maskarada vršila na praznik, drugi daD pa Im> nedelja, je zunanjim gostom dana ugodna prilika udeležiti se te velikanske predpustne veselice, na kateri najdejo tudi neplesalci obilo užitka, kajti 40 parov lx> plesalo francoski »Les Lanciers* in češki salonski ples »Beseda«. Druzega svečana torej v Ljubljano, s kolodvora pa naravnost — v Pariz ! štajerskih Slovencev, dr. Ferdinand Do-m i n k u š, odvetnik in vitez Fran Josipovega reda. Mir in pokoj duši njegovi! Razne vesti. Morilca kralja Humberta. Brescija, so prepeljali v ječo v Porto Longone. Spomenik — opici. Občinski svet v Grenoblu na Francoskem je sklenil, da postavi nedavno poginolemu ši m pauzu »Charle-magne« bronast kip ter je v to svrho tudi že votiral večo svoto. Opica, katero je pred devetimi leti neki raziskovalec Afrike prive-del v Grenoble, si je neki vedela pridobiti simpatije vsacega posamičnega prebivalca v mestu ter je imela svoboden vstop v vsako hišo. O tem je bil šimpanz reden odjemalec v trgovinah s sadjem in zelenjavo. Pred petimi leti je »Charleraagne« baje rešil tudi nekega otroka iz vodnjaka ; bil je j>ovsem krotak ter je bil v svoji obleki podoben delavcu ; vendar pa je le najraje hodil po štirih. Navadno je sedel na strani igralcev v kavarnah ali pa poleg ribičev na bregu reke, kjer je po cele ure presedal ter s častitljivim in pametnim obrazom opazoval stvari, ki so se vršile okrog njega. »Char-lemagne« je bil tudi ljubljenec otroške bolnišnice v Grenoblu. Ta šimpanz je imel torej mnogo lepili lastnosti, a da bi si bil zaslužil s(H>menik . . . Da-li v mestni ol»čini Grenoble res nimajo nič reveže v ? Sanatoriji za jetićne. Dne 21. t. m. so v Jalti ob navzočnosti carja Nikolaja, carice Aleksandre in velike kneginje Milice svečano blagoslovili prvi dve hiši v spomin carja Aleksandra III. zgrajenih sanatorijev za osebe, bolne na plučah. Kuga med angleškimi vojaki v južni Afriki. Glasom vest] nekega verodostojnega privatnega pisma v Bruselju ni legar, ki tako strašno pustoši v angleški armadi v južni Afriki, ampak Jb u b o n s k a kuga. Atentat ruske študentke. Minolo soboto je ruska študentka Vera Gelov iz revolverja ustrelila na profesorja Krnila Deshanela, očeta predsednika fraticozke zbornice, ravno ko je dovršil svoje predavanje. Kroglja pa je zadela njeno prijateljico Aleksandro Zelenil o, ki se je bila zagnala med profesorja in napadalko, ter jo težko ranila. Prenesb so jo v bolnišnico. - O tej aferi poročajo nadalje iz Pariza, da aretirana študentka (Telo v trdi, da je neki star mož razžalil njeno dekliško čast, ne da bi zamogla navesti na-tanjčnejših podatkov o tem možu, pač pa da se jej Deshanel zdi podoben dotičniku. V ostalem pa da obžaljuje zmoto, ki jo je zavedla v tak čin. Prof. Deschanel trdi, d:t še nikdar ni vulel tega dekleta in s početka sploh ni vedel, da je kroglja veljala njemu ter je mislil, da je bila namenjena zadeti študentki. Se le zvečer da je izvedel za pravi položaj stvari, ko so mu od vseh strani došli izjavi sočutja. Težko ranjeni gospici Zelenini, ki je branila starega profesorja, je minister-predsednik podelil zlato rešilno svetinjo. Loterijske številke, izžrebane dne 'J'6. t. m. : Brno 70 13 54i 7 bodo imena darovaleev večih svot naših dobrotnikov za vedno upisana na mramorni plošči z zlatimi znaki v cerkvici ter onih za l>olnišnico v bolnišnici. Upamo, da dosežemo ta smoter in v to nam poraozi Bog ter dobro srce slovensko ! Darove sprejema uredništvo »Edinosti«. Opozarjamo še, da je Egipet velevažna pozicija za l>odočnost ter gospodarski razvoj slovenstva. Vsak ugledni Slovenec naj položi mal dar v trdno organizacijo slovenske kolonije v Egiptu, da bo ista za vedno v ponos našemu imenu ! Aleksandrija, 15. januvarja 1901. Za slovensko društvo : »Slovenska Palma na Nilu« v Aleksandriji (Egipet). ODBOR: | Franjo Carli, trgovec ; Radoslav Debelak, uradnik ; Janez Fernus, urarski mojster : dr. Karol Pečnik, zdravnik; Jakob Velkovrh, j pekovski mojster. (Druge slov. liste prosimo za ponatis te , prošnje.) Vesti iz Štajerske. — Odprt grob. V Mariboru je umrl včeraj v 7'J. letu svoje dobe jeden veteranov Prošnja. Društvo Slovencev v Egiptu »Slovenska Palma na Nilu« v Aleksandriji (Egipet} je sklenilo vstreči najnujnejšim potrebam tukajšnje sloveuske kolonije. Zalibog, slovenska kolonija v deželi piramid nima zadosti lastnih sredstev, kajti izven komaj 30 dobrih slovenskih družin šteje ona čez <»(XH) slovenskih služkinj, ponajveč iz Primorja in Kranjske. Živa potreba je, organizovati, združiti toli različnih elementov v trdno celoto, ki bi bila v čast imenu slovenskemu. Kakor naj-nujuejša |K>treba v to je zgradba male s 1 o« venske cerkvice v osnovanje sloveuske eerkvene občine po vzgledu drugih kolonij na Jutrovera ter ob istem zgradba male slovenske bolnišnice v blažilo telesnih bed toliko tisoč slovenskih služkinj. Cerkvica (zemljišče je že kupljeno) bo posvečena slovanskima blagovestnikoma sv. Cirilu in Me-tludne. kuga HULL 23. (K. B.) Danes je umrl še en mož o posadke parnika «Friarv» za plučno kugo. Izvoz amerikanskega zlata. NE\V-YORK 23. (K. B.) Za jutri je prijavljeno za izvoz 3,950.000 dolarjev zlata. O spremembi na angiežkem prestolu. LONDON 24. (K. B.) Uradni list pri-občuje proglas, ki poziva vse osebe v javnih službah, da izvršujejo svoje službe tudi zanaprej. LONDON 24. (K. B.) Vse brodovje v kanalu je dobilo ukaz, da se skupi v Spitheadu. Tu gre bržkone za izraz žalosti o smrti kraljice, ali pa v počeščenje novega kralja. LONDON 24. (K. B.) Vojni minister je ukazal četam v Londonu, Aldershotu in drugih posadk, da se udeleže špalirja o čitanju kraljevega proglasa, ki se bo danes vršilo. Častniki imajo do 5. marca nositi znake žalosti. Bobni in zastave morajo imeti do po pogrebu črno tančico. Kralj se po-j vrne danes predpoludne v Osborne. LONDON 24. (K. B.) Glasom uradnega ! lista se je zaukazalo popolno dvorno žalost do 2o. julija t. 1., a pol u žalost do 25. januvarja 1902. Kriza v bolgarskem ministarstvu. SR E DEC 23. (K. B.) Knez je sprejel I ostavko Ivančeva ter je poveril sestavo novega ministerstva dosedanjemu ministru za notranje stvari. Sestava novega kabineta se I izvrši bržkone še danes, kajti knez odpotuje ; na Angležko. Ustaju na Kitajskem. LONDON 23. (K. B.) Reuter javlja iz Tientsina dne 18. t. m.: Rusi so danes Sau-hajkvansko železnico izročili Nemcem. RIM 23. (K. B.) Agencija »Štefani« javlja včeraj iz Shanghaia : Danes so v Ningpo usmrtili 11 pomorskih roparjev, ki so jih bile ujele italijanske ladije. Guverner je izrazil admiralu Candianiju svojo zahvalo za uslugo, ki jo je s tem storil plovitvi. PARIZ 24. (K. B.) »Agence Havas« javlja iz Pekinga : Kitajska vlada je zahtevala od velesil, da iste natančno označijo mesta, kjer je usta^ iti državne izpite; da dovolijo uvažanje orožja v svrho zatiranja roparjev ter da določijo dobo za plačilo odškodnine. Nadalje naj dovolijo zvišanje carine, določijo okraj za poslaništva ter približno navedejo časjodhoda tujih čet. Trgovina in promet Avstrijski Lloyd. Ker je Rusija odpravila karanteno na proizvodnje iz Carigrada, a Grška jo znižala na 48 ur, pričnejo ladije a v. Lloyda zopet pristajati v Batumu ter sprejemajo pošiljatve tje-kaj. Parniki levantinske brzovozne črte in grškovztočnih črt bodo prestajali 48-urno karanteno na povratku v Salamini ter potem nadaljevali vožnjo, dotikaje se grških luk. Trgovinske vesti. Budimpešta 23. Pšenica za april K. 7.50 do 7.51 Pšenica za oktober K. 7.60 do 7.61 K. Rž za oktober K. .— do .— Rž za april K. 7.35 do 7.36 Oves za oktober K. .— .— Oves za april K. 6.05 do 6.06 Koruza za september .— do .— Koruza za oktober .— do .— Koruza za maj 1901 K. 5.02 do 5.03 Pšenica: ponudbe srednje-- povpraševanje slabo, mlačno. Prodaja — 15.000 m. st., 2l/;l st nižje Vreme: jako lepo Hamburg 23. Trg za kavo. Santos good average za december 3050, za marc 31.25 za maj 31.50 za september 32.— Denar. H a V r e 23. Santos good average za december po 50 kg. Fres. 37.75, za apr[t po 50 kg F res. 38.— Dunajska borza dne 23. januvarja. danes včeraj Državni dolg v papirju 98.25 i)8.25 „ v srebru 98.10 98.10 Avstrijska renta v zlatu 117.45 117.35 „ kronah 4°/0 98.25 98.25 Kreditne akcije . . . 664 50 662.— London 10 Lsr. . . . 240.55 240.55 20 mark..... 23.53 23.53 Napoleoni..... 19.14 19.16 V« 100 italijanshih lir. . . 90.55 90.50 Cikmi ...... 11.32 11.34 Prva slov. zaloga pohištva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) St. 1. (na desni strani cerkve st. Pet rab Konkurenca nemogoča, ker Je blago iz prve roke. Zalop ii tom IV pohištva vsake vrste Atanftro Levi Minzi t Trsti Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Rorat izbor ▼ tapetarijnb. zrcalita la olikah, Ilustriran cenik grati« la franke *aaken>Q na zahtevo. Cene brez konkurence. Prednetl starije m mm brod ali inle-znici) brea da bi ae ca to kaj zaraianae. r OBUVALA! PEPI KRAŠEVEC vri ctrkri st. Fttn (Piani Bonrio pol Uibti toli! priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospodo, gospe in otroke Poštna naročbe a« iz vrte t tistem dneva. Odpošiljate* je poštnine prosta. Prevzema TBako delo na debelo ia drobne ter izvrSuje iete s največjo natanjčnoatje bi točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojan naročbe en priporoča Josip Stantifl aaoj. I \ Velika zaloga ulifliiga pbiStva in tajecarll OOOOOOO Od OOOOOOO Viljelma Dal I a Torre v Trstu Trg San Glorannl hit. 5. (hiša Dlana), Absolutno koekersnćne oee*. Moje pohištvo domete mrodo. Dunajska filjalka ▼loge na knjižio* t 4%. torzno posredovanje, posojila m vred-papirje, menični eskompt, vinkuliranje in razvinkuliranje obligacij. Zivnostensk* banka na Dunaju, I., Herrengasse 12. Glavnica v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,000.000 S. Centrala v Pragi. v Podružnice v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardublcah, Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravi. Važno za vsakega! Razprodaja! Po nečuveno ni/k! ceni se dohi za samo 2 gfl. 95 nč. krasna garnitura <>l>-sto|eča i/ 14 krasnih dragocenih predmetov in si<**-r : 1 ura « <■ i ^ 'ja. AnWr r« nt. (na ž«'ljo tud |m.-i« l.r. i z U-jio razrez I jairim pokrovom. točno urejena s 8 letnim jamstvom in škatljico. 1 kr: mi:i gold n ali mkljsista oklopna verižica s j>rives4.m. Pari7.k i sistem. 1 poldin igla, /a kravate z iniitir. I>riljanti. 1 |»ar gumbov za manšete, znamka »Garantie«. 1 gariiUtira (."> komadov) gumbov za srajce in ovratnike. 1 par uhanov iz pristnega srehra, uradno punci r. 1 goldin prstan s krasnim kamenon. 1 žepno ogledalo v etviju. Vseh 14 krasnih in vrednostnih predmetov z uro Anker-Rem«»nt vred pošilja le za 2 gld. 95 nč. S povzetjem ali po naprej poslanem denarju, tvrdka BRUDER HURVIZ krakovo - SI radom lt. - Krakov« N eodgo vujaj oče sprejmem v H dneh nazaj in povrii«-m denar, vsled česar nima kupec nikake^a rizika. Košato il ust ro vani cenik raznovrstnih dragocenosti brezplačno in franko. Razprodajalci in agenti se sprejemajo. Vsak kupee vdol.i v «hir brezplačno krasen žepni alhum s lf> razglednicami mesta Krakovo. Zaloga pohištva in ogledal BAFAELA IT ALI A TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zaloga pohiitva za jedilnice, in spalnice •prejemnice, iimnic in peresnic, ogledal in ieleinih blagajn, po cenah, da se nI bati konkurence. Javi ji a m slav. občinstvu, da sem odprl krčmo v znanem prostoru pri Lovrencu, sedaj »pri Zvezdi« v Sežani. Točil bodem izvrstni teran, vipavec in prosekar. Za postrežbo bč»de na razpolago vedno izborna kuhinja po primernih cenah. Dobivajo se tudi vsaki čas spalne sobe, kakor tudi hlevi za živali. Za obilni obisk se priporoča udani Ivan Lisjak ,,pri Zvezdi-4 v Sežani. |> «l|Aunw T 8UM>'Beni ^r ju 'n sprejme UUIIUVUII takoj priletno in varčno kuharico. Več jK)ve uprava „Kdinosti" v ulici Molin piccolo it 3. II. nadstropje. Nabirajte že rabljene 7namlfP vseh dežčl in vrst, tudi najnavadnejse. S tem po- poštne ma^atf ubopm dečkom pri vzgoji za duhovski stan. I^jk' nal*>žn< spominke, zlasti križevniške rožne vence, svetinji«-v. Antona in pra-kega .Tezuška dobite za marke. — Pisati in poslati je pi>arni rBetlehem_ v Bregenc Predarelskoi. T Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo 1" iz lekarne B. Fraper-ja v Praji je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prehavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. Ivarilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno po- je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. s: lože u o varstveno znamko. i. il Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. dvornega zalajatelja „pri črnem orln Praga, Malastran. ogel Spornerjeve uiice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah A vstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah : G. Luciaui. E. Leitenburg, P. Prendini, S. Serravallo, A. Suttina, C. Zanetti, A. Praxmarer. ■ Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo o/.nanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo : za večkratno insereijo pa se cena primerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokili. Najmanja objava SO nvč. V Trstu. Inženjer Živic Fondo Coroneo se priporoča svojim rojakom želeČ, da ne bi nosili dobičkov našim nasprotnikom, kateri nas hočejo uničiti. Prosi torej obrniti se za nakup strojev in tehničnih predmetov do njegove, stare, poštene, slovenske tvrdke. Schivitz e Comp i, Trst ulica Zonta št. 5 pri novem sv. Antonu. K rojaČ, » 1 X kr°ja<; v ulici Tor rente AMOn jerib, štev 34, I n, se priporoča slavnemu slovenskemu občinstvo, posebno pa častitljivi duhovščini. Zaloga likerjev v sod čili In buteljkah. Porhoiir Inl/nh ulica Acquedotto & rOI lldUU JctlvUU Zaloga vaakovratnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Kreme. Potočnik Fran TZSTZ^Z. matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči. Obuvala. absolutna novost za Trst! Rehar Peter Podzemljska električna železnica na električno gonilno moč. Velikanska dirka v krogu. Razsvetljena s 700 električnimi svet U niča m i v raznih barvali in 8 svetilnicami-bočnicanii. Najkrasnejse okinčana z mnogovrstno opremo. Edina zabava za vsako osebo obojega spola. ^ ^ -t. 4. -i. -t. -t- Slavnostno odprtje je bilo v nedeljo. ulica Riborgo št. 25. Velike, zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi. Pekarne in sladčičariie. HQi;l; I Piazzetta S. Giacomo št. 3 [Co rsc-. dllDiei filijalka ulica Riborgo 15- ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih aladčič v kosih in v škatljieah, tinih biškotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen fin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na tlom in trgovcem v razprodajo. Jak. Perhauc Ulica Stadion št. 20, pekarna in sladčičarna, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Ivan SeiDulič Vitez D. TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici Nepregorljive mrežice. v Trstu, Piazza Negozianti št 1 priporoča slavnemu občine tu svoje nepregorljive mrežice (rettine) ...MeteorJ in vse druge priprave za plinovo luč „Auer." Kava rne. Anton Šorli kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. V zalogi ima vsakovrstnega pohištva najfineje in druge vrste, iz trdega in l>elega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena. priporoča svoji kav aro »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Osi je i" drva. M,,ha Incin v ulici ,leI Torro 5lev-12 ■■IM'Ml JUOIJJ priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim ! Prva slovenska Varstvena znamka: SIDRO LINEMENT. CAPSIGI COMP. iz Richterjeve lekarne v Pragi pript-znano izvrstno, lntlečint* blažeče mazilo dobiva se po J"*) stot., 1.4«> K in po 2 K po vseh lekarnah. Pri vkupovanju tega po v-hI priljub.jenega domačega zdravila naj se pazi edino le na originalne steklenice v zavitki z našo varstveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se -prejm originalni izdelek V^"S Riciiler]ETi ldum pri zlatem Itn t Pragi Elizabetine ulice 5. Slovenec Chief-Office: 48, Brixton-Road, London, SW. fi. £hierry-ja pravo stolistno mazilo je iiiijjur-e mazilo, ki oblažl bolečine, jih hitro zdravi ter odpravi na človeškem telesu vse prirasle izrastke. To mazilo je za hribolazce, kolesarje in jezdece neobhodno potrebno. Vdobiva se .v lekarnah. Po pošti franko 2 lončka 3 K 50 stot. Eden lonček pošlje na poskušnjo s cenikom ter[seznamom zalog na celem svetu proti predplačilu 1 K 80 st.: Lokanarja A. TMerry-ja tovarna v Preeraii pri Rojatcn (Rohitsch-Sauerbrunn). Naj j se izogiblje ponarejanj ter pazi na zgoranjo varn. znamko, ki se nahaja na~lončku. Pohištvo. izdelovalnica in zaloga zazno vrstnega-pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 (zadej c. kr. deželne sodnije.) priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča Ivan Cink, ulica S. Daniele št. 2. V Gorici. Civilni in vojaški krojač. C. kr. pri?iliaraai kroji ^ Martin Poveraj v Gorici na Travniku st. 221. n. ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vse po najnovejši modi. H - fl f »y Voščene sveče. J|(nnoA svečar v Gorici ulica rfv. Antona • l\updv» 5t 7 izdeluje sveče iz pristnega, čebelnega voska. Za pristnost jamči h 2