.0*
PRIMC oKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini *-* AA .. Abb. postale I gruppo “ Leilfl 90 lir
Leto XXIX. Št. 187 (8589)
TRST, sobota, 11. avgusta 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni »Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
SPOROČILO MINISTRSTVA ZA INDUSTRIJO
Sporazum med vlado in industrijci: cene testenin se ne bodo povišale
Vlada je zagotovila industrijcem, da jim bo dobavila trdo pšenico po nadzorovani ceni - Se nobene odločitve o novi ceni bencina
RIM, 10. — Industrijci testenin so obljubili, da ne bodo povišali cene svojih proizvodov, dokler bo trajala zamrznitev cen. To sporoča ministrstvo za industrijo, ki je šele danes objavilo podrobno sporočilo o včerajšnjem sestanku med ministrom De Mito in predstavniki industrijcev.
Po včerajšnjem sestanku smo napisali, da so industrijci razpravljali z ministrom o vprašanju cene testenin, ki je odvisna od cene pšenice, ki jo industrijci potrebujejo Za svoje izdelke. Industrijci so se pritožili ministru, da morajo sedaj plačevati «surovino» po višjih cenah kot poprej, in da zato ne morejo proizvajati testenin po zamrznjenih cenah. Kot pravi današnje ministrsko sporočilo, je minister priznal težave industrijcev, hkrati pa jih povabil, naj spoštujejo zamrznitev cen in naj storijo vse, da bodo redno zalagali trgovino s svojimi proizvodi, da se odpravi pomanjkanje testenin na trgu, ki se je pojavilo v zadnjih dneh.
Sporočilo dodaja, da so «pred-stavniki industrije testenin z odgovornostjo sprejeli ministrsko povabilo in zagotovili, da bodo zvesto sodelovali z vlado*. Da bi rešili vprašanje dobave pšenice iz tujine in se pogovorili o drugih vprašanjih, ki se tičejo notranjega italijanskega trga, so se predstavniki industrijcev pozneje sestali z ministrom za kmetijstvo Ferrari-Aggradijem.
Ravnatelj združenja industrijcev testenin je ugodno ocenil včerajšnje pogovore z ministrom De Mito in ministrom Ferrari-Aggradijem, na katerih so načeli tudi vprašanja, ki se ne nanašajo samo na trenutno zadrževanje cen. Pripom-

VAŽNA IZJAVA MINISTRA ZA DELO
Bertoldi zagotovil povišanje pokojnin
Minister pravi, da bo podprl tudi zah. levo o povišanju družinskih doklad
RIM, 10. — Po zahtevi sindikatov, naj vlada odloži uveljavitev zakona o spremembi plačevanja prispevka delodajalcev za sklad za družinske doklade, je minister za delo Bertoldi izjavil, da mora najprej pojasniti ppkatere plati tega Vprašanja, ki je zelo važno in ki se nanaša na ukrepe, ki jih bo vlada kmalu sprejela v okviru zaščite in povišanja nizkih delavskih dohodkov.
Minister Bertoldi ponavlja svojo obveznost, da bo v najkrajšem času pripravil zakonski osnutek za povišanje pokojnin, o katerem bodo še govorili s sindikati, in da bo na pristojnem mestu podprl zahtevo, da je treba povišati družinske doklade.
Bertoldi je poudaril, da bo vlada spoštovala svojo obveznost in nadaljevala s pogovori s sindikati,
izraelski lovci preusmerili iraško potniško letalo v
BEJRUT, io. — Izraelski lovci so danes zvečer prestregli neko iraško letalo tik po vzletu iz Bejruta ter ga prisilili, da je pristalo na nekem izraelskem letališču, kjer so ga pregledali. Kmalu zatem so letalu dovolili, da je odletelo.
Epizoda je v trenutku, ko poročamo, še vedno zavita v meglo. Letalo vrste «caravelle», last libanonske družbe «Middle East Air-ways*, ki pa ga je najela iraška letalska družba, je odletelo z bejrutskega letališča ob 20.45 po italijanskem času. Na krovu je ime-
, -	,__. _0	la 74 potnikov in sedem članov po-
da se prihodnjega septembra prou- sadkg Med potnikj je b|J tudj jra.
čijo vsa ta važna vprašanja, upoštevajoč, da so vključena tudi v sporazume, ki so bili podpisani na Viminalu o sestavi nove vlade, čeprav tedaj ni bilo določeno, za koliko se bodo pokojnine povišale.
V zvezi s prispevki za družinske doklade pa je minister pojasnil, da obstaja odlok predsednika republike, ki določa novo višino plačevanja začenši s 1. januarjem 1973. leta, ki znaša 12,50 odst. za delodajalce vključene v seznama A in C in 12,85 odst. za delodajalce vključene v seznam B, ki jih predvideva zakon iz leta 1961.
Na osnovi tega bo imel sklad za družinske doklade letos 1.068 milijard lir, medtem ko je bilo lani vplačanih v sklad 1049 milijard lir. Letošnje povišanje je treba pripisati vstopu v veljavo s 1. januarjem novih maksimalov. To je zakon, pravi minister Bertoldi, ki ga mora ministrstvo uveljaviti. Vsekakor pa, zagotavlja minister, bodo imeli sindikati možnost, da na prihodnjih sestankih z vlado ponovno načnejo to vprašanje in predlagajo spremembe plačevanja prispevkov delodajalcev. Ob zaključku minister poudarja, da bo treba skladu zagotoviti večje dohodke, če bo prišlo do povišanja družinske doklade delavcem.
Danes seja vlade
RIM, 10. — Predsednik Rumor je sklical sejo vlade za jutri ob 10, dopoldne. Zvedelo se je, da bodo obravnavali predvsem razne ukrepe, ki jih mora vlada odobriti v korist državnih uslužbencev. Gre za določitev raznih ekonomskih in normativnih izboljšav osebju državnih Ustanov, kiso jih določili na zadnjih Pogajanjih z vlado. O vsem tem seveda mora vlada sestaviti zakonske predloge in jih nato dati v odobritev parlamentu. Gre za takšne ukrepe, ki bodo precej obremenili državne izdatke. Sicer pa je vlada te izdatke že upoštevala Pri sestavi novega proračuna.
ški minister za načrtovanje Hašem, po nekaterih vesteh pa tudi štirje palestinski voditelji. Komaj je letalo odletelo, so se pojavili nad Bejrutom izraelski lovci, ki so prestregli letalo in ga prisilili, da je nadaljevalo pot v smeri proti Izraelu. Tu so ga prisilili, da je pristalo na nekem vojaškem letališču. Izraelci so uradno sporočili, da so pregledali vse potnike.
nil je, da znaša italijanska letna proizvodnja testenin od 14 do 15 milijonov stotov za skupno vrednost okrog 300 milijard lir. Dodal je, da so industrijci zadovoljni, ker je vlada zagotovila, da bo uvozila 2 milijona stotov trdi pšenice iz ZDA in jo razdelila industrijcem po nadzorovani ceni.
Zanimivo je slišati tudi drugo plat zvona, se pravi mnenje sindikatov o vprašanju proizvodnje testenin. Ti so danes objavili sporočilo, v katerem pravijo, da bi morala vlada strogo zatreti katerokoli povišanje cen proizvajalcev testenin, čimprej uvoziti potrebno pšenico iz tujine in naročiti ustanovam AIMA ter Federconsorzi, naj takoj dajo na trg po nadzorovanih cenah pšenico, ki leži v zasebnih skladiščih. Sindikat uslužbencev živilske industrije odločno obsoja napad industrijcev testenin na zamrznitev cen.
Poleg tega sindikat pobija trditve industrijcev, da nimajo na razpolago zadostnih zalog pšenice in moke in da so prisiljeni uvažati blago iz tujine po vedno višjih cenah. Pri tem ugotavlja, da imajo industrijska podjetja testenin vedno zalogo za več mesecev in da prav sedaj ne morejo govoriti o pomanjkanju »surovine*, ko se je komaj zaključila mlačev in je bil pridelek že uskladiščen. Sindikat označuje ravnanje industrijcev za sramotno in zagotavlja, da so se tovarniški sveti živilske industrije obvezali, da bodo preprečili vsako zmanjšanje proizvodnje ali pa zaporo tovarn. Hkrati pa bodo delavci nadzorovali reden potek proizvodnje.
Zanimiv je tudi intervju, ki ga je dal minister za industrijo De Mita tedniku «Tempo», v katerem pravi, da je vprašanje cene bencina naraven zaključek dolgega procesa, ki je pripeljal do takšnega položaja, da mora vlada o njem nujno razpravljati. Minister priznava, da je cena bencina neke vrste past, 'ki so jo pripravili novi levosredinski vladi! Hkrati pa poudarja, da vlada še ni pripravila nobenega zakonskega odloka o bencinu in da ni doslej še nič sklenila, kako se bo ravnala o tem vprašanju. Trenutno, pravi minister, ni še nobene odločitve. Toda vprašanje obstaja in vlada ga mora upoštevati. Nato De Mita pravi, da v sedanjem trenutku splošne mobilizacije proti draginji, inflaciji in špekulacijskim manevrom, postaja cena bencina politično vprašanje, ki presega ožje pristojnosti ministrstva za industrijo. S tem, dodaja minister, «se nočem izogniti temu vprašanju, ampak hočem pojasniti, da bo vlada katerokoli odločitev kolegialno sprejela, ne bo pristala na nobeno izsiljevanje in je že sprejela vse potrebne ukrepe v tem pogledu.*
Pri tem minister pojasnjuje, da si je vlada najprej prizadevala, da za-
I gotovi normalno dobavo tekočega goriva potrošnikom in se prepričala da so v Italiji zaloge bencina, ki mora jo zadostovati za 75 dni, kot to določa zakon. S temi ukrepi namerava vlada preprečiti špekulacije s bencinom.
V zvezi z morebitnim povišanjem cene bencina in bojem za izvajanje vladnih odlokov o zamrznitvi cen, je De Mita dejal, da je treba pri tem upoštevati duh in dejanske smotre vladnih odlokov, se pravi, preprečiti nadaljnje naraščanje cen in špekula-cijske manevre. Minister dodaja, da bo imela vlada do 31. oktobra v rokah vse potrebne podatke, da lahko oceni, katere cene bodo lahko spremenjene. Za sedaj pa je vlada zagotovila proizvajalcem, da bo posredovala na vseh področjih za redno dobavo surovin po nadzorovanih cenah.
Po vsem tem, naj še zabeležimo ne-
I gativno stališče, ki ga je objavilo v I uvodniku glasilo Confindustrie za malo industrijo »Gazzetta della piccola industria* do vladnih odlokov o zamrznitvi cen. V članku je rečeno, da je zamrznitev cen in najemninskih pogodb, kakor tudi okrepitev uradov medministrskega odbora za cene pot. eki pelje k administrativnemu vodenju državnega gospodarstva, ki pride v poštev samo tedaj, ko je popolnoma odpovedal uravnovešen gospodarski sistem in vlada ni sposobna sestaviti usklajene gospodarske politike.
PARIZ, 10. — Tukaj so uradno sporočili, da ne obstaja nevarnost, da bi v Franciji racionirali bencin, kar mislijo storiti v Veliki Britaniji. Uradni krogi zagotavljajo, da razpolaga Francija z velikimi količinami zalog, z zadostnimi proizvajalnimi podjetji, katerih zmogljivost presega vsedržavno uporabo.
Beg iz mesta pred vročino
ftjiT""1 ™
Danes se začne »preseljevanje* velikega šmarna. Na cestah bo v prihodnjih dneh na milijone avtomobilov. Zato ie potrebna največja previdnost, da se ne bodo počitnice spremenile v tragedijo, kot se to na žalost prepogosto
dogaja ob poletnih počitnicah

S1HANUK0VE SILE PRIPRAVLJAJO KONČNI NAPAD NA KAMBOŠKO PRESTOLNICO
V ZDA potrdili pet napadov «po pomoti na civilne objekte blizu Phnom Penba
v
Število žrtev ni znano - Agencija osvobodilnih sil trdi, da so Američani hote bombardirali Neak Luong, kjer je bilo 700 oseb ubitih ali ranjenih
WASHINGTON, 10. — Glasnik Pentagona je danes potrdil, da so ameriška letala v zadnjih dveh tednih po pomoti bombardirala štiri civilne objekte. Peti podobni incident ,pa so povzročila kamboška vojna letala, ki so bombardirala neko naselje pod vladnim nadzorstvom.
«Od 29. julija — je dejal glasnik William Beecher — je prišlo do petih incidentov, ko so nekatera letala odvrgla bombe na vasi in naselja ter zadela objekte, ki so bili različni od vnaprej določenih.* Predstavnik Pentagona ni dal pojasnil o krajih, v katerih je prišlo do zadnjih treh incidentov (prizorišči prvih dveh sta bili mestece Neak Luong in vladno oporišče na reki Mekong), in o številu žrtev. Pač pa je Beecher potrdil, da se bodo letalski napadi na Kambodžo nadaljevali s sedanjim tempom do 15. avgusta, ko iih bodo prekinili.
Agencija kamboških osvobodilnih sil »AKI* pa je objavila danes svojo verzijo o »incidentu*, med katerim so ameriška letala skoraj popolnoma uničila mestece Neak Luong ter ubila ali ranila okrog 700 oseb, povečini kamboških vladnih vojakov in članov njihovih družin. Agencija trdi, da ni šlo za
V
Zenska evropska konferenta
m
WASHINGTON, 10. — Tudi v ZDA Postaja denar vedno «dražji». «First National City Bank* iz New Yorka je Povišala obrestno mero na 9,25 odstot-ka. Pričakujejo, da bodo tudi drugi veliki denarni zavodi v ZDA sprejeli Podoben ukrep. Zakladni minister je ugodno ocenil odločitev newyorške banke in poudaril, da morajo ZDA zavreti gospodarski razvoj in s tem inflacijski pritisk.
HELSINKI. 10. - V Helsinkih se je danes začela konferenca ženskih organizacij o varnosti in sodelovanju v Evropi. Udeležuje se je več kot 150 žensk iz 24 evropskih držav. Na dnevnem redu zasedanja bosta predvsem dve vprašanji: enakost moškega in ženske v industrializirani evropski družbi
ter, evropsko sodelovanje in varnost s posebnim poudarkom na odgovornost Evrope v razvoju sveta.
Med udeleženkami konference je tudi prva vesoljka Valentina Te-reškova, ki vodi sovjetsko delegacijo. Na današnji konferenci so predsednice nekaterih evropskih ženskih organizacij izjavile med dru-
gim, da bi morale ženske imeti večjo vlogo pri določanju svetovne politike.
Na sliki: predstavnice Nizozemske, Zahodne Nemčije in Velike Britanije (z leve proti desni) med otvoritvenim zasedanjem helsinške konference.
pomoto, pač pa da je letalstvo ZDA namerno bombardiralo mesto, da ne bi prišlo v roke pOTti-zanom. Ameriško poveljstvo naj bi ukazalo bombardiranje mesta, ko so Sprevideli, da ga ne bodo mogli braniti, in ko so člani krajevne posadke grozili, da bodo prestopih k Sihanukovim silam. Agencija «A KI* dodaja, da je baza v Neak Luongu, ki je bila zadnje veliko o-porišče na reki Mekong pod vladnim nadzorstvom, sedaj trckio v partizanskih rokah.
Položaj v Phnom Penhu je medtem vedno bolj dramatičen; številni oddelki Sihanukovih sil so te v mestu, okrog mesta pa so že namestili topove za končni napad. Po splošnem mnenju bodo ta napad sprožili 15. avgusta, kmalu po prekinitvi ameriškega bombardiranja Kambodže, vladne sile pa ne bodo mogle vzdržati več kot 48 ur. Prisilni nabor, ki ga je odredi! Len Nolov režim, ni dal pričakovanih rezultatov, ker so mnogi prebežali k partizanom, ostali pa ne kažejo nobene volje po vojskovanju. Režim je poslal na fronto celo vojake, ki so se zdravili v vojaških bolnišnicah in ki se komaj držijo na nogah. Civilni funkcionarji pa so povečini že zbežali iz mesta. Danes so začeli evakuirati vse južnoviet-namske državljane, ki živijo v Phnom Penhu. Z ameriškimi transportnimi letali «C-130» so jih prepeljali v Saigon že kakih dvesto.
V ZDA se medtem nadaljujejo vroče polemike okrog tajnih bombnih akcij proti Kambodži, ki jih je ameriško letalstvo izvedlo leta 1970, istočasno ko je washingtonska vlada izjavljala, da «spoštuje nevtralnost Kambodže*. Pomočnik obrambnega ministra Clements je izročil senatni preiskovalni komisiji dokument, iz katerega je razvidno, da je sam takratni obrambni minister Laird pooblastil izvedbo letalskih akcij. Laird, ki je sedaj postal Nixonov svetovalec za notranjepolitična vprašanja, pa je pred dnevi izjavil, da ni nikoli dal tovrstnih navodil. Iz dokumenta izhaja, da je Pentagon ukazal izvedbo istočasnih napadov na Južni Vietnam in na Kambodžo, v poročilih o akcijah pa je bilo treba prikazati vse akcije, kot da so bile opravljene v Južnem Vietnamu.
Težke naloge čakajo novo čilsko vlado
Še vedno nevarnost pomanjkanja bencina v prihodnjih dneh
RIM, 10. — Predsednik združenja upraviteljev bencinskih črpalk je izjavil, da večina petrolejskih družb še vedno ne dobavlja redno bencina prodajalcem, s katerimi so podpisale redno pogodbo. Zaradi tega še ni izključeno, da bo na italijanskih cestah ob velikem šmarnu primanjkovalo bencina. Pri tem je še dodal, da so se med upravitelji bencinskih črpalk dogovorili, da bodo v dneh, ko bo največ prometa, sproti obveščali državno družbo AGIP, kje manjka bencin, da bo lahko vsaj ta družba, ki redno oskrbuje črpalke, za silo dopolnila vrzel.
MOSKVA, 10. — Sevemovietnamski ministrski predsednik Pham Van Dong je prispel danes na Krim na čelu vladne delegacije.
smMi'.rt***,*.... ^
-1 ■§
Vsakodnevni prizor iz okolice Phnom Penha: jok slarca, ki je v bojih med vladnimi četami in partizani zgubil hišo. Ostala sta mu le cula in
psiček
Ministrstvo za industrijo je šele včeraj sporočilo, da so industrije! testenin na sestanku z ministrom De Mito, ki je bil v četrtek, obljubili, da ne bodo povišali cene svojih proizvodov, dokler bo trajala zamrznitev cen. Po drugi strani pa jim je vlada zagotovila, da jih bo redno oskrbovala s trdo pšenico po nadzorovanih cenah. V prejšnjih dneh so tovarne testenin, kljub zamrznjenim cenam, podražile svoje proizvode za približno 20 odstotkov. Sedaj pa bodo ponovno dobavljale testenine trgovini na drobno po cenah, ki so veljale 16. julija.
Minister za delo Bertoldi je zagotovil sindikatom, da bo vlada kmalu razpravljala o ukrepih za povišanje pokojnin. Hkrati je tudi izjavil, da bo podprl zahtevo sindikatov o povišanju družinskih doklad. Minister pravi, da so ta vprašanja zelo važna in da bodo o njih še razpravljali s sindikati, preden bo vlada sprejela kako dokončno odločitev.
Ameriško obrambno ministrstvo je potrdilo, da so letala ZDA in kamboške vladne vojske v zadnjih dveh tednih kar petkrat bombardirala «po pomoti* civilne objekte blizu Phnom Penha.
Pol milijona ljudi manifestiralo za Allcndeja v središču Santiaga
SANTIAGO DE CHILE, 10. -Novo čilsko vlado, v katero so vstopili najvišji vojaški voditelji, čakajo težke naloge. Prva naloga, kot je dejal sam predsednik Allende med včerajšnjo prisego novih ministrov, bo ustaviti val stavk in nasilja.
Nekatere stranke koalicije ljudske enotnosti so le s težavo privolile v vstop vojakov v vlado, kaže pa, da bo ta poteza lahko odprla pot normalizaciji življenja v Čilu. O tem priča na-primer tudi besna reakcija opozicijske nacionalne stranke, v kateri se zbirajo najbolj reakcionarni krogi. Stranka je izrazila «osuplost» zaradi početja vrhovnih poveljnikov vojske, mornarice in letalstva ter komandanta policije, ki so sprejeli ministrske funkcije. Po mnenju skrajne desnice je ta pobuda naletela na »nasprotovanje velike večine čilskega javnega mnenja, ker povezuje oborožene sile z najslabšimi elementi v vladi*.
Mnogo bolj previdna pa je reakcija največje opozicijske stranke, krščanske demokracije, katere predsednik Patricio Aylwin ie včeraj kritiziral sestavo nove vlade, čeprav je sam v pogovorih z Allen-dejem zahteval vstop predstavnikov oboroženih sil v novo vlado. Danes pa je KD omilila stališče: njeno sporočilo trdi, da bi prisotnost vojakov «lahko bila sinonim premirja, ki bi lahko privedlo do normalizacije v državi, v okviru ustave in zakonov*.
Najbolj kočljive naloge, ki čakajo novo vlado, bodo morali izvesti prav vojaki:	vrhovni poveljnik vojske
Carlos Prats, ki je postal obrambni minister, bo moral zagotoviti red v državi, vrhovni poveljnik mornarice admiral Raul Montero pa bo kot novi minister za javna dela in prevoze skušal rešiti spor z avtoprevozniki, ki stavkajo že 16 dni s hudimi posledicami za državno gospodarstvo. Tretji vojaški predstavnik, ki je vstopil v novo vlado, je vrhovni poveljnik letalstva general Cesar Ruiz, ki mu je bilo zaupano ministrstvo za finance, ministrstvo za zemljo in kolonizacijo pa je prevzel poveljnik karabinjerjev general Sepulveda. Tokrat je bilo prvič od začetka stoletja, da je neki policijski predstavnik postal minister.
Sinoči je bila v središču Santiaga množična manifestacija v podporo Allendejevi vladi, katere se je udeležilo več kot pol milijona delavcev, uradnikov in študentov. Pobudo za manifestacijo je dal čilski sindikat »CUT* v odgovor na stavko avtoprevoznikov. Predsednik sindikata Roland Calderon je pozval vlado, naj »ravna s trdo roko s fašisti in z lastniki tovornjakov*.
Iz obalnega mesteca Vina del Mar poročajo, da je policija aretirala kakih deset teroristov, pripadnikov fašistične organizacije »Patria y libertad*, ter zaplenila veliko količino orožja in eksploziva. Po policijskih poročilih je skupina, v kateri je bil tudi neki nemški trgovec, pripravljala vrsto atentatov na naftovode, čistilnice in tovarne.
Poljski predsednik na slovenski obali
PIRAN 10, — Predsednik državne ga sveta ljudske republike Poljski Henrik Jablonski, ki se mudi na oddi hu na Bledu, je obiskal tudi sloveli sko obalo. Med drugim si je ogleda tudi Formo vivo, Piran in posamezn turistične objekte. Njemu na čast j priredil večerjo v hotelu Metropc predsednik republiškega izvršnega »vi ta Sergej Kraigher.
TRAJAL BO DO SREDE, 15. AVGUSTA
Danes v Prosvetnem domu na Opčinah odprtje petnajstega Kmečkega tabora
Vsak dan poučni filmi in ples, v torek okrogla miza o zadružništvu in živinoreji - Razstava o kmečkih puntih
Danes ob 17.30 se bodo na Opčinah, odprla vrata Prosvetnega doma, kjer se bo pričel Kmečki tabor, ki ga od leta 1958 dalje prireja Kmetijska zadruga iz Trsta. Uradno odprtje tabora bo ob 18.30 s kratkimi pozdravnimi nagovori.
Na taboru, ki bo odprt do srede, 15. avgusta, bo razstava vsakovrstnega kmetijskega orodja, novih kmetijskih strojev in drugih potrebščin. Toda letošnji tabor se ne bo omejil le na razstavljene predmete, pač pa se bodo na njem slovenski in italijanski kmetovalci lahko strokovno izpopolnjevali.
Letošnja manifestacija je posvečena predvsem problemu živinoreje, ki je pri nas zašla v krizo zaradi pomanjkanja denarnih fondov in zaradi visokih stroškov, ki jih je nemogoče kriti le z neposredno prodajo mleka. V tem sklopu bo v torek okrogla miza o problemih živinoreje in zadružništva pri nas, katere se bodo udeležili znani kmetijski in zadružni izvedenci na našem ozemlju. Poleg tega pa bodo vsak večer na sporedu poučni filmi o problemih kmetijstva, med katerimi bo zanimiv predvsem film tržaškega režiserja o živinoreji na prostem. Čeprav je bil film posnet v Reziji, je vseeno zanimiv tudi za naše živinorejce.
Na Kmečkem taboru ne bo poskrbljeno le za strogo tehnične potrebe. V okviru tabora bo v prostorih Prosvetnega doma tudi zanimiva razstava o kmečkih puntih, ki so pred nekaj stoletji zajeli tudi naše ozemlje. Razstavo so priredili zato, ker prav letos praznujemo pomembno obletnico kmečkih puntov, s katerimi so naši predniki hoteli doseči tiste pravice, ki jim jih je gosposka kratila.
Pod košatim drevjem openskega Prosvetnega doma pa bo poskrbljeno tudi za zabavo, saj bo vsak večer na sporedu ples ob veselih zvokih planšarjev, občinstvu pa bodo na razpolago dobro založeni kioski, kjer ne bo manjkalo ne pijače, ne čevapčičev in piščancev ter še drugih dobrin.
Kmetijska zadruga iz Trsta in s.p.d. TABOR z Opčin sta že pred Časom izdelala okvirni kulturni program letošnjega Kmečkega tabora.
Vsak večer od 20. ure dalje bo zabaval gledalce in plesalce, stare in mlade, že priznani in priljubljeni, stalen gost Kmečkega tabora Jer-šinovec z Veselimi planšarji.
Jutri, 12. t.m. ob 18, uri bo nastopila rezijanska folklorna skupina »Val Resia», novost za opensko publiko. Plesali bodo stare in priljubljene rezijanske plese: človek v ljubezni, pri delu in v stiku z na ravo. Skupino v rezijanskih narod nih nošah bo spremljal lastni orkester.
V sredo, 15. t.m. ob 18. uri bo nastopila godba na pihala iz Ric-manj.
Po svoji važnosti se je Kmečki tabor na Opčinah prerinil v sam vrh podobnih kmetijskih manifestacij. Znan je po Italiji kot tudi po Jugoslaviji, saj ne manjka jugoslovanskih kmetovalcev, ki pridejo nalašč na Opčine, da bi si ogledali razne kmetijske naprave.
Tako se Kmečki tabor ne omejuje le na razstavljanje strojev, pač pa je že v preteklosti precej pripomogel k zbližanju med kmeti in drugimi delavskimi sloji, približal je ljudi različnih narodnosti in prepričanj ter je s časom postal pravi ljudski praznik.
P. R.
Promet in cene predmet seje tržaškega občinskega odbora
sklepov in razpravljal še o nekaterih važnih vprašanjih.
Podžupan Lonza je poudaril važnost podpisa sporazuma za pripravo podrobnega regulacijskega načrta za mestno zgodovinsko središče. Odbornik za urbanistiko De Luca je poročal o načrtu za sprostitev prometa v mestnem središču, odbornik Vascotto pa je podal podrobno poročilo o zamrznitvi cen. Dejal je, da je občinska uprava pripravljena na naloge, ki jih ji poverja novi zakon, ker se je že večkrat ukvarjala z naraščanjem cen. Obrazložil je še, kako so organizirali skupine občinskih stražnikov, ki nadzirajo cene in poročal o sestanku na prefekturi, katerega so se udeležili predstavniki vseh občin tržaške pokrajine. Za petek je občina sklicala sestanek občinskih upraviteljev in funkcionarjev, ki bodo proučili vprašanje cen in oskrbovanja z živili. V krat kem se bodo predstavniki občine sestali tudi s predstavniki delavskih zadrug.
MED VELIKOŠMARNIMI PRAZNIKI
Izredni ukrepi za varnost prometa na vseh cestah tržaške pokrajine
V primeru potrebe poslužujte se telefonskih številk 194 (infor-macije o prometu v naši deželi) in 113 (policijska centrala)
Zelo veliko število Tržačanov se danes odpravlja na počitnice, mnogi pa bodo zapustili Trst v prihodnjih dneh. Vsi potniški vlaki so že nekaj dni zasedeni, velik naval je tudi na avtobuse in ladje, ki povezujejo Trst z bližnjimi kopališkimi kraji in z letovišči v gorah. Naj-veČji pa bo naval na cestah, ki so že ves teden zatrpane z avtomobili in se promet odvija zelo počasi. Poleg domačinov se namreč cest v tržaški pokrajini poslužujejo tuji turisti, ki so namenjeni v Jugoslavijo, predvsem v Istro in v Dalmacijo. Zato predvidevajo, da bo tudi danes pred mejnimi prehodi dolga vrsta avtomobilov.
Zaradi tako gostega prometa so tudi ukrepi policije in drugih varnostnih organov izredni. Treba bo usmerjati vozila po manj prometnih cestah in nadzorovati promet, saj terja veliki šmaren vsako leto hud življenjski davek, ki ga je mogoče omiliti le z izredno budnostjo in pazljivostjo. Policija zato poziva avtomobiliste, naj sedejo za
Pod predsedstvom podžupana Lon-ze se je včeraj sestal tržaški občinski svet, ki je sprejel nad 120
.....................................................................................mi....iiiiiiiiiliiiiilmminiiiiiiiii..
I ODLOKOM PREDSEDNIKA COMELLUA
Dodeljena odborniška mesta in poverjene pristojnosti
Predvidena nova odborništva šele po objavi ustreznega deželnega zakona
V zadnji številki Uradnega vestnika dežele Furlanije - Julijske krajine (štev. 38 z dne 10. avgusta) je objavljena vrsta odlokov, s katerimi je novi predsednik deželnega odbora Antonio Comelli dodelil posamezna odborništva pristojnim odbornikom in poveril nadomestnim odbornikom naloge v zvezi z opravljanjem poslov predsedstva deželnega odbora.
Razdelitev odbomištev in poverjenih nalog je bila opravljena na podlagi deželnega zakona štev. 30 iz leta 1968 o ureditvi deželne uprave. Kakor znano pa je predsednik deželnega odbora Comelli v svoji programski izjavi, 30. julija letos najavil deželnemu svetu vrsto sprememb v sestavi deželne vlade in v številu odbomištev, vendar bodo omenjene novosti lahko prišle v deželno strukturo šele po objavi ustreznega zakona, ki je bil že izglasovan v deželnem svetu.:
Naloge, ki so bile poverjene posameznim odbornikom, so naslednje:
Francesco De Carli (PSI) — podpredsednik deželnega odbora, od-bomištvo za urbanistiko in po ver-
S podpisom podžupana Lonze in arhitektov Semerani
POMEMBEN KORAK K UREDITVI MESTA
Podpisan sporazum, ki predvideva pripravo podrobnega regulacijskega načrta zgodovinskega mestnega središča
Včeraj dopoldne so na občini podpisali sporazum za preučitev in pripravo podrobnega regulacijskega načrta mestnega središča. Občinsko upravo je zastopal podžupan Lonza, katerega je spremljal odbornik za urbanistiko De Luca, druga pod-
dalje še zagotovil, da se bo čim-prej sestal s predsedniki treh zainteresiranih rajonskih konzult. Srečanja se bosta udeležila tudi arhitekta Semerani in to naj bi bili prvi sestanki v dolgi vrsti stikov, v katerih naj bi prišle do izraza vse
Pisnika sporazuma pa sta arhitekta. potrebe in zahteve prizadetega pre-
_ .	__ /1 ____________________1	1 _ Livvnlnlira
Gigetta Tamaro por. Semerani in Luciano Semerani, ki sta zmagala na vsedržavnem natečaju za osnutke podrobnega regulacijskega načrta tržaškega zgodovinskega sre-diščfl
Po podpisu listine je podžupan Lonza imel krajši govor, v katerem je poudaril, da se s tem dejanjem začenja uresničevanje ene glavnih obvez občinske uprave, ki jo vodi župan Spaccini. Občinski svet je že odobril glavne smernice podrobnega načrta in sedaj upa, da bosta arhitekta dokazala ne samo poznanje urbanističnih načel in okusno iznajdljivost, temveč tudi občutek za socialne probleme, ki nastajajo ob spreminjanju mestnega obličja — kar pomeni v prvi vrsti občutljivost za vprašanja, ki se bodo postavila družinam, ki prebivajo v najrevnejšem delu mestnega središča, to je v Starem mestu.
V tej zvezi je podžupan Lonza naglasil, da sedanja občinska uprava ne more sprejeti takih rešitev, kot bi lahko bil izgon prebivalstva v obrobne mestne četrti, ker imajo človeško pravico, da živijo bolj udobno v svojem rajonu.
Tudi arhitekta Semerani sta izjavila, da soglašata z Lonzo. Dejala sta, da je zgodovinsko središče Trsta — meje katerega gredo od železniške postaje po Ul. Carduc-ci do Goldonijevega trga, preko griča Sv. Justa in griča Sv. Vida do Čampa Marzia — zelo zahtevno področje, saj so tu zbrani vsi zgodovinski ostanki in druge pomembne urbanistične strukture našega mesta. Obenem pa se na tem področju in okrog njega odvijajo važne proizvajalne dejavnosti, delujejo uradi in družbene usluge, torej gre za neke vrste «srca» celega mesta.
Končno je spregovoril še odbornik za urbanistiko De Luca, ki je iz-rszil zadovoljstvo, da se je s podpisom sporazuma začelo izvajanje širokopoteznega načrta za ureditev mestnega središča. Odbornik je na-
bivalstva.
SINOČI V MILJAH
Izredna seja občinskega sveta
Včeraj se je na izredni seji sestal miljski občinski svet, ki je izvolil člane komisije za ocenjevanje natečaja za zgodovinsko študijo o delavskem in osvobodilnem gibanju v miljski občini in komisije, ki bo podeljevala prispevke za zbiranje zgodovinskega gradiva o delavskem in osvobodilnem gibanju v miljski občini, ne glede na izid natečaja.
Po govoru župana Milla je pod župan Willer Bordon navedel predloge večine, po katerih naj bi bili v obeh komisijah tudi člani svetovalskih skupin opozicije. Ker pa niso imele opozicijske str sinke e-notnega stališča, so na predlog svetovalca KD Birse sejo prekinili in sklicali sestanek načelnikov svetovalskih skupin. Tudi na tem sestanku ni prišlo do sporazuma med predstavniki opozicije, saj so po vr nitvi v dvorano predstavnik PSI Ulcigrai, PRI Francesi in PLI Stenar izjavili, da se bodo vzdržali glasovanja. Se posebno ostra je bila Uldgrajeva izjava, ki je dejal, da sta si mesta manjšinskih predstavnikov razdelili KD in PSDI ne glede na mnenje socialistov, ki so bili med pobudniki tega natečaja.
Pto glasovalni izjavi Birse (KD) in Nicolinija (KPI) je prišlo do glasovanja. V ocenjevalno komisijo so bili imenovani Bordon (KPI) in Darin (PSDI) kot predstavnika občinskega sveta, prof. Sala in prof, Micoli kot predstavnika Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja ter izvedenci sen. Vi dali, prof. Spriano, prof. Cervani in dr. Botteri. V komisijo za podeljevanje študijskih podpor pa sta bila izvoljena prof. Micoli in dr Botteri.
jeni odbornik za opravljanje poslov deželnega odbora v zvezi z načrtovanjem. Kakor hitro bo stopil v veljavo zakon o spremembah v strukturi deželne uprave, bo De Carli postal načelnik novega odborništva za načrtovanje in proračun.
Antonio Trinani (KD) — odbomi-štvo za kmetijstvo, gozdarstvo in gospodarstvo hribovitih področij.
Salvatore Varisco (KD) — odporništvo za krajevne ustanove in poverjeni odbornik za opravljanje poslov deželnega odbora v zvezi s prometom.
Sergio Coloni (KD) — odbomištvo za finance in poverjeni odbornik za opravljanje poslov deželnega odbora v zvezi s splošnimi zadevami in deželnimi uradi.
Ermenegildo Nardini (PSI) — od-borništvo za higieno in zdravstvo.
Nereo Stopper — odbomištvo za industrijo, in, trgovino.
Bernardo Dal Mas (PSDI) — od-borništvo za šolstvo in kulturne dejavnosti.
Bruno Giust (KD) — odborni-štvo za javna dela. Kakor hitro bo stopil v veljavo že omenjeni deželni zakon, bo Giust prevzel tudi pristojnosti v zvezi z mestnim načrtovanjem.
Giacomo Romano (KD) — odbor-ništvo za delo, socialno skrbstvo in obrtništvo, poverjeni odbornik za opravljanje poslov deželnega odbora v zvezi s športnimi in razvedrilnimi dejavnostmi ter v zvezi z deželnim osebjem.
Cesare Devetag (PSI) — odbor-ništvo za turizem.
Fabio Mauro (PRI) — poverjeni odbornik za opravljanje poslov deželnega odbora v zvezi z zadružništvom. Kakor hitro bo stopil v veljavo novi zakon, bo Mauro prevzel tudi obmištvo.
Alfeo Mizzau (KD) — poverjeni odbornik za opravljanje poslov deželnega odbora v zvezi z vodenjem zemljiških knjig. Po objavi novega zakona bo Mizzau prevzel področje ekologije in kulture.
Končno naj omenimo, da bosta po objavi novega zakona izvoljena še dva nadomestna odbornika, ki bosta prevzela pristojnosti predsedstva deželnega odbora.
ne trgovine so zdaj zaprte za po letne počitnice, tako da bodo morali nadzorni organi nadaljevati s pregledi še dalj časa. V zvezi z nadzorstvom nad cenami bo v ponedeljek na tržaški občini poseben sestanek med predstavniki občinske uprave in predstavniki zadružnih organizacij z našega področja.
Včeraj štiriurna stavka pristaniščnikov
Prejšnji večer se je sestalo pokrajinsko vodstvo sindikata pristaniških delavcev FILP—CGIL in je razpravljalo o položaju, ki je nastal po razbitju pogajanj z ostalima sindikatoma v zvezi s stavkami pristaniščnikov. Kot je znano, sta CISL in UIL zavrnila predlog sporazuma, s katerim sta se malo poprej strinjala. Zato je pokrajinsko vodstvo sindikata, ki je napovedal stavkovno gibanje, sklenilo nadaljevati z vrsto razčlenjenih stavk.
Prvi rezultat je bil že včeraj, ko so vsi pristaniščniki stavkali dve uri dopoldne in dve uri popoldne. Stavke si bodo sledile, pravijo zastopniki sindikata FILP—CGIL, dokler ne bo prišlo do sporazuma z ostalima sindikatoma in bo tako mogoče enotno nastopiti za dosego zastavljenih ciljev. Ti so omejitev pristojnosti med uslužbenci pristaniške ustanove in pristaniščniki za kar zadeva mehanizirano delo, odprava dela zasebnih podjetij v pristanišču in tlakovanje hangarjev ter skladišč.
NADZORSTVO NAD CENAMI
Mestni redarji doslej pregledali okoli 400 trgovin
Nadzorstvo nad cenami se tudi na Tržaškem redno nadaljuje. Telefonski aparat na prefekturi, ki sprejema pritožbe potrošnikov in trgovcev, še vedno deluje, vendar so pozivi sedaj znatno manj številni kakor v prvih dneh. Kakor znano, je prefekt dir. Di Lorenzo v smislu navodil osrednjih oblasti odredil, naj bo posebna telefonska številka (6i301) na razpolago potrošnikom iz tržaške pokrajine, ki naj prek nje sporočijo pristojnim organom kakršen koU primer neupravičene ga navijanja cen pri blagovnih vr stah, katerih cene so bile zamrznjene na ravni z dne 16. julija letos do vključno 31. oktobra 1973.
Hkrati s tem se nadaljuje tudi aktivno nadzorstvo nad ceniki in cenami v trgovinah. Nadzorstvo o-pravlja dvanajst skupin mestnih redarjev in finančnih stražnikov, ki preverjajo, ali so trgovci pravilno izpostavili predpisane cenike in ali ustrezajo dejanske cene stanju z dne 16. julija. Doslej so mestna redarji in finančni stražniki pregledali približno 400 trgovin na Tržaškem, pri tem pa so v veliki večini primerov ugotovili da so trgovci pravilno opravili svojo dolžnost. Le kakih 5 odst. vseh obiskanih trgovin in prodajaln je daio povod za opozorilo in v nekaterih primerih so bili ugotovlje ni tudi večji ali manjši prekrški, o katerih bodo pristojne oblasti sklepale v prihodnjih dneh. Števil-
volan 'spočiti in predvsem naj ne uživajo alkoholnih pijač, kajti gost promet zahteva zelo prisebne voznike.
Seveda bo pri urejanju prometa nosila največje breme prav cestna policija, ki je začela z izredno službo že ob koncu julija, končala pa se bo v začetku septembra. Dve izvidnici bosta skrbeli za urejanje prometa ob mejnih prehodih. Na Trbiški cesti bo stalno krožila izvidnica cestne policije, prav tako pa na obalni cesti. Stalne postaje cestne policije bodo v dneh, ko bo naval najhujši, to je 12., 14., 15., 19. in 26. avgusta, nadzirale promet na najvažnejših križiščih od 8. do 21. ure. Gre za križišče v Sesljanu, odcep za Sesljan — morje na državni cesti št. 14 in odcep za Milje pri Žavljah. Policija bo urejala promet še na križiščih na državni cesti v Štivanu in v Grlja-nu, pri Miramaru bo ta naloga zaupana karabinjerjem, na Opčinah pa bodo semafor upravljali kot vedno mestni redarji. Redarji bodo tudi usmerjali promet v mestu, predvsem pri grlu na Trgu Dalmacije. V primeru velikega navala bodo promet začasno preusmerili po Ul. Commerciale čez Opčine. Po kraških cestah pa bodo vozile izvidnice karabinjerjev in posredovale, če bo prišlo do zastojev ali nesreč. Kočljivo bo tudi vprašanje v Sesljanskem zalivu, kjer je parkirnih prostorov precej manj kot avtomobilov. Za promet bodo tam skrbeli redarji devinsko - nabre-žinske občine, mnogi kopalci pa bodo morali vozilo pustiti v Sesljanu in se napotiti peš k morju.
V prejšnjih letih je prišlo do velikih zastojev na obalni cesti, ki so se je posluževali skoraj vsi Tržačani, namenjeni v Sesljan, Gra-dež in bolj oddaljene kraje. Sedaj se je to bistveno spremenilo. Cestna policija je nai .reč ugotovila, da se promet odvija enakomerno tako po obalni, kot po pokrajinski ir. Trbiški cesti; zato bi bila vsaka preusmeritev celo nevarna, saj bi le povzročila zastoj na eni izmed omenjenih cest.
Policija pa ne bo na delu le na cestah, saj bodo obhodnice policije in karabinjerjev krožile vse praznične dni po mestu, da bi preprečile tatvine v praznih stanovanjih Tudi druge ustanove so predvidele izredno službo. Na prvem mestu je seveda Rdeči križ, ki bo tudi letos razpolagal s stalnim-rešil-' nim avtomobilom v Sesljanu z edi-spremembo, da bo avtomobil stal na glavnem križišču pri gostilni Tre noči in ne -več pri odcepu za Sesljan - morje, kjer je bil promet zelo gost, poleg tega pa ni bilo direktne zveze z avtocesto in Trtaiško cesto.
Na razpolago bodo tudi gasilci;
Senegalski balet včeraj v Sesljanu
Sinoči je bil v Sesljanu nastop afriške folklorne skupine *Forčt Sacrče de Casamance», ki je prikazala zelo številnemu občinstvu predstavo si je ogledalo skoraj 1.000 Hudi — vrsto folklornih plesov iz Senegala in drugih afriških držav.
Nastop senegalskega baleta je bil zelo lep in predstavlja za naše kraje novost. Tudi kvalitetno je bil nastop na izredni višini, čeprav gre v bistvu za baletno predstavo in ne za folkloro. Afriška skupina temelji predvsem na odličnem in štrumentalnem ansamblu, ki ga odlikujejo predvsem tolkala. Občinstvo pa je bilo navdušeno tudi nad posebnim afriškim glasbilom na 21 strun — coro —, na katero je zelo težko igrati.
Predstavo si je ogledal tudi novi deželni odbornik za turizem Devetag, poleg njega pa je bilo še več predstavnikov krajevnih oblasti.
• Jutri, 12. t.m., bo na vrtu krožka »Zvezda* v Podlonjerju praznik ko munističnega tiska. Govorila bo Bruna Braida. Nastopil bo ansambel »Humbert Pascal*.
na cestah bosta stalno krožila dva avtomobila, ki bosta na razpolago voznikom za manjša popravila in za vleko, razpolagala pa bosta tudi z manjšo količino bencina za pomoč avtomobilistom, ki bodo ostali ena suhem*. Poleg tega bodo gasilci pripravljeni na posredova nje v primeru prometnih nesreč, predvsem z dvema velikima žerjavoma, s katerimi odstranjujejo razbite avtomobile s ceste.
Tudi tržaški avtoklub bo skrbel za pomoč avtomobilistom. Vsa tri vozila avtomobilskega združenja bo- i do stalno krožila po cestah tržaške pokrajine, pripravljena na pomoč avtomobilistom v zagati. Za popravila avtomobilov pa je poskrbela tudi družba FIAT, ki bo odpri a svojo delavnico v Trstu tudi ob nedeljah in praznikih od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 20. ure. Na razpolago bodo mehaniki za manjša popravila.
Na Kopskem niso predvideli nobenih posebnih ukrepov razen ročnega upravljanja semaforov. Sicer pa se promet odvija tako počasi, da je možnost hujših prometnih nesreč zelo majhna.
Tržaška cestna policija opozarja avtomobiliste, da stalno deluje informativna služba, ki razpolaga s podatki o prometu v naši deželi. Dovolj je, da zavrtijo telefonsko številko 194, pa bodo prejeli vse potrebne informacije. V primeru nesreče ali okvare pa naj zavrtijo številko 113, policijska centrala pa jih bo povezala z ustanovo, s katero želijo govoriti.
Vsi ti ukrepi in vsa navodila pa bodo zaman, če se vozniki ne bodo zavedali, kakšno odgovornost nosijo, ko sedejo za volan. Takrat namreč razpolagajo s svojim in s tujim življenjem. Zato naj se izognejo prehitri vožnji in nepotrebnemu prehitevanju, kajti bolje je, če pridejo pozno, kot pa, da sploh ne pridejo.
Ko greste na dopust v Jugoslavijo lahko dobite
PRIMORSKI DNEVNIK
v letoviških krajih:
NA PRIMORSKEM — SOŠKA DOLINA:
KANAL
KOBARID
TOLMIN
BOVEC
IDRIJA
V	TOPLICAH:
DOLENJSKE TOPLICE ROGAŠKA SLATINA
NA GORENJSKEM:
KRANJ
ŠKOFJA l,OKA BLED BOHINJ JESENICE
V	ISTRI:
UMAG
NOVI GRAD
POREČ
ROVINJ
PUU
LABIN
KOPER
IZOLA
PIRAN
PORTOROŽ
V	DALMACIJI IN HRV. PRIMORJU
MALI LOŠINJ VELI LOŠINJ CRES
CRIKVENICA
REKA
SELCE
NOVI VINODOLSKI
KRK
SENJ
RAB
STARI GRAD — Paklenica
ZADAR
SPLIT
MAKARSKA
DUBROVNIK
HVAR	> t
Gledališča
FESTIVAL OPERETE V POLITEAMA ROSSETT1
Drevi ob 21. uri ponovitev, jutri ob 18. uri pa zadnja predstava operete *Pri belem konjičku*.
Kino
Požar v sesljanski restavraciji «Castelreggto»
Kmalu po 13. uri je v restavraciji cCastelreggio* v Sesljanu izbruhnil požar, zaradi katerega so mobilizirali tako tržaške kot openske gasilce. Ko pa so prihiteli na kraj, je bil požar že pogašen.
Požar je izbruhnil, ko je prekipel iz lonca stopljen sladkor. Razlil se je po vroči površini štedilnika velike kuhinje in se hipoma vnel. Plameni so segali skoro do stropa, zaradi česar je osebje poklicalo gasilce. V kratkem pa so plameni začeli pojemati in končno so jih s protipožarno napravo restavracije ukrotili.
škode še niso ocenili, kaže pa, da je ni prav zelo veliko. Vsekakor je restavracija zavarovana tudi proti požarom.
HiuiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiMuiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
USPEŠNA AKCIJA KARABINJERJEV
V Skednju aretirana tihotapca s tovornjakom tujih cigaret
Finančni stražniki in karabinjerji iščejo druge člane tolpe - Aretiran Enrieo Ravaliro, ki je pred časom zbežal z meje jugoslovanskim carinikom
Prejšnji večer so škedenjski karabinjerji zasačili dva tihotapca s tovorom cigaret in prepovedanih zdravil. Aretirali so 23-letnega En-rica Ravalica iz Ul. Pirandello 57 in 37-letnega Angela Catannija iz Genove, ki se po uradnih podatkih ukvarja s starinarstvom.
Karabinjerji so pod vodstvom marešala Scalabrina že pred časom opazili sumljive tovornjake in avte v Skednju. Prejšnji večer so ob 20. uri zagledali v Ul. Suloicio Gallo tovornjak, ki so ga večkrat videli v večernih urah po škedenj-skih ulicah. Ustavili so ga in potnika se nista niti dobro zavedala kaj se dogaja, ko sta že imela lisice na zapestjih. Domneva karabinjerjev je bila utemeljena: v vozilu je bilo z 2,5 stota tujih cigaret in 90 zavojčkov zdravila »gerovitab, ki je v Italiji prepovedano. Verjetno so blago pretihotapili po morju z motornim čolnom iz Jugoslavije in so ga morda celo raztovorili pod Skednjem.
Oba tihotapca so aretirali in zaprli v koronejske zapore, zadevo pa so prepustili pristojnim organom finančne straže. Kaže, da ti-
uiiiiiiiMuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiimiuiniimuHiitiiiiimHmmimmnmmmmmmHOTHHmiiii
POLDRUGI MESEC JE BILA V NEZAVESTI
Umrla je mala Antonella žrtev nesreče v Dragi
Pri trčenju avta v drevo je utrpela hude lobanjske poškodbe
Sinoči malo pred polnočjo je u-mrla v oddelku za oživljanje glavne bolnišnice 9 let stara Antonella Lazzaro iz Ul. Soncini 20 v Škednju. Hudo se j« ranila zadnjo nedeljo junija letos, ko je avto, v katerem se je peljala, trčil pri Dragi v obcestno drevo.
Nesreča se je pripetila približno ob 18. uri, ko je vozil mimo Drage, namenjen v mesto, 47-letni železničar Germano Carbi iz Ul. Orlandi™ 41. V svojem volkswagnu je peljal sina Albana, starega 11 let, in malo Antonello. Nenadoma pa
je, verjetno zaradi slabosti izgubil nadzorstvo nad vozilom in z avtom trčil v drevo.
On in sin sta se laže ranila: potolkla sta se in odrgnila po glavi in rokah in sta ozdravela v 20 dneh. Zdravstveno stanje male Antonelle pa je bilo takoj zelo zaskrbljujoče. Utrpela je hud udarec v glavo in že več drugih poškodb po vsem telesu. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer so jo sprejeli s pridržano prognozo. Kljub vsem naporom zdravnikov ni več prišla k zavesti, sinoči pa je podlegla poškodbam.
hotapca nista bila sama in da so že ugotovili, kdo so bili njuni pajdaši in kako je delovala mre ža za vtihotapljanje in razpečevanje cigaret in »gerovitala*. Verjetno bo v prihodnjih urah prišlo še do drugih aretacij, vendar pa so preiskovalci o tem kar se da molčeči.
Enrieo Ravalico je že znano ime: pred časom so ga ujeli jugoslovanski cariniki z vtihotapljenim blagom pri Kozini. Ko pa so ga pripeljali do uradov na meji, mu je uspelo, kljub lisicam, ki so mu stiskala zapestja, zbežati na italijansko stran. Takrat so ga rešili zapora ravno finančni stražniki, sedaj pa bodo isti sprožili proti njemu sodno obravnavo.
Jutri zaključek cMUjskega avgusta»
tMiljski avgust» se bliža koncu Prireditve na miljskem trgu trajajo že ves teden in bodo dosegle višek drevi, ko bo s svojim ansamblom nastopila znana pevka Lara St. Paul. Spored predvideva tudi nekaj komičnih točk. Jutri pa se bo manifestacija zaključila nagraditvijo najboljšega kioska, ki jih je v Miljah precej, saj so jih predstavile vse skupine, ki sodelujejo v vsakoletnem pustnem sprevodu. Nagrajevanje bo ob 22. uri, s tem pa ne bo še vsega konec, saj bosta za ples igrala ansambla *Jo-kers» in *Ridost, kioski pa bodo delovali s polno paro.
Včeraj pa je razveseljevala Milj-čane skupina Ongia, ki se je tokrat prvič predstavila občinstvu v znepustni» izvedbi, saj je nastopila z godbo na pihala in izvajala vrsto tržaških in istrskih pesmi.
Sekcija KP občine Zgonik se iskreno zahvaljuje vsem, ki so s svojim delom pripomogli, da je «Praznik komunističnega tiska* v Samatorci tudi letos tako dobro uspel. Obenem vabi vse, ki so sodelovali, na družabni večer, ki bo danes, 11. t.m. ob 20. uri na prostoru festivala v Samatorci.
Vabljeni so tudi člani pevskega zbora «Rdeča zvezda* iz Saleža.
VČERAJ V MILANU
Srof Guarnieri pred sodnikom zaradi prijateljstva z Venturo
Milanski preiskovalni sodnik Ge-rardo D’Ambrosio, ki vodi preiskavo o vrsti atentatov leta 1969, ki so se zaključili s krvavim pokolom milanski Kmečki banki, je včeraj zaslišal eno izmed najbolj znanih osebnosti tržaškega gospodarskega in športnega življenja: grofa Giorgia Guamierija, dolgoletnega predsednika in lastnika večine delnic papirnice v Štivanu in prav tako dolgoletnega predsednika nogometnega kluba »Triestina*.
Sodnik D’Ambrosio, ki ga je spremljal namestnik drž. pravdni-ka Alessandrini, ki se tudi ubada z atentati, ki’ jih' je izvedla 'ifcžnd celica* iz Trevisa, je zaslišal Guar-nierija kar štiri ure, od 10. do 14. ure. To bi kazalo, da sta mu sodnik in namestnik državnega pravdi nika postavila zelo dolgo vrsto vprašanj, ki so seveda bila vsaj delno utemeljena. Zakaj so zaslišali Guamierija? Kaže, da je imel stike z Giovannijem Venturo, ki je skupno s Francom Fredo glavni osumljenec pokola v Kmečki banki. Da je Guarnieri v stiku z Venturo, je bilo že dolgo časa znano. Včeraj pa je Guarnieri priznal novinarjem, da je Venturo spoznal preko skupnega prijatelja grofa Pietra Loredana in da se mu je predstavil kot levičarski založnik ki simpatizira za PSI in ki bi rad začel izdajati marksistično literaturo. Zato mu je Guarnieri žago tovil posojilo 30 milijonov lir, da bi lahko povečal tiskarno «Lito-press*, kjer je Ventura tiskal knjige. S pomočjo grofa Loredana ir industrijca Sartorija je posojilo na raslo na 90 milijonov lir. Malo pred odhodom iz milanske sodne palače je Guarnieri še izjavil novinarjem, da je zagrešil otročarijo, ko je Ven-turi zagotovil posojilo. «Po tem, kar je prišlo sedaj na dan, bi tega ne storil več.*
MIRAMARSK1 PARK »Luči to zvoki*
ob 21.00 in ob 22.15 dve predstavi «Massimiliano e Carlotta* v italijanščini.
Nazionale Zaprto zaradi počitnic.
Excelsior 16.00 «Cosl bello, cosl cor-rotto, cosi conteso*. Barvni film. I-grata Helmut Berger in Francoise Fabian.
Grattacielo 16.30 «Bella di giomo*. Barvni film. Igra Catherine Deneu-ve. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 «1 due volti della ven-detta*. Barvni film. Igra Marlon Brando. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 16.00 «11 dittatore dello stato 11-bero di Bananas*. Barvni film. Režija: Woody Allen.
Ritz 16.30 «A un passo dalia morte*. Barvni film. Igrata Patty Duke in Rosmary Murphy.
Aurora 16.30 «UFO allarme rosso, at-tacco alla terra*. Iz ciklusa »Znanost in fantazija*. Barvni film.
Capitol 16.30 «Si pu6 essere pid ba-stardi dellispettore Cliff*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «L’etrusco uccide anco-ra». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Impero Zaprto zaradi počitnic.
Filodrammatico 16.30 «L’isola del pia-ceri proibiti*. Barvni film. Prepovedano mladini ped 18. letom.
Moderno 16.30 «11 cinese dal braccio di ferro*. Barvni film. Režija: Kiang Hung.
Vittorio Vencto 16.45 «La morte acca-rezza a mezzanotte*. Iz serije detektivk. Barvni film. Susan Scott, Simon Andren in Peter Mortel. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Abbazia 16.30 «Testa, 1’ammazzo, cro-ce, sei morto, mi chiamano Allelu-ja*. Barvni western film.
Astra 16.30 «11 trionfo di Robin Hood*. Barvni pustolovski film. Igrata Don Bumet in Gia Scala.
Ideale 16.30 «Con una mano ti rom-po, con due piedi ti spezzo*. Barvni kitajski film. Igrata Wang Ju in Tieng Jen.
SPDT priredi 25. in 26. avgusta dvodnevni izlet na Triglav. Odhod iz Trsta 25. avgusta. Za planince vzpon po »mulatjeri* na Dolič, prenočevanje v Tržaški koči; 26. avgusta vzpon na Triglav — povratek v Na Logu. Turisti: prenočevanje v Na Logu, naslednjega dne z avtobusom k izviru Soče. Vpisovanje pri Norči v Ul. Geppa 9/11.
»i PO‘" RSltt+kO Škamperle* priredi 8. in 9. septembra 1973 dvodnevni izlet na Gardsko jezero. Vpisuje Urdih, Ul. Brandesia 18, od 9. do 13. ure in od 17. do 20. ure. Ob vpisnini plačati polovično vsoto celotne cene izleta.
Prosvetno društvo »Tabor* Opčine sporoča izletnikom v Bohinj, da je odhod iz Prosvetnega doma ob 6.30 in ne ob 5.30, kot prvotno najavljeno.
• Tržaški občinski odbornik za de mografsko službo Ugo Orlando je sprejel odbornika za demografijo, statisti ko in toponomastiko pri beneški občini Maria di Biaseja, ki si je ogledal tržaški občinski elektronski center in lilni urad, ki se je kot prvi v Italiji poslužil elektronske obdelave podatkov pri sestavljanju seznamov volilnih upravičencev.
Novi kontingenti po avtonomnem računu
Zunanjetrgovinski odsek generalnega vladnega komisariata za deželo Furlanijo - Julijsko krajino obvešča, da bo v doglednem času porazdelilo uvozne kontingente avtonomnem računu med Italijo Jugoslavijo za razdobje september-december 1973. Ustrezne prošnje bodo sprejemali do 10. septembra Za vsa podrobnejša pojasnila na: se uvozniki obrnejo na zunanjetrgovinski odsek komisariata. Trst, Ul. Genova štev. 2.
MlliS
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST - UL. F FILZI 10
URADNI TEČAJI	BANKOVCEV
Ameriški dolar	596,58
Funt iterling	1.492.—
Nemška marka	249,50
Avstrijski šiling	33,90
Švicarski frank	205,50
Francoski frank	140,95
Dinar: debeli	40.—
drobni	41.—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Izleti
V nedeljo, 2. septembra 1973 bo v Kamniku tradicionalni
«DAN NARODNE NOŠE*
Vabimo vse, ki bi se radi udeležili sprevoda narodnih noš in folklornega nastopa, da se javijo v naši pisarni v Trstu (Ul. Geppa 9) v uradnih urah od 9. do 13. do vključno 14. avgusta.
Slovenska prosvetna zveza
TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. sv. Frančiška 20
Cenjene stranke obveščamo, da bo naša knjigarna zaprta od 12. do 19. avgusta.
Želimo vam prijetne počitnice.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 11. avgusta ALEKSANDER Sonce vzide ob 6.00 in zatone ob 20.20 — Dolžina dneva 14.20 — Luna vzide ob 18.48 in zatone ob 3.10 Jutri, NEDELJA, 12. avgusta KLARA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 29,9 stopinje, najnižja 20,9, ob 19. uri 26,2 stopinje, zračni tlak 1021,4 mb stanoviten, veter 3 km na uro vzhodnik, vlaga 67-odstotoa, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 23,2 stopinje
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 10. avgusta 1973 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 15 oseb.
UMRLI SO: 14-letni Franco Depon-te, 79-letna Olga Wigley por. Dobner, 67-letni Virgilio Crovatti; 92-letna Te-resa Fusillo vd. Cassatella, 62-letnl Pietro Ramanl, 71-letna Maria Bro-sich por. Poden, 65-letni Saverio Del Monaco, 68-letni Federico Schulz, 94-letna Carla Cicuta vd. Huszar, 71-let-ni Guglielmo Strain, 70-letna Tomma-sina Cuzzi vd. Nider, 62-letni Giovan-ni Čeme, 60-letna Maria Ossich por. Radanich, 85-letni Benedetto Riosa, 74-letni Mario Paganello.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Rossetti — Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7.
nočna služba lekarn
(od 19.30 do 8.30)
Godina, Trg sv. Jakoba 1; Grigolon, Alla Minerva, Trg V. Giotti 1; Ai i due Mori, Trg Unitš 4; Al S. Loren-* zo, Ul. Soncini 179 (Skedenj).
PRIMORSKI DNEVNIK
Obvozi ob slovenski obali ob zastojih na glavni cesti
. J
/	/	■«»»t
•—J
GORIŠKI DNEVNIK
NA SPLOŠNI SKUPŠČINI V TURJAKU
11. avgusta 1973
Zahteve 2.600 gradbenih delavcev o dopolnilnem pokrajinskem sporazumu
Boj za boljše normativne in delovne pogoje vključujejo v boj za družbene reforme - Zahteve preučujejo delavci na gradbiščih - «Paket» poslali tudi delodajalcem
* V a
r S K A
LEGENDA:
tla««* etata
• biti
aatala caata
I <«i»t
Republiški prometni inšpektorat SR Slovenije obvešča vse koristnike osebnih vozil, da se lahko v času zastojev prometa na cesti Črni Kal - Ri-žana - Dekani - ankaransko križišče Koper - Izola - Portorož - Sečovlje in obratno poslužujejo obvoznic, ki so vse asfaltirane, razen 4 km makadamske ceste od odcepa Šmarje proti Sečovljam, ki pa je brezprašno obdelana z lužino.
Obvoz na smer proti Pulju, Umagu In Portorožu je: Črni Kal - Aver (odcep od glavne ceste) - Kubed - Gra-čišče - Pridvor - Marezige - Koper -šmarsko križišče - Sečovlje (glavna cesta).
Obvoz je na terenu označen s posebnimi pravokotnimi tablami bele barve, na katerih je napisan »obvoz*, narisana »silhueta osebnega avtomobila* in vrisani kažipot: »Pula, Umag •in Portorož*.
Obvoz je za 13,5 km daljši od glavne ceste. Daljši čas obvoza pa je enak premiku osebnega avtomobila v strnjeni koloni v smeri vožnje na glavni cesti za 800 m. Osebnim avtomobilom, ki vlečejo za sabo široke bivalne hiše na kolesih ali pa dolge čolne, ne priporočamo obvoza, ker je asfaltno vozišče ceste med Pridvorom in Marezigami široko 4 m.
Obvoz za smer proti Ljubljani jel Sečovlje (glavna cesta) — odcep za Šmarje - Koper - za pokopališčem v Kopru - Pobegi - Dekani.
Obvoz je na terenu označen z belimi kažipoti Ljubljana, na katerih je narisana silhueta osebnega avtomobila. Obvoz je nekaj krajši od glavne ceste; po času pa je približno enaka vožnja.
Kdor hoče brez zastojev hitro na morje in domov naj pelje po obvoznicah.
KMEČKI TABOR
na Opčinah
Začetek danes,
11. avgusta t.l. ob 17.30
V AVDITORIJU ZAVODA ZA TURIZEM
DREVI PORTOROŠKA NOČ S SHOWOM T. KESOVIJE
Jutri ob 21. uri tradicionalni ognjemet
Kot smo že poročali, bo letošnja Portoroška noč, znana portoroška prireditev za višek sezone, pravzaprav najtradicionalnejša portoroška prireditev, le danes, 11. avgusta.
Gledalcem v avditoriju Zavoda za turizem bo pokazala poseben show Tereze Kesovije in revijo domačih
Zaključen seminar «AIpe-Adria»
Včeraj se je zaključil tržaški del »Potujočega seminarja Alpe Adria*, ki ga prirejata združenji akade-
lepotic, ki so ob raznih prilolnostih mikov tržaški AIESEC in ljubljansko
««	j_____1.	_ 1	1 '71VATOD	«1--1________________
v preteklih letih dosegle naslov miss. Pred televizijskimi kamerami se bodo pomerile v tekmovanju *Miss — pokaži kaj znaš».
Jutri zvečer, 12. avgusta, pa bo tradicionalni ognjemet, ki bo letos še bogatejši kot v preteklih letih.
Da bi si ga lahko ogledali otroci, so ga organizatorji, se pravi Zavod za turizem Portorož, pre-
ZMISP. 40 akademikov raznih narodnosti si je včeraj ogledalo tržaško pristanišče in čistilnico Total.
Zjutraj je bil na sporedu ogled pristanišča, za katerega je dalo vodstvo pristaniške ustanove na razpolago vlačilec, ki je popeljal akademike ob vsej tržaški obali od starega do industrijskega pri-
maknili nalašč na bolj zgodno ve-1 stanišča. Skupina uslužbencev pri-černo uro. Začel se bo. torej že j staniške ustanove jim je pojasnje-ob 21. uri in bo trajal skoraj 50 vaja posamezne značilnosti tržaške minut, pri tem pa bodo prikazali posamezne skupine raket po vnaprej določenem programu, ki ho navdušil in celo presenetil še tako razvajenega poznavalca prireditev z umetnimi ognji.
V Izoli se mudi te dni rekordno število ribiških ladij — okrog 50, kar pomeni, da je zbran dobršen del jugoslovanske ribiške flote severnega Jadrana. Vzrok je v velikih jatah sardel, ki so jih zasledile raziskovalne ladje izolskega podjetja Delamaris. Ulov je izredno bogat in ribiška podjetja menijo, da bodo zaradi tega že predčasno izpolnila letni plan ulova. Z ribiških ladij tovornjaki sproti odvažajo ujete ribe v okoliška me sta in v notranjost, hkrati pa seveda pridno oskrbujejo tovarne ribje predelovalne industrije.
JUTRI V BREZOVICI VELIKA SLOVESNOST
Spominsko obeležje ob 25-letnici tabora v Brezovici
Jutri, 12. t.m. ob 16. uri bo v Brezovici velika slovesnost ob 90-lčtnici vseljudskega tabora, ki je bil v' tistih časih tesno povezan tudi s političnim gibanjem narodno zavednih Slovencev tudi na Tržaškem. Temu ob rob naj povemo, da so tedaj nastopili na zborovanju v Brezovici tudi predstavniki Sokola iz Trsta, somišljeniki pa so poslali pozdravno brzojavko.
Hkrati s praznovanjem 90-letnice vseljudskega tabora v Brezovici; bo tudi otvoritev dva in pol kilo-
metra dolge nove asfaltne ceste, to je vpadnice na glavno prometno žilo med Trstom in Reko.
Šlo bo torej za najpomembnejšo kulturno - politično manifestacijo po vojni v Brezovici, ki je imela zelo pomembno vlogo tudi v času najtežjih trenutkov NOV.
Jutrišnje zborovanje v Brezovici bo bržkone zanimalo številne napredke Slovence pa,. Tržaškem,, ki so tudi 'sicer zelo pogosti gostje Brezovice in drugih brkinskih vasi.
luke in poudarila pomen Trsta za srednjo Evropo. Izlet je bil dobro dopolnilo k predavanju, ki ga je imel včeraj predstavnik deželne u-prave dr. Cian o integraciji dežel Alpe-Adria. Popoldanski ogled čistilnice Total pa je bil bolj informativnega značaja in je zanimal predvsem študente tehnike in znanstvenih ved, ki jih je bilo žal zelo malo.
V večernih urah so udeleženci kongresa odpotovali v Ankaran, kjer so prenočili, danes pa se bodo vrnili v Ljubljano. Zadnji dan bo izključno turističnega značaja, saj si bodo udeleženci seminarja ogledali Soško dolino, nato pa se bodo vrnili čez Vršič z vmesno postajo na Bledu.
Letošnji seminar je zelo uspel. To je bilo razvidno predvsem iz tega, ker so se mnogi udeleženci, med katerimi so bili dva prebivalca Hongkonga in po en Avstralec, Mehikanec in Filipinka, zanimali za vprašanja naše dežele. Namen predavanj kot tudi ogledov industrijskih obratov je bil, da se tujce seznani predvsem z okvirnimi vprašanji Slovenije in Furlanije - Julijske krajine in v tem je seminar dosegel svoj cilj.
Deželno jamstvo za večje posojilo
Deželni odbornik za finance Celomi je te dni sporočil upravnemu svetu otroške bolnišnice »Burlo Ga-rofolo* v Trstu, da je deželna u-prava odobrila pogodbo, po kateri bo zagotovljeno deželno jamstvo za posojilo 200 milijonov lir, ki ga zdravstvena ustanova namerava najeti pri Tržaški hranilnici. Deželna uprava bo poleg tega priznala ustanovi obrestni prispevek v višini 5 odst. za dobo 20 let. S posojilom bodo pri «Burlu» uredili središče za profilakso in oddelek higienskega inštituta s tržaške u-niverze. Center je že v gradnji, in sicer tja vogalu med Istrsko ulico in Ul. Battera. Pričakujejo, da bo novi oddelek bolnišnice popolnoma usposobljen za redno delovanje spomladi prihodnjega leta.
Odbornik Tripani v Vidmu in Gorici
Deželru odbornik za kmetijstvo, gozdarstvo in gospodarstvo hribovitih področij Antonio Tripani si je včeraj ogledal decentralizirana urada odbor-r.ištva v Vidmu in v Gorici. Tripani-ja je na ogledu videmskih uradov spremljal načelnik upravnega odseka R. Caprini. Odbornik se je pozanimal za nekatera vprašanja, ki zadevajo ureditev uradov in njihovo delovanje. Popoldne si je v Gorici ogledal tudi observatorij za rastlinska obolenja. V prihodnjih dneh bo Tripani obiskal še urade odbomištva v Trstu, Pordenonu in Tolmeču.
Tajništva stroke gradbenih delavcev vseh treh sindikalnih organizacij so poslala organizacijam in dustrijcev, obrtnikov in malih jndu-strijcev enotno zahtevo po obnovitvi dopolnilnega pokrajinskega sporazuma, ki na Goriškem zadeva o-koli 2.600 delavcev.
Hkrati so »paket* zahtev, ki so jih določili na sestanku v Turjaku, poslali delavcem na gradbišča naj jih preučijo, povedo svoje mnenje in ob njih povečajo svojo dejavnost z izvolitvijo delegatov podjetniških in področnih svetov.
Predvsem pa sindikat opozarja gradbene delavce, da boj za dopolnilni spo-azum ni samemu sebi namen, ampak ugodna priložnost za širšo družbeno akcijo delavskega razreda, ki se je pričel zavedati, da bo svoje zahteve uresničil predvsem v okviru širokega gibanja za reforme, splošni razvoj, za poslenost, za razvoj Juga in proti draginji.
Po sodbi udeležencev skupščine v Turjaku morajo gradbeni delavci uresničiti cilje, ki jih vsebujejo določila vsedržavne delovne pogodbe.
Sedaj pa poglejmo poglavitne zahteve. Bolnik mora prejeti dopolnilno doklado, četudi je bil v zadnjem letu zaposlen samo 300 ur. Obsegati mora 90 odstotkov s pogodbo določenih prejemkov. Na delovnem mestu zahtevajo v zimskih mesecih ogrevane slačilnice, kuhinjo, sanitarije. Delovni čas traja 40 ur, razdeljenih na pet dni. S prihodnjim letom bodo odpravili kvalifikacijo navadnega delavca. Na gradbiščih imajo delavci pravico sklicevanja sindikalnih skupščin, ki smejo v e-nem letu trajati po deset ur. Vsako delovišče ima pravico izbrati delegata in svet. Absolventom šol morajo delodajalci priznati kvalifikacijo tri mesece po opravljenem izpitu. Od 1. oktobra 1973 dalje bodo v- gradbeno blagajno vplačevali Po dva odstotka, in sicer 1,5 odstotka v breme delodajalca in 0,5 odstotka v breme delavca. Delodajalec je dolžan plačevati svoj prispevek mesečno, če bo zakasnil, mu bodo zaračunali obresti.
natisnila lepake, ki jih bodo v prihodnjih dneh nalepili tudi pri nas. Obravnavali bodo dosedanje izvajanje zakona o zamrznitvi cen ter s tem v zvezi tudi nadaljnje namene vlade na tem področju.
IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Kako jc z razmejitvijo gorske skupnosti
Izmed dvajsetih občin, ki sodijo pod čedadsko območje, jih je kar 12, ki spadajo v gorsko skupnost, in sicer gorski del občine Čedad, štiri občine ob vznožju hribov: Ahten, Fojda, Torjana in Praprotno, ter sedem občin v Nadiškil' dolinah: špeter Slo-venov, Podbonesec. Sovodnje, Šeni Lenart, Grmek, Srednje in Dreka. Občinski sveti teh občin so sporočili dežcJii upravi, za kakšno gorsko skupnost se ogrevajo. Sedaj morajo deželne 1-b'asti preučiti njihove predloge in sklepat, v skladu s svojimi pooblastili.
Razumljivo je, da je izmed dvanajstih le občina Čedad najbolj naklonjena ohranitvi področne skupnosti, ld so jo ustanovili že pred leti in v
kateri je Čedad vedno igral vodilno vlogo. Takšna odločitev bi pomenila v neki meri ohranjati tudi politični vpliv, ki ga je Čedad širil v Nadiške doline zlasti na župane. Kdo se še ne spominja delegacij nadiškib županov, ki so odšli v Rim s čedadskim županom na čelu in drugih podobnih pobud, naperjenih zlasti proti narodnim interesom beneških Slovencev.
Obstoju čedadske skupnosti so se predvsem uprli upravniki Ahtna in Fojde. V svojem sklepu na seji občinskega sveta so sklenili, da se hočejo pridružiti Tarčentu. Ta občina je svoj vpliv razširila v občine ob vznožju alpskega predgorja, medtem ko je bil Čedad pretežno usmerjen v Nadiške doline.
Po drugi strani se občine Nadiških dolin ogrevajo za svojo skupnost, h kateri bi po vsej verjetnosti priključili še hriboviti predel čedadske občine.
Nasprotujoče si odločitve beneških krajevnih ustanov kažejo na to, da med njimi ni več tiste monolitnosti, ki je bila nekoč, in da prihajajo v ospredje novi interesi in z njimi tudi drugačne opredelitve občinskih predstavnikov.
DELOVANJE BOLNIŠKE BLAGAJNE
Konference zn srednješolce o ustroju in delovanju INAM
Navodila za obnovo zdravstvenih knjižic
Vodstvo pokrajinske bolniške blagajne INAM je tudi v preteklem šolskem letu, ob sodelovanju šolskih oblasti, pripravilo vrsto konferenc z debato, na katerih so orisali delovanje zdravstvene službe INAM tako z upravnega kot z zdravstvenega stališča.
Pobuda ima namen nuditi koristno znanje mladini višjih srednjih šol, ki se pripravlja za vstop v življenje ter je potrebno, da si poleg znanja, ki je na programu šole, pridobi tudi koristne napotke in znanje s področja socialnega zavarovanja, s posebnim ozirom na zdravstveno službo.
Konferenco so predstavniki INAM imeli med šolskim letom na raznih zdravstvenih ustanovah v Gorici, Gradišču, v bolnišnici in šoli za bolničarke.
Pokrajinsko vodstvo INAM za Goriško sporoča nadalje, da velja pri potrdilu zdravstvenih knjižic oziroma obnovi dokumentov za drugo polovico tekočega leta za zaposlene v industriji, trgovini in drugih podjetjih isti postopek kot lani in je torej treba izpopolniti in predložiti enake dokumente.
Žigosanje delavskih knjižic odpuščenih delavcev pa opravi krajevna bolniška blagajna po predložitvi ustreznih dokumentov od strani pod-
Obračun akcije proti navijanju cen
Včeraj so se na prefekturi sestali zastopniki financarjev, karabinjerjev in kvesture, ki jih je sklical prefekt dr. Molinari, da bi se seznanil z dosedanjim izvajanjem zakona o prepre-, čevanju navijanja cen. Prebrali so zapisnike, ki so jih karabinjerji in fi-nancarji doslej sestavili pri trgovcih, ki so se prekršili proti zakonu, ker so prodajali blago dražje, kot je bilo napisano na ceniku ali kako drugače prišli v nasprotje z zakonom. Predstavniki organov, ki so dolžni skrbeti za izvajanje akcije, se bodo ponovno sestali danes in javnosti sporočili svoje odločitve.
Medtem smo izvedeli, da ie vlada
UIIIIIIIHIIIIIMIIIIIItlllllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllMIMirilltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIirrHlllllllllllllllllfU
OBRAČUN 18.MESEČNEGA DELOVANJA NOVEGA ODBORA
Občinska podporna ustanova (ECA) opravlja dragoceno socialno delo
Predsednik Milovan Bressan in odhor sta se trudila, da bi mi, dila ustrezno podporo potrebnim ljudem ■ Skrb za dom po. čitka v Ulici Baiamonti, ki ga bodo preuredili v socialni center
Upravni odbor občinske podporne ustanove (ECA) je v prvem letošnjem semestru opravil zelo važne naloge, tako da bi ga lahko postavili za vzor, saj so si vsi njegovi člani neutrudno prizadevali, da bi izboljšali položaj. Ustanova je bila namreč v prejšnjih letih praktično v krizi.
Prvi med vsemi se je za pravilno delovanje ustanove prizadeval njen predsednik Milovan Bressan, ki je v prvih šestih mesecih leta sklical številne seje, katerih se je udeleževalo vedno veliko odbornikov. To pa seveda je pripomoglo k rešitvi raznih vprašanj in k soglasnemu delovanju odbora.
V prvi vrsti se je upravni odbor trudil, da bi izboljšali gmotni in socialni položaj zavarovancev, predvsem starejših ljudi, ki nimajo nobenega, da bi zanje skrbel. Te so kot goste sprejeli v svoj dom v U-lici Baiamonti, kjer so jim nudili streho in hrano. Teh pa seveda ni bilo malo in je zato delo odbora še bolj hvale vredno, posebno če pomislimo, da ni imel ustreznih finančnih pomoči za vzdrževalnino gostov v domu.
iiiiiiiiiimimiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiitimiiiiiiiitiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
HUDA NESREČA V ČETRTEK PONOČI
Avtomobilist mopedista in
povozil
zbežal
Pridržana prognoza za ponesrečenca, ječa za avtomobilista, ki so ga identificirali s pomočjo evidenčne tablice
V	četrtek pozno zvečer se je v Gorici, v Ulici Cadorna, pripetila huda nesreča 61-letnemu delavcu Giordanu Mattelliju iz Gorice, Ulica Giustiniani 25, katerega je avtomobilist povozil in nato zbežal.
Mattelli se je z mopedom vozil po Ulici Cadorna proti Ulici Diaz, ko je iz nasprotne strani privozil avtomobil, giulia GO 45501, ki je prehiteval drugo vozilo. Pri prehitevanju pa se je voznik avtomobila preveč premaknil na levo stran ceste in čelno trčil v mopedista. Takoj po nesreči se je avtomobilist za trenutek ustavil, nato urno odpeljal dalje. Dogodek je o-paeil neki meščan, ki je takoj stopil v avtomobil in začel zasledovati avto. Zasledovalec si je zapomnil številko registrske tablice avtomobila in jo posredoval cestni policiji,
Ko je avtomobilist opazil, da ga je nekdo zasledoval, se je ustrašil in se vrnil na kraj nesreče, kjer se je javil preiskovalcem.
V	bolnišnici so si zdravniki pridržali prognozo za ponesrečenega Mattellija, kateremu so ugotovili možganski pretres in zlom leve noge.
Avtomobilista, gre za 37-letnega bolničarja Gina Accusa iz Ulice Santa Chiara 2, so aretirali in mu odvzeli vozniško dovoljenje.
Mlad fant utonil v Soči pri Zagraju
Včeraj popoldan je v mrzlih vodah Soče pri Zagraju utonil 25-letni Giorgio Toninato, ki bi se moral jutri vrniti v Nemčijo, kjer je bil zaposlen.
Dopoldne je skupina štirih prijateljev iz Zagraja in okolice odšla na kopanje v Sočo ob jezu hidroelektrarne. Med njimi je bil tudi 14-letni Stefano Azzarini iz Zagraja, ki ga je vrtinec potegnil pod vodo. Toninato je skušal rešiti
dečka, vendar je postal žrtev zahrbtnega vrtinca. Azzarinija, ki je doživel šok, so odpeljali v bolnišnico. Ko si je nekoliko opomogel, je povedal, da je videl, kako je v vrtincu izginil njegov prijatelj.
Vzporedno z najvažnejšim delovanjem ustanove, to je skrb za potrebne ljudi, je občinska podporna ustanova marljivo opravljala še druge posle, ki so ji bili dodeljeni od dežele v tem zadnjem letu. To so odobritev raznih prošenj za pokojnine civilnih invalidov, gluhonemih in slepih, kar je, seveda, terjalo mnogo dela od uslužbencev ECA. ki so skušali ustreči skoraj vsem, ki so se do njih obrnili.
Upravni odbor je poskrbel tudi za povišanje plač uslužbencem, ki s« zaposleni v domu počitka v Ulici Baiamonti in za nekatera popravila zgradbe. Za sedaj so prepleskali in popravili najvažnejše prostore, kot sp kuhinja, dnevna soba. stranišča’in kopalnice ter bol niška soba.
V prihodnjih programih odbora pa je temeljito popra rilo doma v pričakovanju, da bo goriška občina zgradila moderen socialni center, kjer bode lahko z večjo lahkoto ustregli številnim željam. Julija je upravni odbor odobril ob račun za leto 1972. Ko je predsednik Bressan prebral skope številke, je poudaril, da za njimi stoji enoletni trud celega odbora, ki je vedno in z najboljšo voljo sku šal rešiti zapletena in večkrat skoraj nerešljiva vprašanja.
Urnik trgovin za veliki šmaren
Zveza trgovcev je objavila urnik trgovin ob priložnosti velikošma-renih počitnic.
V	PONEDELJEK, 13. AVGUSTA bodo lahko trgovine zaprte pol dneva.
V	TOREK, 14. AVGUSTA bodo trgovine ostale odprte po običajnem urniku.
Odprte bodo tudi mesnice ter pekarne in mlekarne, ki oodo prodajale tudi za naslednji dan.
amiminiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnuiimiiitMiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiHmmmuMnnu
VELIK POŽAR PRI MOŠI
Včeraj je ogenj zajel približno 3.000 kv. metrov stavbne površine, ki je last družbe Vittorio Vritz iz Gorice, Ul. Caprin 18. Na kraj požara so takoj prišli gasilci, ki so ogenj pogasili. Po prvih ocenitvah •znaša škod« SO milijonov lir. Pre-
iskovalni organi še niso odkrili vzrokov nesreče. Domačini trdijo, da so v dopoldanskih urah videli ob tovarni skupino mladeničev, ki pa so takoj, ko je začelo goreti, zbežali. Na naši sliki vidimo gasilca, ki skuša ukrotiti plamene.
V	SREDO, 15. AVGUSTA bodo zaprte vse trgovine, razen dežurne cvetličarne, ki bo odprta od 8. do 12.30.
V	ČETRTEK, 16. AVGUSTA bodo v Gorici, Gradišču in Krminu vse trgovine zaprte, razen pekarn in mlekarn, ki bodo odprte od 7. do 12.30.
šolsko skrbništvo javlja, da je na oglasni deski profesionalnega zavoda za trgovino v Ul. Largo Culiat 2 ra-zobešena lestvica dokončnih premestitev profesorjev višje srednje šole za šolsko leto 1973-74. Obenem je razobe-šena tudi začasna lestvica profesorjev telovadbe.
V spomin Izidorju Miklaviču
|H	Nepregledna
Vrsta spremljevalcev pri poslednjem	slovesu	od
pokojnega Izidorja [Miklaviča med Tolminom in pokopališčem 4. t.m. 'je jasno govorila, kako	globoko	je
bilo njegovo srce ______ povezano s tisoči
in tisoči src prijateljev in znancev. Ne morejo ga pozabiti prebivalci, kjer je še pred 25 leti učil. Delal in učil je s srcem, čutil je, kar so	tiho	govorila	srca	njegovih	u-
čencev in vaščanov. Z njimi se je veselil	in trpel. Spomin nanj bo
trajno	živel med prebivalci Baške,
na	Kobariškem	in drugod, še po
mnogih	letih	govorijo	o njegovih
uprizoritvah.
Radi so ga imeli njegovi sošolci tolminskega učiteljišča kot zavednega in vzornega dijaka in pozneje kot dobrega in značajnega učitelja z možatim nastopom, še jim zveni njegova vznešena recitacija »Hajdukove oporoke* pred razredom na učiteljišču: »Prost mora biti, prost naš rod...», besede, ki so ostale njegovo geslo v življenju. Na srečanju v Tolminu 12. julija letos je šel tih šepet med sošolci; »Kje je Dori, ali ne pride ...» Na njihovih obrazih si bral vidno zaskrbljenost. Skupaj so doživljali vso grozotno tragiko brezpravnega slovenskega ljudstva pod Italijo, skupaj so bili preganjani, nečloveško ponižani in vsi do zadnjega izgnani s primorske zemlje, da bi se ne mogli posvetiti vzgoji in izobrazbi slovenskih otrok. Naš dragi Dori je ostal zvest slovenskemu jeziku in narodu. Verjel je v vstajenje svojega teptanega naroda in v vrnitev iz tujine. Vrnil se je med prvimi in se že 1943. leta boril s puško v vrstah slovenskih partizanov. Obenem je poučeval slovenske otroke v materinem jeziku in delal kot šolski nadzornik med vojno po vaseh. Večletno izgnanstvo in beda nista mogli streti njegovega značaja in ljubezni do svojega zatiranega ljudstva.
Izidor se je rodil leta 1901 na Livki kot sin številne učiteljeve družine.	x. R
VAŽNEJŠE TELEFONSKE
Številke
Bolnišnica v Gorici	300-11
Bolnišnica v Tržiču	751-81
Bolnišnica v Krminu	61-24
Bolnišnica v Gradežu	801-52
Karabinjerji	57.57
Cestna policija	830-82
Kvestura	21-51
Mestni redarji	24-28
Gasilci	21-20
Zeleni križ	26-48
Pomoč ACI	116
SIP (informacije)	187
Železnica (informacije)	20-92
Taksi	22-20; 830-29 in 833-55
Za hude nesreče ta drage nujne telefonske pozive zavrteti številko
113
jetja, pri katerem so bili zaposleni Obmejni delavci jugoslovanske narodnosti, ki morajo obnoviti svoja zaposlitvena dovoljenja, pa morajo predložiti izjavo o prisotnosti na delu in knjižico INAM samo pri sekciji INAM v Gorici, Ul. Della Bona.
Vsa podrobnejša pojasnila lahko dobijo prizadeti na sedežu INAM v Gorici, Ul. Vittorio Veneto 24, ter na področnih sekcijah v Gorici, Ul. Della Bona 2 in po drugih krajih.
Izplačevanje pokojnin
Poštni urad v Doberdobu sporoča, da bodo izplačevali pokojnine kategorije (S O) v ponedeljek,
13.	avgusta za Dol, Poljane in Jami je. Za Doberdob pa v torek.
14.	avgusta.
Drevi v Podturnu pričetek
poletnega praznovanja
Drevi se bo pričelo na nogometnem igrišču Baiamonti tradicionalno poletno praznovanje, ki bo trajalo do 19. avgusta. Letošnje praznovanje bo predvsem namenjen« folklori in ljudskemu vetju, kajti v osmih dneh praznovanja bodo v Podturnu nastopili razni ansambli in folklorne skupine.
Kot rečeno bodo šag-o odprli danes zvečer ob 20.30. Takrat bodo začele delovati stojnice in bogat srečolov. Za najmlajse in vnete plesalce bo poskrbel ansambel »I Gentlemem.
Trije večeri bodo posvečeni folklori, in sicer furlanski, koroški in slovenski. V nedeljo, 19. avgusta bodo nastopili tViški fantje» z ljubljanske radiotelevizije.
Šolske vesti
Kino
Gorica
VERDI 17.15—22.00 »Blu gang*. J. Pa-lance in T. Aumont. Barvni film.
CORSO 17.00—22.00 »Sette scialli di seta gialla*. A. Steffen in S. Ko-ščina. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO 16.45-22.00 »Corsaro nero*. T. Hill in S. Monti. Barvni film.
CENTRALE 17.30—21.30 «Operazione Grosbow». S. Loren in G. Peppard. Barvni film.
VITTORIA 17.15—22.00 »Buona parte di Paolina*. M. Berti in C. Gora. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Trii*
PRINCIPE 18.00-22.00 «L’altra faccia del Padrino*. Barvni film.
EXCELSIOR 17.30-22.00 <1999 la con-quista del pianeta Terra*. Barvni film.
AZZURRO 18.00—22.00 «....e continua-vano a mettere lo diavolo nell infer-no». Barvni film.
J\iwu Gorica
SOČA «Spolno osveščanje*, ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA »šum na srcu*, francoski barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «Brigada kljubuje zločinom*, italijanski barvni film ob 20.00.
RENČE »Pink Pantera — festival hu-morja*. ameriški barvni film ob 20.30.
PRVAČINA Prosto.
KANAL Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves Han in ponoči je dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 21-24.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan In ponoči je dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Rosselli, tel. 72-340.
Izleti
SPD organizira danes, 11. in jutri 12. avgusta 1973 vzpon na Vis-Jof-Fuart ter 16., 17. in 18. avgust« vzpon na Triglav. Oba izleta spadata v okvir »Poti prijateljstva* ic bosta všteta s prisotnostjo »Planinstvo in šport za vsakogar*. Zbirali šče za vzpon na Vis-Jof-Fuart ot 14.30 pri bencinski črpalki pri mosL 9. avgusta (Ul. Aquileia).
Prosvetno drnštvo »Briški grič* li števerjana priredi 15. in 16. avgust« avtobusni izlet v Jugoslavijo. Obiskal; bodo Reko, Plitvička jezera, Karlova« (kjer bodo prenočili), Zagreb, Kumrovec, Rogaško Slatino in Savinjske dolino. Za dve kosili, eno večerjo ir prenočišče je poskrbljeno. Vpisovanj« sprejemajo pri odbornikih društva. Zainteresirani naj se čimprej javijo za vpis, ker je število prostorov v avtobusu omejeno.
Iz goriškega matičnega urad
ROJSTVA: Roberto Cantarin, Di niele Blasizza, Claudio Braida, Rom na Cecuta, C Lara Milocco, Marco V sintin, Luca Russo. Emiliano Beza Samantha Iannarone - Paronitti, Se gio Fantini, Eriča Marassi, Marir Jarc, Sandro Benossi, Lorenzo Cime ti, Marco Trunconi. Sara Bressaj Carlo Ambrosini, Alessandro Fabbr Gianni Persoglia.
SMRTI: gospodinja 78-letna Karm ta Kumar vd. Obtassia, uradnik 7 letni Carlo Corubolo, bolnik 75-leti Franc Kikelj.

Z Dubrovniških poletnih iger: v okviru ciklusa koncertov »Ponočna serenada* je v atriju Kncževega dvorca nastopil tudi Slovenski


Vsi razstavljavci na XI. razstavi terana
iiiipi
S POTI PO JUGOVZHODNI AZIJI
POLITIČNA INTEGRACIJA NEKE DRŽAVE V RAZVOJU
Nekoč je v Indoneziji bilo nad petdeset političnih strank, zdaj so ostale samo še tri Ali je v pripravi povratek k civilni oblasti
Če sprejemo uradno oceno, da je Indonezija dosegla ekonomsko neodvisnost, ostaja še vedno odprto vprašanje, kako je na političnem področju. Politična stabilnost je Indoneziji, po dogodkih pred osmimi leti in pozneje, ko je bil odstavljen predsednik Sukamo in ko je sedanji režim pobil skoraj en milijon komunistov, nujno potrebna.
Bolje kot katera koli izjava, nam položaj v Indoneziji oriše anekdota, ki pripoveduje, da imajo vodstva vseh političnih strank sestanke, ki jih vodi — general Ali Murtopo. Če vemo, da je general eden najbližjih sodelavcev predsednika Suharta, da je ob tem tudi predsednik vladne stranke Golkar, ki je na volitvah pred dvema letoma prepričljivo zmagala. potem nam postane jasen smisel te anekdote.
Ob spominu na pripovedovanja, da je obstajalo v Indoneziji skoraj petdeset strank, in ob dejstvu, da so od marca letošnjega leta dalje ostale samo še tri, s« nam vse skupaj zdi skoraj neverjetno. Vendar je potrebno vedeti, da je bil marec rok, ki ga je vlada postavila vsem političnim strankam, da se združijo v dve in s tem poenostavijo — že do zasedanja Ljudskega kongresa — politično življenje v državi.
Devet političnih strank, ki so še delovale po padcu Sukarna, ni injelo druge izbire. Štiri muslimanske partije so se združile v Demokratično skupino za razvoj, ostalih pet pa je ustanovilo Enotno skupino za razvoj. Vendar obe stranki ne predstavljata pomembnega tekmeca stranki Golkar, ki jo je ustanovila vlada in ki je zmagala na prejšnjih volitvah.
Prav ta stranka, za katero pravijo da predstavlja federacijo delovnih skupin, je na volitvah leta 1971, ki so bile prve po šestnajstih letih, zmagala z absolutno večino. Če dodamo 236 poslanskim mestom, ki jih je stranka Golkar dobila na volitvah, še sto poslanskih mest, ki jih je imenovala vlada, dobimo številko 336, ki nam jasno odraža stanje v parlamentu, kajti ostali dve stranki imata vsega skupaj 124 poslanskih mest.
Taka razporeditev sil je v temeljih spremenila politično sliko Indonezije in to ne samo v Parlamentu. Vendar je to eden najpomembnejših dosežkov indonezijske reforme celotnega političnega sistema, ki si jo je kot cilj postavila pred osmimi leti vojska na čelu z generalom Suhartom.
Toda v političnem in družbenem življenju Indonezije vseeno niso glavne sile politične stranke, tudi stranka Golkar ne. Od padca Sukama je ves čas bila glavno gibalo — vojska; To ostaja tudi naprej, čeprav se zadnje čase vse pogosteje govori o vračanju k civilni vladi. Morda so bile v tem smislu pred nedavnim izvedene velike spremembe v vrhovih vojaških sil. S tem, da so zamenjali ali upokojili veliko število visokih oficirjev, med katerimi so imeli nekateri tudi politične ambicije, naj bi se ne doseglo le pomlajevanje vojaških kadrov, ampak tudi njihova popolna profesionalizacija.
To bi lahko bil tudi dokaz, da je predsednik Suharto zadovoljen z razvojem političnega stanja v državi in bo vojake, čeprav postopno, vrnil v vojašnice. Po odločbi, da se vojaške osebe upo-koje s 55. letom, bi leta 1976 tudi njega to doletelo, na prihodnjih volitvah za predsednika republike. pa bi se utegnil pojaviti v civilu.
V Džakarti še vedno krožijo govorice o nesporazumih med civilnimi in vojaškimi predstavniki v vladi in ne samo v njej. Verjetno je prav tako res, da so voditelji nekdanjih strank, ki so se morali opredeliti za integracijo, to storili brez prevelikega navdušenja.
Ne glede na to, ali bo v Indoneziji prišla kdaj na oblast civilna vlada, je stanje v tej geografsko tako razdrobljeni državi drugačno kot pred osmimi leti. Ni več sledu o razcepljenosti, vsaj navidezno, ki je do neke mere bila tudi reliefno pogojena, kajti Indonezijo sestavlja 13.000 otokov, sestavljajo največji arhipelag na svetu. Težko je reči, v koliki meri je bila dosežena resnična enotnost vseh Indonezijcev, kajti težko je biti prepričan o enotnosti naroda v državi, ki jo sestavlja 120 milijonov prebivalcev, pripadnikov različnih ljudstev.
Prejeli smo
Centro studi adriatici Bollettlno dl Informazloni
Prejeli smo štev. 983-984 od 11 18. junija 1973, leto XXIV., biltena pod gornjim naslovom z vsebino Ouestioni bizantine; In memoria Gianni Bartoli: Tito, lTstria, il Nobel: Una lapide per »Zadar*; Re-foli de bora.
Buje niso več daleč od vseh
vokalni oktet. Na repertoarju so bila dela Donattija, Bacha, Schumanna, Schuberta, kakor tudi dela domačih avtorjev Berdovlča in
Ker njaka
Buje so bile vedno daleč od vseh. Bile so daleč od Rima v času rimskega imperija, daleč od Ogleja, ko so oglejski patriarhi gospodovali v Istri, daleč tudi do Benetk, ko je Istra pripadala njim. Ostale so na periferiji tudi v času Avstrije, prav tako tudi po prvi svetovni vojni. In dve tisočletji zapostavljanja, potiskanja ob stran sta na tem mestecu nujno zapustili globoke sledove. Še precej časa po drugi svetovni vojni jih ni bilo moč odpraviti.
Buje so stoletja bile nekakšen svet zase. Stari potopisci in zgodovinarji so pogosto omenjali njihovo obzidje in stolpe, nič pa niso vedeli povedati o tem, kako so tu živeli ljudje. Kasneje so zaslovele po svojem vinu in žganju, po čem drugem pa ne. Pa še danes večina pozna Buje le kot prijetno izletniško točko, kjer boš na glavnem trgu lahko jedel pečenega junca in se napil bujske malvazije. Manj je vsekakor znano po naporih, ki jih bujski ljudje vlagajo, da bi se to področje vključilo v gospodarske tokove Jugoslavije in ne bi več ostalo samo starinsko obrobno mestece, marveč kraj razvijajočega se go-
....................Hlinil.■iiiiiiiiiiiiiiiiiii..............................umi
ČIM HITREJE ZA VISOKO RAZVITIMI DRŽAVAMI
Nekaj o razvoju telefonije v ISKRI ob otvoritvi nove tovarne v Laborah
Tovarna proizvaja širok asortiment sodobnih aparatov - Kljub naraščanju proizvodnje, povpraševanju ni moč zadostiti - Nova tovarna v Laborah zamišljena kot tipična montažna tovarna - Skrb za vzgojo kadrov
spodarstva.
V tem smislu je posebno zanimivo obdobje zadnjih petih ali šestih let, ko so prišle v Buje nekatere delovne organizacije iz reške regije, iz Zagreba in Beograda, medtem ko je novo bujsko podjetje BUJE EXPORT-DIGI-TRON s svojim delovanjem in predstavništvi navezalo stike s celotnim življenjem Jugoslavije.
Podružnica reške banke, obrati Zagrebačke mljekarne, INA, A-MOS, AGROOPREMA, MEHA-NOTEHNA itd, so instrumenti povezave Buj z vso deželo.
Tudi ni slučajno, da se bo osrednja proslava tridesetletnice priključitve Istre k Jugoslaviji, ki bo 30. septembra, da bo torej ta proslava v Bujah.
T.F.
Spomin na plavolaso lepotico
Prve dni avgusta letos je poteklo 11 let, odkar je umrla ena najslavnejših filmskih zvezd v zgodovini Hollywooda, Marilyn Monroe. Tistega usodnega dne je zaužila premočno dozo uspavalnih tablet in se ni prebudila več. Plavolasa lepotica je umrla, mit o njej pa ne. Nedolgo tega je celo eden od najbolj znanih ameriških pisateljev, Norman Mailer napisal o njej roman. Takoj je bil razprodan. ljudje so se trgali zanj.
Spomin nanjo ni zamrl. Njen skromni grob obišče dnevno najmanj od trideset do štirideset ljubiteljev njenih filmov. Danes bi imela sedeminštirideset let. Na njenem grobu je vsak dan nov, svež šop rdečih vrtnic, ki jih redno pošilja njen nekdanji mož, nekoč slavni igralec baseballa, Joe Di Maggio.
Igralko so našli mrtvo v njenem stanovanju. Preiskava je u-gotovila, da je najverjetneje na-napravila samomor.
ISKRA Elektromehanika v Kranju je največja tovarna v okviru Združenega podjetja ISKRA. Zaposljuje že preko 6000 delavcev, ki bodo letos proizvedli za 86 milijard din. izdelkov. Proizvodnja je organizirana v petih panogah, med katerimi je postala najmočnejša telefonija. Že vrsto let doživlja izredno nagel vzpon, saj povečuje proizvodnjo za 25 do 30 odst. na leto. Proizvodni program telefonije obsega kompletno področje telefonije in ga lahko razdelimo na. naslednje osnovne smeri:
—	avtomatske telefonske centrale za javni promet: tovarna proizvaja kompletni - asortiment central od končnih preko rajonskih, vozliščnih. glavnih do tranzitnih v elektromehanski crossbar (sistem ISKRA 58, ISKRA 585, ISKRA 58 C — 20 — 160) in v elektronski tehniki (sistem Meta-conta 10 C);
—	avtomatske telefonske centrale za zasebni promet različnih izvedb in kapacitet (serijske centrale za 10, 25, 50, 100 in 300 priključkov, velike PABX centrale sistema M-48, centrale za gradnjo posebnih omrežij kot so sistemi OM-60 in C-7/.
Tovarna proizvaja širok asortiment telefonskih, aparatov s številčnico, aparatov za izbiranje s tastaturo, dupleksnih aparatov iz skupine ATA - 20, ATA - 30 in ATA-40, induktorske telefonske aparate, sekretarske garniture KTA, interfonske naprave, naprave za daljinski prenos slik in teksta (SCANATRON), itd.
Tovarna pa ni vlagala velikih naporov samo v povečanje fizičnega obsega proizvodnje, temveč je stalno skrbela tudi za modernizacijo proizvodnje in za uvajanje novih, tehnično popolnejših proizvodov. V skladu s takšno razvojno politiko je oktobra 1970 sklenila s svetovno znano firmo Bell Telephone Ma-nufacturing Co. pogodbo o nakupu licence in know-how-a za najsodobnejši elektronski compu-tersko krmiljeni telefonski sistem Metaconta 10 C, ki predstavlja zadnjo novost tovrstnih naprav.
Mednarodna licitacija za dobavo 13 tranzitnih central, ki
jo je 1971 razpisala skupnost jugoslovanskih PTT podjetij, je dokazala, da se je tovarna glede izbora novega sistema pravilno odločila, saj je na licitaciji dobila celotni posel v vrednosti 64 milijard dinarjev. V zvezi s tem je treba opozoriti, da gre za najsodobnejši elektronski telefonski sistem, ki bo omogočil tovarni, da napravi izredno velik kvaliteten skok v tehničnem in tehnološkem oziru in se je z njim tovarna uvrstila v sam svetovni vrh proizvajalcev tovrstne opreme.
Vzporedno z naraščanjem proizvodnje, se je večal tudi izvoz.
porašča še hitreje kot sama proizvodnja. Tako bo letos dosegel vrednost 14 milijonov dolarjev, od tega telefonija 6 milijonov, v prihodnjem letu pa je predvideno 20 milijonov dolarjev, od tega telefonija že 10 milijonov izvoza.
Kljub naglemu naraščanju proizvodnje telefonskih naprav v ISKRI v zadnjih letih, pa je bila le-ta še vedno premajhna, da bi tovarna lahko zadovoljila potrebe domačega in tujih tržišč.
Analize tržišča kažejo, da bodo potrebe po telefonskih napravah naraščale v prihodnje še hitreje kot doslej. Razvojni načrt jugoslovanskih PTT podjetij n. pr. predvideva, da se bo število telefonskih priključkov v Jugoslaviji v prihodnjih 15 letih povečalo kar za 5,5 krata, t. j. od 570.000 v letu 1971 na 3.100.000 v letu 1985. In vendar bo tudi pri tako intenzivnem razvoju Jugoslavija dosegla leta 1985 na področju telefonije šele tisto stopnjo razvitosti, ki jo je Evropa dosegla v poprečju že leta 1968.
Zaradi velikih potreb tržišča (Nadaljevanje na 8. strani)
................1,111........................................Hilli""..Hill«
in pa zaradi proizvodnje elektronskih central, ki zahtevajo povsem novo tehnologijo, se je ISKRA odločila, da za te namene zgradi novo tovarno na Laborah pri Kranju.
Hkrati pa je v duhu ustavnih dopolnil izvedla reorganizacijo znotraj tovarne in telefonije in je iz nekdanjega obrata ATN formirala dve tovarni in sicer tovarno telefonskih aparatov in elementov (TEA) na obstoječi lokaciji in tovarno avtomatskih telefonskih central (ATC) v novih proizvodnih prostorih na Laborah.
Nova tovarna je zamišljena kot tipična-• montažna tdVama, v kateri bo montaža avtomatskih telefonskih central vseh sistemov, tako elektromehanskih kot elektronskih. Od tako imenovane primarne proizvodnje pa bo v novi tovarni proizvodnja hermetičnih kontaktnikov in tiskanih vezi, ki se uporabljajo v elektronskih centralah. Proizvodnja vseh mehanskih sestavnih delov, telefonskih elementov, kot so releji in koordinatni stikalniki, ter telefonskih aparatov in specialnih telefonskih naprav pa bo ostala v tovarni TEA na obstoječi lokaciji.
Nova tovarna na Laborah Je zasnovana kot enoten objekt pod eno streho, funkcionalno in kons-struktivno pa se deli na tri objekte, na glavno proizvodno halo, na prizidek za galvaniko in »aneks* s pisarniškimi prostori, laboratoriji in veliko jedilnico za delavce s 536 sedeži. Celotna površina nove tovarne je 17.000 kv. m. Tovarna je opremljena z najsodobnejšo opremo in je ena najmodernejših tovrstnih tovarn
Nagrajeni repentabrski razstavljavci na XI. razstavi terana
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Delo ste slabo pripravili, zato boste izgubili veliko časa popolnoma zaman. V družini primerno razumevanje
BIK (od 21.4. do 20.5.) Predno prevzamete novo nalogo, jo teme-I ljito proučite. Bodite previdni. Ne nasedajte podtikanjem in ne bo-
Ptttoliranje Wlre-Wr.* •odobn. tehnika »pajaoj. v eiWWons*m čenčamo	—
dite ljubosumni.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Nekaj vaših načrtov bo šlo narobe, pa čeprav ste od njih veliko pričakovali. Vse bolj srečni boste v ljubezni.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Bodite sistematični in ne trošite po nepotrebnem svojih sil. Neko novo prijetno prijateljstvo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Nekdo se vam bo prilizoval, toda pazite, če ni za tem neka špekulacija. V čustvenih zadevah nesporazum.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Predstojniki vas sicer čislajo, vendar ne toliko, da bi si mogli privoščiti vse.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Nove zamisli in novi načrti, ki jih ne smete zanemariti. Kar se ljubezni tiče, ste lahko povsem brez skrbi.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Premalo ste kritični do drugih in prav tako do sebe. Neko prijateljstvo bi se znalo spremeniti v ljubezen.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) S tekmeci se boste morali pobotati, kajti sicer bodo šli posli narobe. Preveč idealno gledate na ljubezen.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V težavah se boste znašli, toda nagla pomoč vas bo rešila iz zagate. Veliko več sreče pa bo v ljubezni.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Edino v običajnem poslovnem življenju se boste znašli, zato se drugega ne lotevajte.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Poslovno pismo ali vest z zelo prijetno vsebino. Malo več diplomacije, da ne bodo šla družinska razmerja po zlu.


a

Repentabrski župan Guštin med pozdravnim govorom
Prvi trije nagrajenci: Aloj/. Milič, Roman Purič m Silvester Škabar

mm
SOBOTA, 11. AVGUSTA 1973
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
18.15	PROGRAM ZA MLADINO IGRE NA PROSTEM
19.40 Izžrebanje loterije 19.45 NABOŽNA ODDAJA
20.00	ŠPORTNE VESTI NAPOVED VREMENA
20.30 DNEVNIK
21.00	SENZA RETE
Glasbeno - govorni program Vodi Aldo Giuffrč
22.15	POSEBNE ODDAJE TV DNEVNIKA Prelomno leto
Ali so nemški znanstveniki bili v stanju proizvesti atomsko bombo pred Amerikanci? Kakšna je bila dejanska moč Hit-lerjevega »tajnega* orožja? Z odgovorom na to vprašanje se začenja prva točka programa oddaje L’anno della svolta (Prelomno leto), ki jo je pripravil Arrigo Petacco. Program je razdeljen na tri nadaljevanja, obravnava pa dogodke, ki označujejo 1. 1943, in ga po pravici imenujejo prelomno leto. V tem letu so se začeli izrazito kazati znaki bodočega poraza sil Osi, ki so bile premagane pred Stalingradom, na afriški fronti, vtem ko so se na Siciliji izkrcali zavezniki. Označujeta ga nadalje tudi konferenci v Casablanci in v Teheranu s svojo dejavno diplomatsko akcijo, kjer so se bili postavljali temelji bodoče ureditve sveta.
23.00	DNEVNIK Športne vesti Napoved vremena
DRUGI KANAL
21.00	DNEVNIK
21.15	ODKRITJE IZVIROV REKE NIL (Četrta epizoda)
David Livingstone, škotski misijonar in raziskovalec, se ne počuti dobro daleč od Afrike. Leta 1871 organizira odpravo, ki naj bi rešila uganko Nilovega izvira. Odprava prodre na področja, ki so bila dotlej neodkrita, neznana. Svojim londonskim prijateljem dolgo ne more poslati vesti o sebi. Ti so zaskrbljeni, tembolj, ker se je bila razširila novica, da je Livingstone nekje v notranjosti napadlo neko pleme in ga oropalo, ostal pa je tudi brez zdravil. Eden od teh prijateljev, časnikar James Gordon Bennet, dopisnik «New York Herald*, poveri nekemu pustolovskemu mladeniču — imenuje se Henry Stanley — nalogo, da se odpravi v Afriko in poišče izgubljenega misijonarja - raziskovalca. Po številnih naporih in dogodivščinah le-temu uspe izvedeti, da se Livingstone nahaja v Ugigi, mestu na bregu jezera Tanga-nike, ki pripada danes Tanzaniji. Tja se napoti Stanley. K0 se tu sreča z misijonarjem, spregovori znane sloveče besede: »Doctor Livingstone, I presume"' (Doktor Livingstone, menim, ali ne?). Nakar oba raziskovalca skupaj ra-ziščeta bregove jezera ter ugotovita, da reka, ki ustvarja Tanganiko, teče proti jugu in, potemtakem, ne more biti Nil. Stanley se vrne v London, kjer podvomijo o pripovedi o njegovih afriških pustolovščinah in podvigih. Zagrenjen, odkloni, da bi se udeležil kosila, ki so ga njemu v čast priredili, čeprav ga je predsednik Royal Geographical So ciety branil. Medtem je Livingstone umrl v notranjosti Afrike. Njegova zvesta spremljevalca, Suši in Chumah, odneseta njegovo truplo in vse njegove papirje na britanski konzulat na vzhodni obali Afrike — pohod, dolg 3000 kilometrov, ki bo trajal osem mesecev.
22.15	LA BAMBINA E L’ECO Režija A. Jebruniasa
Interpreta: L. Bratnike in V. Subarev
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
1.7.50 MEDNARODNI ROKOMETNI TURNIR
19.00	»OBZORNIK •	-*	- - - **. *~
19.15	RISANKE	m ".L tH	te
19.35 DAVID COPPERFIELD
V glavnih vlogah: Wiiliam C. Fields, Valerie Hobson. 20.00~DNEVNIK +?	~ ~	~ ~
20.30	PARADA TUJIH GOSTOV SLOVENSKE POPEVKE 73 (Lj.) Nocoj bo n,a vrsta drugi del zadnjega večera letošnje slovenske popevke. Gostje naše popevke bodo prepevali najbolj uspele pesmi iz svojih sporedov. Teh nastopov ni bilo v rednih prenosih.
Nastopili bodo:
ANN MICHEL iz Bruslja FRANK IFIELD iz Anglije LINDA LEVVIS iz Anglije FRANK SCHOBEL iz NDR JANA MATYSOVA iz Češkoslovaške STEVE ROYAL,
DOINA MOROSANU iz Romunije
ERIČ iz Avstrije
MARGERITA GANTERO s Kube
TONY CRAlG iz Anglije
TINA iz Irske
GIANNI NAZZARO iz Italije
in
ANNEKE GRČNLOH iz Nizozemske Koncert bo vodil VILI VODOPIVEC 22.25 ŠERIF V NEW YORKU Serijski film 00.25 POROČILA
00.35 BALKANSKE IGRE V PLAVANJU Posnetek iz Dubrovnika
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.45 NEVARNO PISMO - film
21.15	POROČILA
21.30	ZAPRT V TIŠINO - film 22.20 MALI KONCERT
STARA GLASBA NA STARIH GLASBILIH
Domačinka Miličeva
v narodni noši žreba imena nagrade
za tri dodatne
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Poslušajmo jih spet; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Avtoradio;
17.00	Za mlade poslušalce; 18.30 Koncertisti naše dežele; 18.55 Dva orkestra, dva stila; 19.10 A. Lokar: Tržačan v Ameriki; 19.20 Revija zborovskega petja; 20.00 Šport; 20.50 Slovenske balade: »Brodnik*; 21.10 Ritmični orkester; 21.30 Vaše popovke; 22.30 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 15.10 »Gettoni per le vacanze*; 15.45 Folklora.
KOPER
7,15 Glasba za dobro jutro; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.00 Folklorna glasba. Igrajo »Gli Al-legri Romagnoli*; 10.40 Pisan spored; 11.20 Od melodije do melodije; 11.45 Današnji pevci; 12.00 Glasba po željah; 14.00 E. Sequi: Z nosom v zraku; 14.40 Juke box;
16.00	Današnji pevci; 16.45 Orkester Hugo Strassen; 17.00 Lahka glasba; 18.00 Zapojmo in zaigrajmo; 18.45 Poje Ditka Hederl; 20.00 Za prijeten konec tedna; 21.00 Dober večer v glasbi; 23.35 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 6.00 in 7.10 Jutranja glasba; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Resna glasba; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.10 Koncert; 15.45 Veliki variete; 17.10 »Le esperienze di Giovanni Arce filosofo*, komedija; 20.20 Jazz; 21.00 Plošče.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Po-
ročila; 7.40 Pojejo Junior Magli in Shoking Blue; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Plošča za poletje: 10.35 Glasbeno-govorni program z G. Bramierijem; 11.50 Zbori z vsega sveta; 12.40 Zgo dovina ital. popevke; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 in 15.00 Plošče lahke glasbe; 20.10 G. Verdi: «Ri-goletto*.
III PROGRAM
10.00 Koncert; 11.00 Albinonije-vi koncerti; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Glasba skozi čas
13.30	Mozart, Brahms, Čajkovski 14.40 Donizetti: «La favorita* - ope ra; 17.15 Schumannove skladbe
18.00	G.B. Cirri: Dueti; 18.45 Zbo rovski koncert; 19.15 Vsakovečer ni koncert.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00,
20.30	Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10.35 Slovenski ansambli zabavne glasbe; 11.15 Kličemo letovišče; 12.20 Z nami doma in na poti;
13.10	Melodije za opoldan; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Čez travnike zelene; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.40 Pojo naši o-perni pevci; 17.00 »Vrtiljak*; 17.40 Plesni orkester RTV Ljubljana;
18.10	Glasbena medigra; 19.45 S knjižnega trga; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Ansambel Avsenik:
21.00	Radijski radar; 22.00 Radijska igra, Rainer Puchert: Ponoči so vse mačke črne; 22.40 Majhni ansambli zabavne glasbe; 23.20 Oddaja za naše izseljence; 00.06 S pesmijo in plesom s novi teden.
IZBOR IZ DELA
11. avgusta 1973
PRIMORSKI DNEVNIK
Živahno
množično,
razvejano
Glasbena matica v Trstu uspešno opravlja svoje poslanstvo
Delovanje Glasbene matice v Trstu je bilo v minulem šolskem letu zelo uspešno. O množičnosti priča število 291 vipasnih gojencev. Sola nudi svojim gojencem pouk v Trstu in Gorici v podružnicah Devin, Nabrežina, Pro-sek-Kontovel, Trebče, Dolina in Sovodnje. Največ jih Je razen zborovskega petja, ki je najbolj množično, obiskovalo pouk klavirja, slede pa harmonika, violina, kitara, ttokflavta, violončelo, klarinet, trobenta, flavta rog in trombon. V Trstu in Devinu-Nabrežlni delujeta uspešna otroška pevska zbora.
O živahnosti delovanja Glasbene matice najbolj zgovorno pričajo prireditve, ki Jih Je pripravila. Vseh samostojnih glasbenih prireditev in gostovanj je bilo v minuli sezoni kar 69. Poleg na stopov v Trstu, Gorici in vseh podružnicah, so gostovali tudi v raznih krajih Slovenije.
O uspešnosti njihovega delovanja govori uveljavitev Glasbene matice na glasbenih tekmovanjih. Črtomir Siško-vič je bil na državnem prvenstvu violinistov tretji. Omembe vredne so tudi odlične uvrstitve violinista Siškovi-ča in klavirskega tria (prva) ter Tomaža Simčiča (drugi) na tekmovanju glasbenih šol Slovenije v Ljubljani In pa njihovo uvrstitev na jugoslo vanskem tekmovanju v Zagrebu. kjer je klavirski trio zasedel prvo mesto, Črtomir šiškovič pa tretje.
Omeniti velja tudi aktivno kultumo-prosvetno dejavnost članov učiteljskega zbora Glasbene matice. V Trstu je Glasbena matica priredi-ia tudi vrsto abonmajskih koncertov, na katerih s° po leg orkestra Glasbene matice nastopili še Pihalni orkester milice iz Ljubljane, Trio Lorenz, Dubravka Tomštč-Sre-botnjakova, orkester Slovenske filharmonije, Zagrebški kvartet in drugi. C. G.
BAZENOV:
IpREKRIŽANI NAČRTI'
»Na, pa sem se ravno odpravljala po gobe...«
»Krokodil«, Moskva
Kamboški trn
Kaj je odkril George Moses — »Fronta je 15 minut od središča prestolnice« — Zavrnjena ostavka In Tama
Vsak dan kamboške vojne je nov trn za Nixona. Po škandalu zaradi tajnega bombardiranja v letih 1969-70 in zračnega pokola v Kon Tachou se je Nikonov položaj v duelu Bela hiša — kongres poslabšal z novim pričevanjem: kapetan George Moses iz ameriške tajne službe v Indokini je pred senatnim odborom odkril, da je Nixon varal kongres tvdi po letu 1970 s tem, da so s ponarejenimi dokumenti del bombardiranja kam boškega ozemlja izkazovali kot bombardiranje Južnega Vietnama ...
Nixon ima torej ves interes, da pride kamboška zadeva člmprej z dnevnega reda. To naj bi v Pekingu opravil Kis. Singer.
Je kompromis v Kambodži možen? Dosedanjim Sihanu-kovim »ne« se je pridružil nov odklonilni odgovor kam-boškega princa. Na Bumedi-enovo sugestijo, naj bi le navezal stik »z nasprotno stranjo« je odgovoril: »Poga jamo se lahko samo o tem, kako bi brez prelivanja krvi prevzeli oblast v Phnom Pen-hu.«
In kakšen je položaj v Phnom Penhu?
»Iz središča prestolnice prt. deš na fronto v 15 minu tah . ..« poroča Reuter, dopisniki drugih agencij pa, da Sihanukovi borci, ki so se infiltrirali z begunci v glavno mesto, že dele letake in pozivajo k vstaji. Premier phnompenške vlade In Tam je pred dvema dnevoma ponudil ostavko, a je visoki po-litični svet (Lon Nol, Sirik Matak in Cheng Heng) ni sprejel.
Informacijo o ponujeni
Peron v Alžir?
Menijo, da bo argentinsko delegacijo na konferenci neuvrščenih držav, ki bo v Alžiru, vodil Juan Peron
Vrnitev generala Perona — pred njim Je prišel v Caso Rosado peronist Campo-ra — pomena začetek sprememb v »deželi gavčev«, v Argentini. Argentino so odkrili Spanci v začetku 16. stoletja in skoraj tri stoletja je bila pod španskim kolonialnim jarmom. Po hudih bojih se je Argentina osamosvojila 9. julija 1816. leta. V naslednjih letih je deželo pretresal boj za oblast in le redko se je zgodilo, da je predsednik ostal v predsedniški palači do konca mandata. Najpogosteje so na poli tični oder stopali generali. Tudi Peron je prišel na oblast s pomočjo vojske, «1 je leta 1943 uprizorila državni udar. Prvič je bil izvoljen za predsednika republike leta 1946 m ostal je na tem položaju do leta 1955, ko ga je vojska Izgnala. Poslej je v državo znova pritekal severnoameriški kapital, la je odigral Odločilno vlogo tako v gospodarstvu kot politiki. Peronisti so se vrnili na oblast letos ln položaj v državi m niti najmanj rožnat Dolgovi tujini znašajo več kot sedem milijard dolarjev, inflacija dosega 80 do 90 odstotkov v letu dni, milijonska armada ljudi zaman Išče delo. Po drugi strani pa je Argentina dežela, ki ima velika naravna bogastva.
ARGENTINSKA DVOJICA — Peron in žena, kandidata za predsednika oziroma podpredsednika Argentine
Ima velike zaloge nafte, premoga, železa, svinca, srebra ln urana. Argentina se bo udeležila alžirske konference in njeno delegacijo naj bi vodil Juan Peron.
ostavki bi bilo mogoče spra viti v zvezo z informacijami iz Pariza, po katerih se vodijo intenzivni razgovori o for-muli za rešitev kamboškega vprašanja, ki da Jo podpira ZSSR.
Po teh informacijah bi SZ najbolj ustrezalo, če bi oblast v Phnom Penhu prevzela vlada »tretje sile«, v kateri ne bi bilo ne Lon Nola, ki bi bil naprošen, da se izseli v Ameriko, ne Sihanuka, ki bt ostal v Pekingu. Omenjajo celo sestav take garniture: od osebnosti Lon Nolovega režima bi prišla v poštev In Tam (sedanji premier) ln Sirik Matak (član visokega političnega sveta); potem voditelji kambo-ške prokomunistične stranke Pracheachon, ki jo je Siha-nuk 1960 razbil, pa bivši Si-hanukorl pristati, kot sta Son Sann in Tiou Long ter predstavniki »rdečih Khemrov«.-šef države pa bi postal princ Monireth, edini član kraljevske družine, kd ni aktivno nastopil proti Lon Nolovi »republiki«.
V »včlikem trikotniku« stvari niso tako preproste. VVashington želi in mora končati kamboško vojno, če se naj Nixon na notranjepolitični fronti zavaruje vsaj na enem boku. Toda če bi se končala s pojx>lno Sihanukovo zmago, nihče ne ve, kaj bi se zgodilo v Laosu, kjer Je bil dosežen kompromis, in v Južnem Vietnamu, kjer vlada dvomljivo premirje, a vendarle premirje.
Kitajska Je po eni strani zainteresirana za popolno Sihanukovo zmago, ker bi s tem v jugovzhodni Aziji utrdila svoj vpliv in izpodrinila sovjetskega ter ameriškega. Ni pa zainteresirana za brezglavi ameriški umik, ker bi se potem v Aziji znašla sama s Sovjetsko zvezo, niti za brezkončno nadaljevanje vojne, ker Je pomiritev vojnih žarišč v Aziji pogoj za ameriško dezangažiranje na Taivanu, le-to pa pogoj za večji vsebinski korak naprej v ameriško, kitajskem dialogu.
MIRAN ŠUŠTAR
Letaki na Koroškem
Tuje turiste, ki so prišli na Koroško, z letaki opozarjajo na neurejen položaj slovenske narodnostne manjšine — V nekaj krajih premazali nemške napise
OD DOPISNIKA RTV
CELOVEC, 9. avg. (po telefonu) — Na dvojezičnem ozemlju Južne Koroške, predvsem pa ob Ljubeljski cesti ter okrog Klopimskega, Gostinskega ln Zeneškega jezera so se v zadnjih dneh pojavili letaki, namenjeni predvsem tujim turistom, da bi jih opozorili na razmere, v katerih živi na Koroškem slovenska narodnostna skupnost.
Demokratični odbor za Južno Koroško, ki je podpisan na letakih, opozarja tuje turiste, da živita na Južnem Koroškem dva naroda, od katerih pa eden ne uživa naci-nalnih pravic. Letak tudi ugotavlja, da Avstrija še vedno ni izpolnila bistvenih določb 7. člena avtrijske državne pogodbe, seznanja pa tuje turiste tudi s sramotnimi dogodki lansko jesen in divjanjem šovinističnih sil proti dvojezičnim krajevnim napisom in slovenski manjšini sploh.
Lahko se peljete po vsej Koroški, pravi letak, in nikjer ne boste našli niti enega javnega znaka, da živijo v tej deželi Slovenci. Samo tu in tam boste naleteli na vasi brez imen. Ob koncu pa letak poziva tuje goste, naj ponesejo s seboj domov sporočilo, da Je dežela, v kateri so preživeli počitnice, sicer zelo lepa, naseljujeta pa Jo dva naroda, od katerih je eden brez pravic in pod stalnim šovinističnim	pritiskom.
Nemško radikalno profaši-stične skupine, ki uživajo
podporo meščanskih strank, vse bolj in vsak dan ogrožajo mimo sožitje med obema narodoma in pripravljajo popolno uničenje slovenskega življa na Koroškem. Letak poziva vse demokratično in protifašistično usmerjene goste iz najrazličnejših evropskih dežel, naj v interesu demokracije in miroljubnega sožitja v Evropi podprejo pravičen boj koroških Slovencev za dosego njihovih pravic
V zadnjih nekaj dneh pa Je bilo na Južnem Koroškem
Popuščanje in krepitev
Krimski sestanek voditeljev komunistiinih partij Sovjetske zveze. Poljske, DR Nemčije, Češkoslovaške, Bolgarije, Romunije, Maiiarske in Mongolije, ki je bil pred teinom dni, šele zdaj dobiva ti vzhodnoevropskem, predvsem sovjetskem, tisku obširnejše razlage. Med njimi so sovjetske posebej vredne pozornosti, saj je bil generalni sekretar CK KPSZ Leonid Bretnjev glavni govornik na Krimu in je imel po sestankih z Brandtom, Nixo-nom in Pompiioujem tudi veliko povedati.
Značilno pa je, da se sovjetski komentarji ne ukvarjajo toliko z odnosi med kapitalističnimi in socialističnimi driavami, kot z odnosi med socialističnimi driavami in tako dajejo posredno vedeti, da je bil krimski sestanek posvečen v glavnem »notranjim« zadevam v socialističnem taboru. Izstopata dve poanti: prva je ostra obsodba kitajske politike ter desnega in levega oportunizma in revizionizma z vsemi znanimi očitki, druga pa je zahteva, da morajo socialistične države zdaj še bolj okrepiti svojo enotnost.
Najbolj jasen in tudi najbolj ugleden avtor, ki je zadnji dan spregovoril o teh vprašanjih je sekretar CK KP SZ Konstantin Katušev, ki je v sovjetskem vodstvu zadolien za odnose s sociali-stičnimi driavami. V zadnji številki mesečnika Vprašanja miru in socializma, ki je pravkar Ušla, je objavil članek. v katerem pravi, da je nadaljnja krepitev enotnosti zdaj glavna naloga v razvoju svetovnega socialističnega sistema. Pravi še, da sedanje popuščanje ni posledica sprememb v imperialistični politiki, ampak je posledica spremenjenega razmerja sil. Da se je to zgodilo, gre velika zasluga koordinaciji zunanje politike socialističnih držav, ki jo je zato treba še nadalje ne samo ohraniti, ampak še okrepiti. Dodal je še, da »ni in ne more biti različnih modelov, oziroma koncepcij socializma«
Take interpretacije krimskega sestanka potrjujejo napovedi, ki sta jih nedavno izrekla že Brežnjev in Sus-lov, da zbliževanje med ZDA in ZSSR ter popuščanje napetosti lahko pomenita znotraj socialističnega tabora samo več prizadevanj za še večjo enotnost in nič drugega.
Strašna Hermina
BONN, avgusta — »Strašna Hermina« iz Ravensbrilcka in Majdaneka je spet prišla v roke sodišču. Prvič se je namreč zgodilo, da so ameriške oblasti izročile nemškim obtoženca zaradi zločinov iz druge svetovne vojne. Tokrat gre za ameriško državljanko avstrijskega rodu. Piše se Hermina Braunsteiner-Brgan. Z močnim policijskim spremstvom je »dopotovala« iz New Yorka v KOln.
»Hermina, Hermina — če smo zaslišali to ime, smo vedeli, da nas ne čaka nič dobrega«, pravi ena izmed živih prič iz koncentracijskega taborišča, ki je imela za paznico mlado Dunajčanko. »Tepla nas je, poniževala nas je, teptala nas je,« jo obtožuje druga jetntca.
Kdo je sploh? Na Dunaju so jo po priključitvi Avstrije nacisti opazili kot revno delavko ter jo poslali za paznico v Raveni-brilck. Dvajset let je imela takrat (danes jih ima 55). Od oktobra 1942. pa se je kot vestna nacistka lahko »izkazala« v z'oglas nem uničevalnem taborišču Majdanek na Poljskem. Tam je pazila na 700 jetnlc. Ko se je 1945. približala taborišču rdeča armada, je pobegnila na zahod. Američani so jo za kratek čas zaprli, pa kmalu spustili. In na Dunaju si je po vojni spet našla delo kot služkinja. Maja 1946. pa so odkrili njeno dejavnost v Ravensbrilcku ter jo po enajstmesečnem britanskem zaporu spet izpustili.
Toda leta 1949 je morala spet pred sodišče. Obsojena je bila na tri leta zapora zaradi mučenja jetnikov. Avstrijske oblasti pa so jo že po enem letu izpustile. Toda roka pravice jo bo šele prav razpoznala.
Po šestih letih mirnega zakona z Američanom Russelom Brganom v Nevo Yorku dobi Avstrijka Hermine Braunsteiner ameriško državljanstvo. Sosede jo imajo rade, da je simpatična oseba, pravijo (»char-ming person«). Dokler jih leto dni kasneje ne presenetijo veliki naslovi v neiogor-
škem časopisju: »Med nami živi kot naša državljanka zloglasna zločinka iz nacističnih taborišč. To je mrs. Brgan-Braun-Steiner.
Ujel jo je veliki lovec na nacistične zločince Simon Wiesenthal. Leta 1964 je namreč objavil gradivo, ki ga je zbral z raziskovanji zločinov v Ravensbrilcku in Maj daneku. Hermini Braunsteiner je tokrat prvič dokazal njene prave »zasluge« za umor 1700 jetnikov v plinskih celicah. Sama je baje obesila židovsko deklico, 1700 žrtev pa izbrala za plinsko celico.
Ameriške oblasti so začele preiskavo ter postopek za odvzem pravkar pridobljenega državljanstva. Z lažnimi podatki seveda.
Zahodnonemške oblasti so kmalu zahtevale izročitev zločinke. Tudi Poljska bi jo rada dobila pred svoje sodišče (saj so bili med žrtvami v glavnem poljski Židje). Toda ameriško vrhnovno sodišče ni moglo odobriti ekstradicije, dokler je bila še njihova državljanka. Usodni trenutek je prišel letos 25. julija, ko je vrhovni sodnik umaknil ugovor, zunanji minister Rogers pa podpisal akt o izročitvi. Zdaj sedi v dtisseldorfikem zaporu. Tam stanuje namreč priča, ki jo najbolj obremenjuje.
Kot vsak količkaj političen dogodek, je tudi izročitev »strašne Hermine« polarizirala zahodnonemško javnost. Springerjev dnevnik »Dle Vfelt«, vztrajni zagovornik vseh najkonservativnejših stališč, že pravnimi izvedenci ugotavlja, kako »uboge« ln »charming person« Hermine Braun-Steiner ne bi mogli več postaviti pred sodišče, češ da velja za kulturni svet staro načelo rimskega prava »ne bij en idem«, kar pomeni, da ne more noben obsojenec dvakrat biti obsojen za isto dejanje. Da jm je bila Hermina že trikrat (!) obsojena za »isto dejanje«, jih ne moti.
Sicer pa proces šele pride.
ANTON RUPNIK
izvedenih tudi več akcij, v okviru katerih so bili ponekod premazani samo nemški krajevni napisi, na zidovih bivše žandarmerijske Kasarne v Sapotnici m na šoli v Slo-venjskem Plajberku ter drugod pa so se pojavili protestni napisi, kot »Zahtevamo izpolnitev 7. člena« itd.
Kot poročajo koroški časopisi, je varnostna direkcija skupaj z žandarmerijo že začela preiskavo proti storilcem In tistim, ki da so v ozadju. Takšna hitra akcija varnostnih organov vsekakor preseneča, saj ob lanskem uničevanju dvojezičnih napisov varnostni organi sploh niso intervenirali, storilci, ki so bili naznanjeni, pa doslej tudi še niso bili obsojeni.
ZVONE ZORKO
Napad na Bolla
Literaturnaja gazeta očita Nobelovemu nagrajencu za književnost antisovjetizem — Bollove kritične izjave
MOSKVA, avgusta. (Tanjug). Sovjetski tednik Litera-tumaja gazeta kritizira v današnji številki zahodno-nemškega pisatelja Heinricha Bolla, dobitnika Nobelove nagrade za književnost, in sicer zaradi njegovih izjav o »zatiranju človekovega duha v ZSSR«.
Heinrich Boli je sovjetskim bralcem dobro znan. V Sovjetski zvezi so sklep o podelitvi Nobelove nagrade temu pisatelju pozdravili, BSlla pa ocenili kot enega pripadnikov napredne struje v evropskem književnem gibanju. Več njegovih knjig, posebno pa še Skupinska slika z gospo, je izšlo v ZSSR, Boli pa je to državo tudi večkrat obiskal.
Tokrat sovjetski književni tednik Bblla ne hvali, temveč mu očita antisovjetizem, ki je po tukajšnjih ocenah prišel do izraza v nekaterih javnih izjavah zahodnonemške-ga književnika. Mišljeni so njegovi intervjuji, v katerih je izrekel več kritičnih pripomb na račun položaja pisatelja v Sovjetski zvezi, zlasti pa na račun tega, da SZ
»ni pripravljena«, da bi se vključila v široko menjavo Idej in ljudi. Tako prva kot druga Bollova trditev je po pisanju omenjenega lista neresnična. Avtor članka se je z Bollom zapletel v polemiko, ki jo je raztegnil tudi na širši {»litični kontekst.
Nasprotniki politike evropskega popuščanja, poudarja sovjetski tednik, izkoriščajo vprašanje o osvobodni menjavi ljudi, idej in informacij kot vodo na svoj mlin, za-hodnonemški pisatelj pa Jim s kritiziranimi izjavami daje . »hrano in povod« za takšno | politiko.
Jretji obraz'1
Zvezna republika Nemčija se po uspešno končam rundi normalizacije z Vzhodom vse bolj podaja v oblikovanje svoje podobe v tretjem svetu. Mnogo je razlogov za to: jeseni bo postala polnopravna članica Združenih narodov, pa nikakor ne sme dovoliti, da bi se konkurentka NDR pojavila kot edina nemška zastopnica interesov »tretjega sveta«. Prav tako hoče biti Bonn na kar se da dobrem glasu na bližnji konferenci v Alžiru. Kolonialnih grehov nima na vesti, zato pa se mora jasno distancirati od toliko osovražene kolonialne politike, ki jo nadaljuje Lizbona.
Socialnodemokratska stran, ka je te dni demonstrativno povabila v Bonn delegacijo Prelimo iz Mozambika ter s tem izzvala veliko notranjepolitično burjo. Začelo se je vse že pred tedni, ko je minister za gospodarsko sodelovanje Erhard Eppler obto. žil Portugalsko, da »zastruplja odnose Evrope z Afriko«. Portugalci so tokrat šli tako daleč, da so preko veleposlaništva » Bonnu napadli politiko vladajoče SPD, kar pa je hitro prišlo prav opoziciji, ki se je spet spravila nad »sumljive« simpatizerje z ekstremisti. Njim so namreč borci za osvoboditev Mozambika prav tako teroristi, kot je to zloglasna banda Baader Meinhof, ki je pred leti za. žigala veleblagovnice ter širu la pravi teror po deželi. Brandtova SPD podpira torej teror, torej tudi Palestince — »sklepa« na primer Sprin-gerjev dnevnik »Die Welt«.
Predsednik zunanjepolitičnega odbora socialnodemokratske stranke Hans-Juergen Wischnewski obljublja gmotno in moralno (ne pa vojaško pomoč osvobodilnim gibanjem v Mozambiku, hkrati pa opozarja zaveznike v NATO, da Portugalci z njihovo oborožitvijo koljejo črno-polte domačine po Afriki.
Gospodarski velikan pač zelo občuti »zastrupljeno vzdušje« v Afriki. Zato se mora kot belec pred vsem svetom »oprati« ter povedati, da v tem pogledu nikakor ni zaveznik siceršnjemu zavezniku v NATO. Portugalski.
Zanimivo bo vsekakor slediti jesenskim glasovanjem v Združenih narodih Obe Nem. čijt se bosta očitno kar pogosto znašli na isti strani, skupat s »tretjim svetom«. Kako pa bo SPD uspela doma prepričati najprej svojega koalicijskega partnerja FDP ki za zdaj še molči) — to pa je odprto in zelo kočljivo vprašanje.
A RUPNIK
„V preveč čisti vodi ni rib.
V Pekingu se napovedujejo »važni dogodki« — »Neustavna situacija terja legalizacijo«
»V preveč čisti vodi ni rib; preveč strog učitelj nima učencev.« Ta kitajska modrost sega nazaj v čase dinastije Song in pomeni, prevedena v vsem razumljivi Jezik, tole: v ničemer ni treba pretiravati.
Antično reklo, ki ga je ob neki priložnosti uporabil Mao Ce Tung, so strokovnjaki za kitajske zadeve dešifrirali v tem smislu da se v Pekingu »pripravljajo pomembni dogodki«. Najprej je bilo govora o tem, da bodo uradno razgrnili pred Javnostjo dosje »afere Lin Piao«; nekateri so ugibali, da se bo sestal plenum CK, ki je zadnjikrat zasedal 6. septembra 1970. Potem je na nekem sprejemu visokemu kitajskemu funkcionarju hote ali nehote ušla drobna opazka, lz katere so prisotni napravili sklep, da se bo v avgustu ali septembru sestal kongres KP Kitajske, novembra pa vsekitajski nacionalni kongres, to Je vrhovno zakonodajno telo, se pravi parlament, ki se od leta 1966 naprej ni več sestal.
Za nobeno od napovedi seveda ni uradnega potrdila. Glede partijskega kongresa eo pristojni krogi v Pekingu povedali, da »zanj še ni določen natančen koledar«; ena-
ko velja za sklic parlamenta. Analitiki, ki so z drobnogledom brskali med obveznostmi kitajskih voditeljev, pa so prišli do mnenja, da so si le-ti v avgustu in septembru rezervirali kar precej »prostega« časa, kar pri Kitajoih v nobenem primeru ne pomeni oddiha. Pa tudi vsestranska »neustavnost« sedanje kitajske situacije gre v prid domnevi, da bo v Pekingu v doglednem času zasedal partijski kongres, za njim pa parlament.
V čem Je ta »neustavnost« situacije?
Osemstomilijonska država Je od leta 1965, ko Je bil odstavljen Llu Sao Čl, brez šefa države. Njegovo mesto zavzema vršilec dolžnosti Pl Vu. Armada, ki Je v okviru kitajske kampanje o »ogroženosti s severa« soočena z navzočnostjo močne sovjetske armade na severnih mejah, Je od septembra 1971, ko se Je Lin Piao bojda ubil v letalski nesreči nad LR Mongolijo, brez obrambne-
ga ministra, pa tudi brez najvišjih poveljnikov mornarice in letalstva; prejšnji so bili, obtoženi sodelovanja v zaroti, W naj bi jo pripravljal Lin,
Podoben položaj Je v partiji. IX. kongres KP Kitajske je bil aprila 1969, njegovi sklepi in program pa so bili kompromis: po krčih kulturne revolucije je partija morala privoliti v delitev oblasti z armado; le-ta je izvajala oblast prek revolucionarnih komitejev, v katerih so imeli glavno besedo vojaki in rdeči gardisti ter stari, prerešetani partijski kadri, ki Jim Je kulturna revolucija odvzela avtoriteto in Jih skušala še bolj diskreditirati. Na IX. kongresu sprejeti partijski statut tega kompromisa sioar ni sankcioniral v obliki, kot je želel in predlagal Lin Piao — armada bo za določen čas edini avtoritativni varuh partijske in revolucionarne ortodoksnosti — pač pa s tem, da je Lin Piaa, »najboljšega soborca predsednika Maa« določil za predsednikovega naslednika.
Ce gledamo stvari nazaj, postane očitno, da je po kongresu ustvarjena situacija kmalu zaškripala. Zadnji plenarni sestanek CK ki je izšel iz IX. kongresa, Je bil 6. septembra 1970. Danes nihče z gotovostjo ne ve, koliko od njegovih 250 članov še opravlja
svojo funkcijo. V politbiro Je kongres delegiral 21 članov. Od teh Jih le še 12 opravlja to visoko funkcijo. Najvišji operativni partijski vrh, to Je stalni odbor politbiroja, je štel po kongresu pet članov. Danes opravljata to funkcijo dva: Mao Ce Tung in Ou En Lai.
V sedanji fazi kitajskega nacionalnega življenja — notranjepolitičnega In zunanjepolitičnega — se torej kaže nujna potreba, obnoviti državno in partijsko strukturo In Jima dati zakoniti status. To pa lahko stori le partijski kongres, katerega sklepe — kar zadeva državno linijo — bo potrdil vsekitajski nacionalni kongres, se pravi parlament.
Ta dva argumenta govorita v prid domnevi, da so v Pekingu res »pred vrati pomembni dogodki«, to je sklic kongresa in parlamenta. V prid tej domnevi pa govori še nekaj drugega.
Lin Piao je IX. kongresu vsilil linijo »verbalne revolucionarnosti« v zunanji po-litlki, ki se Je v globalnih okvirih odražala v oceni, da sta »ameriški imperializem in sovjetski socimperializem« enako nevarna za Kitajsko. Danes v praksi kitajske zunanje politike ta ocena ne velja več. Pekinška diplomacija je pretrgala »revolucionarni« izo-
lacionizem in je izredno aktivna v svetovnih razsežnostih; kitajski predstavnik ne sadi samo v OZN, marveč tudi v Washing-tonu in po Nbconovem obisku v Pekingu so v določenem smislu ZDA postale kitajski partner v svetovnih zadevah, ne sicer tak, ki vzbuja zaupanje, a vendarle partner; ZSSR Je ostala »glavna nevarnost« za kitajske nacionalne in globalne interese.
Kongres bo moral torej potrditi in na najvišjem mestu legalizirati to pragmatično zunanjepolitično strategijo kitajskega vodstva, ki jd je skupina okrog Lin Piaa po vsem videzu nudila najmočnejši odpor.
Iz tem, ki dobivajo večji ali manjši poudarek v kitajskem tisku, pa bi smeli sklepati, da bo partijski kongres in za njim parlament razpravljal tudi o bodočih smereh kitajskega gospodarskega razvoja.
Doslej Je bilo kmetijstvo osnova kitajskega gospodarstva ln rasti kmetijstva je bila podrejena industrija; ni naključje, da se je proizvodnja umetnih gnojil večala hitreje kot vse drugo.
Nobenega dvoma ni, da je kmetijstvo doseglo velike uspehe, ki so otipljivi v 40 milijonih tonah žitnih rezerv. Toda pokazalo se je nekaj drugega. »Veliki skok naprej« v kmetijstvu praktično ni več možen; meja hitrega razvoja v tej bazični panogi gospodarstva Je bila najbrž dosežena.
S posegom v svetovno politiko se je povečala tudi kitajska zunanja trgovina. Samo v letu 1972 se Je zunanja trgovina Kitajske povečala za dvajset odstotkov. Skok v zunanji trgovini Je torej neprimerno večji, kot Je bil v istem obdobju skok bruto nacionalnega produkta. In ker se bo kitajska zunanja trgovina še naprej dinamično razvijala — tisk avtoritativno poudarja, da ne gre zamenjavati avtonomije v gospodarstvu
z gospodarsko avtarkijo — bo treba iz go-spodarstva iztisniti večji bruto produkt. In ker tega ni mogoče iztisniti v zadovoljivi meri iz kmetijstva, osnove kitajskega gospodarstva, bi bilo razumljivo pričakovati, da bo moralo kmetijstvo v prihodnjem načrtovanju odstopiti prvo mesto industriji, kjer je možna višja akumulacija.
če bi skušali v poenostavljeni shemi opredeliti naloge, ki bodo pred partijskim kongresom, bi najbrž lahko rekli takole-.
•	Kongres bo skušal izluščiti pozitivne elemente iz »kulturne revolucije« in jih vgraditi v politično prakso sedanjega trenutka. V ta proces sodi tudi vraščanje mlade generacije v sam kitajski vrh, katerega povprečna starost se giblje okrog 70 let.
•	Določiti bo moral vlogo in mesto armade v partiji in v državi, se pravi, dodobra korigirati Linovo linijo, ki je hotel postaviti vojsko za glavnega čuvarja partijske in revolucionarne ortodoksnosti. V tej zvezi v pekinških krogih že omenjajo možnega Linovega naslednika: Pai Hsiang Kul, sedanji minister za zunanjo trgovino.
•	Začrtati bo moral smernice za bodoči gospodarski razvoj države, to je, odločiti, ali bo kmetijstvo še naprej uživalo prioriteto kot temelj nacionalnega gospodarstva, ali pa bo dobila prednost industrija. To ne bo samo strogo gospodarska odločitev, marveč tudi socialna: kmečke množice, ki so bile In so še jedro kitajske revolucije, so bile v vsem izenačene z industrijskimi delavci, z raznimi davčnimi in kreditnimi ukrepi pa so bile celo v boljšem položaju.
•	Partijski kongres bo moral izdelati nov statut KP Kitajske, vsekitajski nacionalni kongres (parlament) pa novo ustavo.
MIRAN SUSTAK
Stobi bo spet oživel
Pod že izkopanimi ostanki zgodnjebizantinskega mesta ležijo arheološke dragocenosti še starejših kultur — Mestu bodo vrnili njegovo davno podobo
STOBI, avgusta — Znanstveniki iz Jugoslavije in ZDA že tri leta skupno pripravljajo projekt »Stobi«. Načrtno izkopavajo antično mesto Stobi, ki leži ob sotočju Cme reke in Vardarja. Po sporazumu strokovnjaki iz Amerike nimajo pravice odnašati izkopanin iz Stobija, vendar pa je delo na tem arheološkem najdišču zanje zelo dragoceno, ker pripravljajo dokumentacijo za serijo izdaj o življenju peo-nijskih plemen, ki so ustanovila to naselje v 4. stoletju pred našo dobo.
Stobi se v zgodovini prvič omenja v makedonski dobi. Kaže, da je bil Filip II., ki si je leta 358 pred n. š. podvrgel Peonijo (antično pokrajino v Makedoniji ob Vardarju, južno od današnjega Titovega Velesa), prvi, ki je prišel v bližino tega mesta. Pod Makedonijo je mesto dokončno prišlo leta 217, ko je Makedonija prenehala obstajati kot samostojna država in je bila razdeljena na štiri upravna področja pod vrhovno oblastjo Rima. Stobi se omenja kot važno središče trgovine s soljo.
Mesto s samoupravo
V tej dobi, kakor tudi že prej, je bil važno vojaško oporišče, prometno križišče in trgovsko središče Imel je pravico kovati svoj denar. 2e zgodaj je postal municipium (mesto s samoupravo).
Od leta 368 je Stobi glavno mesto nove pokrajine »Mace-donia Salutaris«. Krščanstvo
se je zgodaj začelo širiti v njej. Prav tam so našli najstarejša krščanska svetišča v Jugoslaviji. Do 8. stoletja Je bil Stobi sedež škofa s polnomočjem metropolita. Leta 479 so mesto porušili in izropali Goti, leta 518 pa ga je hudo prizadel potres. V času svojega največjega razcveta je imel Stobi 30.000 prebivalcev.
V spopadih med Bizantinci in Sloveni je mestu dostikrat trda predla, nenehno je propadalo. Zadnjikrat se Stobi z gotovostjo omenja leta 1014, ko je bizantinski cesar Vasilij II., ki je bil v vojni z makedonskim cesarjem Samu-llom, na svoji poti v Solun prav tu prebredel Črno reko.
Vodovod, centralna kurjava in celo krematorij
Doslej so od tega mesta v glavnem odkrili samo njegov osrednji del, zahodna vrata, več ulic, trg, pet bazilik, dve
Hrabri Mladen
Mladen Klarič, devetletni učenec, ki živi s svojimi starši in dvema bratoma v zaselku Onek pri Kočevju, je letošnji zmagovalec jugoslovanskega dela mednarodnega natečaja »Plus ultra«. V tem natečaju izbirajo vsako leto v šestnajstih državah Evrope, Azije in Amerike otroke, ki se s svojo humanostjo, pogumom in požrtvovalnostjo izredno odlikujejo.
»Vjesnik u srijedu« kot pokrovitelj v Jugoslaviji ni imel težkega dela, ko je izvedel za Mladenovo zgodbo. Brez pomišljanja so se odločili zanj.
Ko sta se lam Mladen in njegov brat Franjo vračala iz gozda, sta v nekem grmu zagledala dve črni kepici. Ugibala sta, čigavi mladiči bi to bili, ko sta zaslišala za hrbtom godrnjanje. Takoj nato Ju je že napadla medvedka. Franja je podrla na tla, mlajši Mladen pa mu je -priskočil na pomoč. Vsa Mladenova prizadevanja niso nič zalegla, dokler ni z leseno puško začel naganjati medvedkina mladiča, ki sta začela bežati. To je rešilo oba brata, kajti medvedka je kmalu sledi-
la svojima mladičema.
Skupaj z ostalimi petnajstimi zmagovalci bo Mladen 1. septembra odpotoval na dolgo pot. Obiskal bo Rim, Bruselj, Barcelono, Madrid, pokrajino Asturijo in Kanarsko otočje.
Mladen je zelo vesel te nagrade, saj bo to njegovo prvo potovanje v tujino. 2e zdaj išče knjige o Španiji, Italiji, Belgiji in Kanarskih otokih, da bi že pred potovanjem čim več zvedel o teh deželah. Med potovanjem bo pisal dnevnik. Ce pa bo kjerkoli obiskal živalski vrt, se bo daleč ognil medvedji kletki.
kopališči, dva vodnjaka in več zgodnjebizantinskih palač, nedavno pa tik ob Črni reki tudi rimsko palačo. Palače ni prekrivala zemlja, marveč štiri metre debela plast peska, ki so ga hitro odstranili s posebnim bagerjem.
Mesto je imelo vodovodno omrežje in kanallzaoijo, kopalnice m palače pa so ogrevali s hipokausti (centralno kurjavo). Mesto, kolikor so ga odkrili, v glavnem sestav ljajo ostanki zgodnjebizantinskega mesta iz 4. do 6. stoletja n. š., globlje pod zemljo pa ležijo ostanki starejših kultur. Odkrili so tudi mestno pokopališče in celo krematorij.
V Jugozahodnem delu mesta so deloma izkopali rimsko gledališče, koloseum, na Črni reki pa se še vidijo ostanki starodavnega mostu. Odkopali so tudi dve vrsti mestnih zidov in še druge ostanke fortifikacljskega sistema. Našli so številne spo-
menike, nakit, orožje, predmete za vsakdanjo rabo iz keramike, kovin in drugih snovi. Vse te predmete so shranili v muzej, ki so ga postavili poleg izkopanin.
Na ruševinah Stobija so se naselili makedonski Slovani, pozneje pa so tudi ti odšli zaradi več naravnih katastrof, ki so prizadele mesto.
Predstave v koloseumu
Strokovnjaki za floro in favno nameravajo oživiti mesto tako, da bodo spustili vodo v stare vodomete (pisci-ne) in vodnjake ter zasadili po mestu take rastline, kot so rastle nekoč. V koloseumu bodo prirejali predstave, ulice ui forum pa bodo oživili tako, da bodo kipe in druge antične spomenike, ki so jih našli, postavili nazaj na njihova mesta ter s tem vrnili mestu nekdanji videz. Obnovili bodo tudi več zabavišč. Turisti in drugi obiskovalci bodo tako lahko to mesto, ki leži ob mednarodni cesti Skopje—Solun, pobliže spoznali v njegovi davni podobi ter se tako seznanili z delcem kulture in življenja antičnega sveta.
Prava riba za konzerve
Pri Delamarisu se postavijo s tem, da pravilno napovejo ulov
IZOLA, avgusta — 2e teden dni se v izolskem pristanišču mudi kar čedna flota 50 ribiških ladij. Večina teh ladij je last podjetja Delamaris iz Izole, nekaj pa jih je tudi iz rovinjske »Zelene lagune« in reške »Ribe«.
Vzrok njihovega prihoda je bila povečana koncentracija rib v Tržaškem zalivu. To seveda še ne pomeni, da drugod rib ni, vendar drugod še ni primerno »zrela za pod luč«. V Tržaškem zalivu pa je temperatura morja ravno pravšnja in je ladjam v nekaj dneh omogočila rekorden ulov 300 ton rib, oziroma 50—60 ton na dan.
V tovarni Delamaris pravijo, da je to najlepši ulov, ki ga ne pomnijo že dolgo let. Toliko rib dnevno namreč z lahkoto predelajo sproti, tako da ni nobenih težav s shranjevanjem in zmrzovanjem, riba se ohrani in Je povrhu ravno prav velika, da jo brez posebnih obrezovanj spravijo v konzerve.
I. KASTELIC
Turistični kaos
Številne pritožbe zaradi naše gostinske in še kake neresnosti na jugoslovanskem turističnem uradu v Rimu
OD NAŠEGA RIMSKEGA DOPISNIKA
RIM, avgusta. (Po telefonu). Prva faza letošnjega odhajanja na dopust — v Italiji so dopusti osredotočeni v zadnjih dneh julija in prvi polovici avgusta — je terjala manj smrtnih žrtev kot jih je bilo lani. Po podatkih, ki jih je objavila prometna policija, je bil promet še posebej gost 27., 28. in 29. julija in pa 3., 4. in 5. avgusta, ko je bilo v konicah na cestah tudi po 16 milijonov vozil hkrati (6 odst. več kot isti čas lani). Od 27. julija do 5. avgusta je bilo v nesrečah poškodovanih 7378 ljudi (7644 lani), življenje pa jih je izgubilo 313 (proti 350 v istem času lani).
Hajduška prireditev
V Črni bari so s »hajduškimi igrami« oživili poglavje iz mačvanske preteklosti - Harambaša zmagovalec v hajduških spretnostih - Razstava naivcev
OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA
ČRNA BARA, avgusta — Več kot 10.000 ljudi se je zbralo minulo soboto na prostranem travniku ob desnem bregu Drine pri vasi Črna bara, da bi si ogledalo zanimivo mačvansko prireditev »hajduške igre«. Pripeljali so se z avtomobili, mopedi, kočijami in kmečkimi vozovi, da bi si osvežili spomin na junake, ki so nekoč odhajali med hajduke, da bi se bojevali proti Turkom za svobodo, in ki jih je opisal znani pisatelj Janko Veselinovič v romanu »Hajduk Stanko«.
Glavni junak romana hajduk Stanko Aleksič je živel v vasi Črna bara; hiša, v kateri je prebival, je še ohranjena. V mačvanskih vaseh pa tudi še žive potomci drugih junakov Veselinovičeve-ga romana:	mlinarja Deve,
Zeke Buljubaša, čedne Jelice in seveda tudi pribljubljene-ga Stanka, ki je moral opraviti zahtevno preizkušnjo iz hajduških veščin, preden so ga sprejeli v svojo druščino: dokazati je moral, da zna dobro streljati, urno splezati na drevo, skakati preko ovir, spretno čolnariti, z metom kamna v dalj pa je moral pokazati svojo moč.
Tudi mačvanska »ohcet«
Travnik ob Drini je bil prekrit s številnimi šotori in stojnicami. Tu so prodajali kuhano in pečeno koruzo, pekli prašičke, »roštilji« so
, obratovali non-stop, številne pevke narodnih in zabavnih pesmi so skušale preglasiti bučne glasbene ansamble in celo znane dragačevske trobentače, a marsikdaj niso bile kos grlatim potujočim prodajalcem najrazličnejšega »prvovrstnega blaga napol zastonj« in napovedovalcem »ekskluzivnih« cirkuških predstav. Na prireditveni prostor je prispela tudi bučna stara mačvanska »ohcet«, dolga kolona zapreg z veselimi svati, ki so oznajali svoj prihod s streli iz pušk ln starinskih pištol.
Obiskovalce in goste prireditve so sprejemali hajduki: fantje, oblečeni v stare narodne noše ali hajduške obleke, z lovskimi puškami na ramenu, z Jatagni in bodali za pasom. Na improviziranem »odru« so se merili v hajduških spretnostih nasledniki nekdanjih hajdukov: streljali so glinaste golobe.
Pač pa se Je letos povečalo število kazni, ki Jih Je v istem obdobju izrekla prometna policija, saj je kaznovala dobrih 266.000 voznikov. Drugi del dopustniškega vala bo krenil na pot proti tu>n-cu tega tedna, nato pa se bodo italijanski dopustniki po 15. avgustu (ferragosto je sinonim za oddih) začeli vračati.
Spričo slabe menjave lire na tujem se Je italijanski dopustnik odločal predvsem za oddih na domačih tleh, od tujih plaž pa so letos še posebej privlačne Jugoslovanske, deloma zato, ker Je menjava lire za dinar še vedno kolikor toliko realna, deloma pa zato, ker si je mnogo dopust-
nikov spričo poročil o koleri v severni Afriki zadnji hip premislilo ter se usmerilo proti jugoslovanskim obalam. Jugoslovanski turistični urad v Rimu Je proti običaju (naval turistov se konec julija, ko so odločitve padle, običajno poleže) še vedno poln obiskovalcev, hkrati pa na ža-
»•••••••••
BERITE
PRIMORSKI
DNEVNIK
lost prihajajo prve pritožbe na račun neresnosti hotelirjev ln Jugoslovanskih potovalnih agencij, češ da ne spo-. štujejo pogodbeno obljubljenih cen, znižujejo raven storitev in menjajo hotelske sobe obljubljene kategorije za sobe nižje kategorije ter se na sploh vedejo kot da je letošnja turistična sezona hkrati tudi zadnja.
Te dni Je v' Ceivitavecchii, kakih 70 km od Rima, prišlo do neverjetnega kaosa na po molu pred trajekti, ki vozijo med celino in Sardinijo. Pre vozniki spričo tega ne spoštujejo več rezervacij in Cei-vitavecchia |e postala velikanski camping,
MARJAN SEDMAK
Triglav ni več na j višji?
Korab naj bi bil za 108 m višji od vpisane uradne višine
SKOPJE, avgusta (Tanjug) — Po vesteh iz Go-stivarja naj Triglav ne bi bil več najvišji vrh v Jugoslaviji — posekal naj bi ga, za devet metrov, Korab. Korab naj bi bil za 108 metrov višji od višine, ki je vpisana v zemljevide (2764 metrov). Tako so povedali planinci, ki so Korab izmerili z viši-nometrom — baje prvič od turških časov. Res pa Je tudi, da so pred leti podobno trdili, da sta Titov vrh in Ljuboten višja od Triglava, pa se Je izkazalo, da temu ni ta-
ko.
plezali na drevesa, preskakovali drevesne štore, veslali v čolnih preko Drine. Najspret-nejši je bil miličnik Mitraši-novič, ki so ga proglasili za hajduškega harambašo, namesto diplome pa je dobil jatagan, tradicionalno hajdiu-ško in turško bodalo.
Za ogled tega tekmovanja je bilo treba odšteti 10 dinarjev; obiskovalci so menili, da je bil ogled vreden tega denarja.
Miličnik — harambaša
V okviru prireditev je bila po mnenju mnogih najzanimivejša razstava mačvanskih naivnih slikarjev iz šole znanega mačvanskega slikarja Miliča Stankoviča, ki je med ljudmi bolj znan kot »Milič iz Mačve«. Naivci, med katerimi je največ kmetov, pa tudi delavcev, učiteljev in občanov drugih poklicev, so razstavili razen olj tudi sli-
ke, izdelane iz pšeničnih klasov in koruznih storžev, premazanih z oljnimi barvami. Največ takšnih slik je razstavil Dragan Sokič, kmet iz Sovljaka, ki jih je opremil z nenavadnimi podpisi kot na primer: »Tovarištvo rumenih bilk z zlatim klasjem«.
Mačvanski naivci iz Miličeve šole
Naivec Slobodan Topalo-vič je razstavil sliko »Toča in molitev«, na kateri je upodobil staro kmetico, ki med točo moli pred svojo hišo in zaklinja peklenščke, naj odnesejo neurje kam drugam, peklenšček v oblakih pa se ji zlovešče krohota. Učitelj Bata Djukič slika v olju svoje sovaščane; zanimivi sta zlasti njegovi sliki »Slikal sem ga, ko je pripovedoval o vojnah« in »Poleti so, moj bog, kamnali dekle: vsi mečejo nanjo kamenje in krepelca, ona pa se je našobila«.
Hajduška prireditev se je zavlekla še pozno v nedeljsko jutro, ko so se zadnji obiskovalci, mnogi precej majavih nog, začeli odpravljati domov z obeti: »Na svidenje spet — k letu!«
ZDRAVKO ILIČ
Kakšno kopanje
Kako je poskrbljeno za kopalce vzdolž slovenske obale — Topli obroki v Ankaranu, Strunjanu in Portorožu
KOPER, avgusta. Dvainštirideset kilometrov slovenske obale se je v zadnjih letih spremenilo v eno samo kopališče. Večidel tega je divja plaža, kjer se morja željni tujci, pa tudi domačini kopajo na lastno odgovornost, na voljo nimajo tuša, sanitarij, kabin in drugih uslug. Za vse to naj bi bilo poskrbljeno na kopališčih, kjer pobirajo vstopnino. Ali je? Na to skušamo odgovoriti v današnji akciji.
KOPER — Na mestnem kopališču ob Luki je vstopnina za otroke 1 dinar, za starejše pa 2 din. V bifeju lahko poleg pijače dobite le hladno hrano ln sladoled. Kdor hoče imeti obleko m druge osebne stvari na varnem v kabini, za katero dobi tudi ključ, mora k vstopnini primakniti še 10 din. Izposoja ležalnega stola ali deske pa velja 3 din.
V Žustemi je treba za enkratni vstop odšteti 2 oziroma 3 din, dnevna karta velja 5, sedemdnevna 35, desetdnevna pa 40 din. Kdor hoče permanentno vstopnico za mesec dni. mora zanjo odšteti 120 din, vendar se bolj izplača sezonska karta, ki Je za dvajset din cenejša od mesečne V Žustemi posojajo ležalnike po 5 din, prav toliko je tre-
ba odšteti za senčnik, 2 din pa velja ležalna deska. Tudi v tukajšnjem bifeju lahko dobite le pijačo, sladoled in hladno hrano.
ANKARAN — Na kopališču pred hotelom Adria imajo kar tri gostinske obrate, kjer razen z drugim postrežejo tudi s toplo hrano. Vstopnina je štiri din po osebi, za avtomobil je treba odšteti 8 din, pol manj velja uporaba kabine, za ležalnike pa ni treba pla čati, ker so na voljo le hotelskim gostom.	’r
PIRAN — Tukaj organizira nega kopališča nimajo. Divja plaža je raztegnjena od hotela Piran do Fiese. Vzdolž improvizirane plaže pa so šte vilni lokali.
PORTOROŽ — Tukaj Je troje kopališč. Največje in naj-
bolje urejeno je kopališče piranskega komunalnega podjetja, kjer je vstopnina za otroke od 7 do 14 let 1 dinar, za starejše pa dopoldne 4, popoldne pa 3 din. Sedemdnevna vstopnica velja 25 din, desetdnevna 30, petnajstdnev-na pa 36 din. Na kopališču dobite tudi toplo hrano, lastno kabino za 20 din, za uro vožnje s sposojenim čolnom pa je treba odšteti 8 din Sezonska karta , za domačine velja--46~diifc—-
Reševalce imajo na vseh organiziranih kopališčih, še najbolje pa je ta služba urejena na portoroški centralni plaži, kjer imajo dva reševalca in ambulantno sobo za prvo pomoč.
DUŠAN GRČA
Reševanje iz plamena bolečin
V Ljubljanskem kliničnem centru so uredili najsodobnejši oddelek za zdravljenje opeklin
»Kako koristno bi bilo, če bi naš oddelek in naše bolnike videlo veliko ljudi, saj potem zlepa ne bi pozabili na sto zlatih varnostnih pravil, ki mnogokrat prihranijo trpljenje in posledice zaradi opeklin.« Tako je pred časom glasno razmišljal predstojnik plastičnega in opeklinskega oddelka ljubljanskih kliničnih bolnišnic prof. dr. Mirko Derganc. Zares, vse hudo, kar tu vidiš, ne zapusti spomina. Vendar je red tak, da se po bolnišničnih oddelkih v glavnem ni moči sprehajati. Po preselitvi v nove prostore opeklinskega centra v prvo nadstropje bolnišnične zgradbe v Ljubljani pa bo to sploh nemogoče, saj bo to najbolj zaprt in nedostopen oddelek, kar si jih je mogoče misliti. »Imeli bomo bolj strogo .klavzuro’, kot jo je kdaj poznal najstrožji samostan« — opisujejo napovedani red sestre in zdravniki. Zato si morajo svarila in opomini, kako naj se bojimo in čuvamo opeklin — na stotine bi jih pravočasna skrbnost in pozornost lahko preprečila — najti primernejše oblike.
Z namenom, da bi povedali kaj več o opeklinah smo obiskali ljubljanski opeklinski center m vodič po njem nam Je bil prot. dr. Franjo Zdravič. Statistika o opeklinah Je skopa m same številke povejo malo: v slovenskih bolnišnicah sprejmejo na leto okrog 2000 huje opečenih ponesrečencev, do štirikrat toliko pa Jih išče zaradi lažjih opeklin pomoč v ambulantah.
Boleri ne,
ki jim ni primere
Za hladnimi številkami pa se, vsaj za vsakim zabeleženim primerom hujše opekline, skriva večja ali manjša tragedija: to so poškodbe k povzročajo bolnikom najhujše bolečine. Opekline so lahko tako hude, da smrti m moč preprečiti, preživelim lahko zapuste manjšo ali hujšo invalidnost, bolj ali man) lahko iznakazijo človeka, odvisno kakšna je opeklina in koliko se da s plastično operacijo popraviti prizadetost.
Za ljudi, ki zdravijo in negujejo te bolnike, je delo težje kot na mnogih drugih oddelkih, včasih skoraj nevzdržno, izredno zahtevno in intenzivno, če hočejo rešiti, kar se rešita da.
Prav zato. da bi rešili največ, življenje, ki ga že ogroža smrt, da bi ublažili trpljenje bolečin v prvih dneh ln preprečili hujše
posledice in invalidnost, so v ljubljanskem kliničnem centru uredili in opremili opeklinski center, ki Je edinstven v naši državi.
Bolniki in osebje v aseptični atmosferi
Korak skozi »filter« novega opeklinskega centra pelje v povsem izoliran svet: za bolnike in osebje velja režim, ki diktira čim popolnejšo asepso. Zato se bodo vsi, ki bodo imeli v teh prostorih delo, v preddverju, ki je dejansko nekakšen filter, preoblekli do zadnjega kosma. Tako naj bi preprečili vnos vseh tistih klic, ki nas ob dajajo v našem vsakodnevnem ozračju vstopili pa bodo v prostore, v katerih bo vladala umetna atmosfera. V teh prostorih bo krožil filtriran zrak pod povečanim pritiskom, okuženi zrak pa se bo sproti odvajal. Toploto in vlago bo moč regulirati glede na potrebo v posameznih prostorih. Taki posebni pogoji bodo vladali v prostoru za sprejem ln prvo pomoč, pri reševanju iz šoka, pa v operacijski dvorani, v sobah za intenzivno nego za najbolj kritičen čas, ln nato v sobah z eno oziroma tremi posteljami.
Zdravega človeka varuje pred okužbami ln gnojenjem zdrava koža. Tudi če Je bolnik potreben operacije ali če ima manjše
rane, je razmeroma lahko poskrbet) za asepso in ohraniti čisto rano. Ponesrečenec, ki so ga zadele opekline, pa ima uničene velike površine kože, cele plasti telesa so brezbrambno odprte milijonom bakterij. In ko takemu bolniku že pomagajo s transfuzijami ln infuzijami iz šoka, ki so ga povzročile bolečine ob nezgodi, mu je najhujši sovražnik gnojenje, nadaljnje uničenje tkiva ln komplikacije, ki temu slede. Da bi ponesrečenca pred tem čimbolj očuvali, so prostori izolirani od zunajega sveta ln opremljeni s čistilnimi zračnimi filtri, zato bodo tudi sobe najhuje prizadetih strogo ločene med seboj, ločen bo personal, da ne bi prenašali okužb z bolnika na bolnika. Zato bo v centru delal tudi poseben bakterlolog z eno samo nalogo: iskati in preprečevati možne vire okužb. Kontroliral bo predpisani red asepse in sledil, od kod vse jemlje morebitno gnojenje, kaj Je še treba ukreniti, da bi ubranili bolnika pred infekcijami.
Ko Je prof. dr. Mirko Derganc potožil, da se ljudje premalo zavedajo nevarnosti opeklin, smo bili na oddelku priča eni izmed tragedij zaradi eksplozije plinske bombe. Na postelji se Je od daleč risala silhueta prelepega 17-letnega dekleta. Bila je mrtva, z domala povsem Izgorelo kožo.
Kje so meje za rešitev?
Dr. Zdravic in dr. Arsen Brčič, na katerem leži glavna peza dela na oddelku, povesta, da je resno nevarna vsaka opeklina, pri kateri Je prizadeta ena tretjina kožne površine. Najhuje prizadeti bolnik, ki so ga doslej rešili pred smrtjo. Je imel uničene 80 odstotkov kožne površine. Do katere meje je zdravnik lahko »čudodelnik«, je odvisno, kakšne so opekline ali so prizadele le bolj povrhnji sloj kože, ali so segle glob-lje, ali kožo celo povsem uničile. Rešitev Je odvisna od starosti, zdravja ln konstrukcije bolnika in od tega, če Je uspelo preprečiti gnojenje ran. Prav pri tem slednjem pričakujejo precejšen napredek pri delu v novih pogojih, saj bodo smeli v prekuže-nem zraku pustiti marsikatero opeklino brez obveze, nujno obvezovanje bo lažje izvajati v posebnih kadeh s posebnimi ko-
pelmi, da bo bolečin za bolnika čim manj ln postopek zdravljenja čim hitrejši.
Ni zgolj slučaj, da je Slovenija razmeroma veliko vložila za napredek zdravljenja opeklin. Z dosedanjimi znanstvenimi raziskavami in dognanji pri zdravljenju opeklin smo namreč segli že na mednarodno prizorišče, tako da je tujina z najbolj znanimi zdravstvenimi središči postala pozorna na naše dosežke. Veliko zaslugo pri tem ima zdravnica mariborske bolnišnice prim. dr. Zora Janžekovič, ki je prva prišla do spoznanja in rezultatov, da je zdravljenje opek. lin hitrejše in najbolj uspešno, če opečenemu bolniku takoj pomagajo z operacijami. Metodi je sledila Ljubljana in prišla do Istega spoznanja. Pred tem smo delali tako, kot delajo drugod po svetu: v prvih dneh rešujejo bolnika iz kritične faze predvsem s prvo pomočjo iz šoka, operacij, ko prekrivajo opečena mesta s kožo, pa se lotevajo, ko so najhujši dnevi že mimo. Toda prav ta vmesni čas Je najbolj nevaren za ognojitev.
..Kožna banka44 pri minus 190 stopinjah
Naš nov način takojšnje operacije Je v posamičnih primerih skrajšal čas zdravljenja celo od 100 dni na 30 dni, močno omilil posledice in sledove po opeklinah. Sta pa dve oviri, ki Ju Je treba premagati: takojšnja operativna pomoč zahteva večje napore od osebja, terja večje število zaposlenih, saj se operacij ne da več planirati za naslednje dni po poškodbi, temveč morajo biti ekipe pripravljene za pomoč takoj, ko so bolniku nudili prvo oskrbo. Druga stvar pa Je vprašanje, kako in kje sproti dobiti tenko plast zdravih kožnih površin, da jih prenesejo na poškodovano tkivo opečenca.
Včasih lahko vzamejo dele kože ponesrečencu samemu iz zdravih delov telesa, velikokrat pomagajo domači, in prav tako sotovariši iz podjetij. Tu Je treba povedati, da bolniku z darovalca prenesena koža pomaga le začasno. Zaradi imunoloških faktorjev telo transplantacijo v določenem času zavrne in prenesena koža odmre, vendar pa je ta čas, v nekaj tednih, bolniku že pomagala: prekrili so prizadeta mesta, s tem zmanjšali možnost infekcije in ta čas
se je zacelilo in na novo ustvarilo bolnikovo kožno tkivo, seveda če ni bilo do kraja uničeno.
Dr. Zdravič pravi, da za direkten prenos kože — darovalcu vzamejo le tenko plast, kar ni prehudo boleče — v glavnem niso nikdar imeli težav, vedno so bili ponesrečencu ljudje pripravljeni pomagati, vendar pa terja vsa stvar precej časa in dostikrat ni moč izbirati tipa kože, takega, ki bi bil po skupinah najbolj podoben bolnikovi.
Novi center pa Je sedaj dobil posebno aparaturo v kateri bodo lahko hranili kožo pri minus 190 stopinj Celzija po leto dolgo, kar bo omogočalo, da jo bodo v prvih urah po smrtnih nesrečah odvzemali mrtvim in Jo imeli shranjeno za pomoč opečenim ponesrečencem. To bo dalo možnost široke izbire skupin oziroma tipov kože, s čimer se ukvarja dr. Plavšak-Bohinjčeva na zavodu za transfuzijo krvi. Nov center obeta torej dejansko velik korak naprej pri pomoči bolnikom ln pri znastveno raziskovalni dejavnosti, ki sta jo mariborska in ljubljanska bolnišnica s hitrimi operacijskimi postopki že uvedli.
Doseženo ni ostalo brez odmeva v svetu, že več zdravstvenih centrov se Je zanimalo
OTROK PO ZDRAVLJENJU:
S transplantacijo kože omiljeni sledovi nezgode
za slovenske izkušnje, postopke in rezultate. Naše zdravnike znanstvenike pa so tudi že pritegnili v program za raziskavo opeklin, zasnovano v mednarodnem merilu, prav tako sodelujejo naši zdravniki v okviru svetovne zdravstvene organizacije pri izdelavi strokovno in ekonomsko najbolj racionalnega prototipa za ureditev opeklinskih oddelkov v deželah v razvoju. Prav tu smo lahko veliko prispevali z izkušnjami, pridobljenimi v novem centru, saj so tudi pri nas sledili cilju, da bi bil oddelek strokovno popoln, v ekonomskem pogledu pa čim racionalnejši. Enako sodelujejo naši zdravniki v okviru svetovne zdravstvene organizacije pri utemeljitvi doktrine zdravljenja opeklin ter v programu, ki naj usmerja pedagoško vzgojo zdravnikov v tej stroki.
Kako uiti mori
Od velikih načrtov našega povezovanja s svetom, kako pomagati bolnikom z opeklinami, pa se spet vračamo na začetek problema — kako preprečiti nesrečo, To narekuje vse, kar lahko vidiš pri obisku sob, kjer ležijo bolniki, ki so že preboleli kritično stanje. Zdi se, kot da vsak bolnik posebej podoživlja trenutek, ki Je povzročil moro:
— Polila sem se z Juho, vtaknil sem prste v stikalo, podkuril sem z bencinom, prevrnila sem mleko.
— Nekaj najmlajših nič ne razlaga, vse povedo uboge opečene ritke: spet je bil škaf s kropom na tleh in otrok se je vsedel vanj.
— Bila je eksplozija plina, vneli so se bencinski hlap:, prsti so zašli v likalni stroj, vnela se je nočna srajčka iz umetnih vlaken.
Na zahodu so prav nočno perilo za otroke iz umetnih vlaken prepovedali izdelovati, ker so ob vročih pečeh preveliko-krat zagorele žive bakle.
Tisoč Je pasti, ki ogrožajo najbolj množično skupino varovancev bolnišničnih oddelkov za opekline: majhne otroke, ki so komaj shodili, pa potem, ko še ne razumejo kaj Je nevarno. Usodna nerodnost se zgodi v trenutku, ko na njih ni počivalo budno oko. Neverjetno brezskrbni so tudi odrasli, še in še se vnemajo bencinski hlapi, ko perejo ženske v zaprtih prostorih z bencinom, ko Je vendar toliko drugih nenevarnih čistilnih sredstev na razpolago in ko nobena capa ni vredna muk ln posledic neumnega pranja z bencinom. Pa izdelovalci plinskih bomb, neprevidni vozniki motornih vozil dodajo nove primere v mozaiku nesreč, kjer se skrajna klasika vzrokov za opekline meša s sodobnimi nevarnostmi.
MARIJA NAMOR3
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
TENIS
Amatersko evropsko prvenstvo
Nepričakovan poraz Madžara Szoekeja
V včerajšnjem tekmovanju sta izpadli še zadnji dve Italijanki
PESCARA, 10. - Na teniških igriščih v Pescari se je danes nadaljevalo evropsko amatersko prvenstvo. Pri moških je prišlo do presenečenja, saj je sovjetski igralec Volkov izločil iz nadaljevanja turnirja Madžara Szoekeja. V vseh ostalih srečanjih ni prišlo do presenečenj. Izločeni sta bili tudi italijanski igralki Scagnolarijeva in Porzio, ki nista mogli v srečanju posameznic nič proti boljšima Navratilovi in Kralovi. Po današnjih izločitvah italijanskih igralk, so gostitelji ostali na evropskem prvenstvu brez svojih predstavnikov. REZULTATI
MOŠKI POSAMEZNIKI — osmine finala
Metreveli (SZ) - STURDZA (Švi.) 6:4, 6:3
Fibak (Polj.) — Zednik (ČSSR) 6:4, 6:3
Kakulija (SZ) — Hutka (ČSSR) 6:2, 7:5
Taroczy (Madž.) — Korotkov (SZ)
8:6, 6:0
Hrebec (ČSSR) — Genov (Bol.) 6:3 9:7
Volkov (SZ) — Szoeke (Madž.) 6:2, 4:6, 6:3
ŽENSKE POSAMEZNICE — osmine finala
Navratilova (ČSSR) — Scagnolari (It.) 6:1, 6:1
Morozova (SZ) — Slesika (Polj.)
6:1, 6:1
Szabo (Madž.) — Gohn (Romunija) 6:3, 6:1
Kral (Polj') - Porzio (It.) 6:2, 6:1 Birjukova (SZ) — Radkova (Bol:) 6:3, 6:4
Kozluhova (ČSSR) — Kindler (Švica) 6:1, 6:1
Krošina (SZ) — Venturino (Fr.) brez boja
Hublerova (ČSSR) — Wieczorek (Poljska) 6:4, 6:3 MEŠANE DVOJICE — polfinale Korotkov in Krošina (SZ) — Stur-dza in Sadlon (Švi.) 6:4, 6:1 MOŠKE DVOJICE — četrtfinale Metreveli in Kakulija (SZ) — Genov in Veler (Bol.) 6:4, 6:4 Hrebec in Zednik (ČSSR) - Pam-pulov in Pampulov (Bol.) 5:7, 6:3, 7:5
ŽENSKE DVOJICE — četrtfinale
Navratilova in Tomanova (ČSSR) — Radkova in Barberian (Bol.) 6:1, 6:0
Klein in Szabo (Madž.) — Kozluhova in Hublerova (ČSSR) 6:0, 6:3
Morozova in Ivanova (SZ) — Szell in Grazczol (Madž.) 6:0, 6:0 Krošina in Birjukova (SZ) ,m K13! in Wieczorek (Polj.) 6:2, 6:0
PLAVANJE
Evropsko mladinsko prvenstvo
Evropski rekord Tarasova na 200 m prsno
LEEDS, 10. — Sovjetski plavalec Vladimir Tarasov je postavil nov evropski mladinski rekord na 200 metrov prsno s časom 2’28”4. Rekord je dosegel med tekmovanjem na evropskem mladinskem prvenstvu, ki se odvija v Leedsu. Na drugo mesto se je tudi uvrstil soy vjetski predstavnik, Bustricki, peti Pa je bil Italijan Grilli s časom 2’37’’7.
V finalu na 100 metrov prsno je pri dekletih zmagala Sovjetinja Lu-skatova. Nizozemka Bunaschoyen pa je zmagala na 100 metrov prosto s časom 1’1"3. V skokih v vodo je odnesel prvo mesto vzhodni Nemec Wasco s 323,20 točke.
Desetdnevno bivanje v tem istrskem mestu je bilo za vse enkratno doživetje. Letošnja dva tečaja sta gotovo uspela kot še nikoli doslej: tečajnikov je bilo preko sto, disciplina in delovna morala sta bili na višku. Vsi so v desetih dneh bivanja v Rovinju veliko pridobili, kar jim bo do bro služilo v prihodnjih prvenstvenih spopadih za točke. Trenerji so bili izredno zadovoljni z njihovo prizadevnostjo.
G. F.
NOGOMET
RIM, 10. — Iz Mehike se je vrnil v Italijo tehnični vodja italijanske nogometne reprezentance Ferruccio Valcareggi, ki se je zadrževal v tej srednjeameriški državi dober teden. Valcareggi je v mehiškem glavnem mestu, kamor je odpotoval na vabilo mehiške nogometne zveze, predaval 160 trenerskim pripravnikom o nogometni pripravi posameznikov in celotnega moštva. Posebej se je zaustavil na taktičnih shemah, ki so trenutno najbolj razvite v Evropi.
TURIN, 10. — Nogometaš italijanskega prvoligaša Torina Aldo A-groppi si je med današnjim treningom zlomil desno nogo. Do nesreče je prišlo med trening tekmo, ki jo je Torino odigral v Aosti, kjer se nahaja na skupnih pripravah. Nesrečni igralec je med tekmo trčil v Salo in ostal negiben na tleh. Agroppi ne bo mogel sedaj nastopati najmanj dva meseca.
> MEDCONSKO PRVENSTVO
Včeraj prost dan v Petropolisu
PETROPOLIS, 10. - Na med-conskem šahovskem prvenstvu v Petropolisu je bil danes prost dan. Odigrali so le nekatere prekinjene partije, ki pa niso vplivale na skupno lestvico. Jugoslovanski velemojster Ljubojevič je tako še vedno prvi s pol točke prednosti pred Portischem in Polugajevskim. Drugi jugoslovanski šahist, Ivkov, ki bi moral dokončati svojo partijo z Bronštajnom, je moral zaradi bolezni zopet prenesti srečanje.
Verjetno pa se bo po odigranju prekinjenih partij položaj na vrhu lestvice precej spremenil. Portisch, Polugajevski, Bronštajn, Mecking in GeUer imajo precej možnosti, da jugoslovanskega velemojstra dohitijo in celo prehitijo.
NAMIZNI TENIS
Evropsko prvenstvo v Atenah
Neuspeh mladincev Jugoslavije
ATENE, 10.	— Jugoslovanska
ženska reprezentanca je osvojila četrto mesto na 14. mladinskem evropskem namiznoteniškem prvenstvu. Na prva tri mesta so se uvrstile izkušene ekipe Sovjetske zveze, Romunije in Madžarske.
Jugoslovanke so zaigrale precej dobro, predvsem pa Palatimuševa, ki je zgubila na celotnem turnirju le tri sete.
Slabše so se odrezali mladinci, ki so se uvrstili šele na 11. mesto. S svojo uvrstitvijo niso jugoslovanski namiznoteniški igralci zadovoljili, saj spadajo med vodilne igralce v Evropi.
- Danes je bilo na evropskem prvenstvu prosto, turnir pa se bo nadaljeval jutri s srečanji med posamezniki in s srečanji parov.
JADRANJE
ITALIJANSKO PRVENSTVO V TRSTU
Zmaga Miljčana Bertocchija na včerajšnji četrti regati
Današnja zadnja regata ne bi smela predstavljati prevelikih ovir za miljskega tekmovalca
TRST, 10. — Miljski jadralec Ber-tocchi je skupno s svojim tovarišem Robbo danes že tretjič zmagal na regatah za dodelitev naslova italijanskega prvaka v kategoriji cleteči Holandec junior*. Domačin je danes prepričljivo zmagal v četrti regati s skoraj 500 metri prednosti pred jadrnico Supercal, ki se je uvrstila na drugo mesto. Tretji je bil Apostoli na Ribotu, četrti pa neapeljski predstavnik Lamaro.
Tekmovalci so imeli danes na razpolago res idealno vreme, kot ga niso imeli že dolgo Izvedenci v jadranju trdijo, da je bila današnja regata, ki je videla zmagoslavje Bertocchija. ena najboljših V zadnjih letih.
Bertocchi, ki je pred nekaj tedni skupno z Apostolijem osvojil v Belgiji naslov svetovnega prvaka v tej kategoriji, ima tokrat naslov italijanskega prvaka praktično že v žepu. Jutrišnja peta in zadnja regata ne bi smela pripraviti presenečenj. Edina, ki lahko še nekoliko ogrožata Miljčanovo zmago, sta prav Apostoli in pa Neapelj-čan Lamaro. Vendar pa je kaj ma; lo verjetno, da se bo pustil vodeči miljski jadralec jutri presenetiti.
Začasna lestvica se je po današnji regati precej spremenila, saj so izpadli iz boja za prvo mesto nekateri jadralci, ki so bili še včeraj med odločnimi favoriti. Vendar pa niso mogli danes napraviti nič proti odličnemu svetovnemu prvaku, ki je bil v dosedanjih regatah res najboljši.
Lestvica 4. regate:
1. Sayonara (Bertocchi — Robba)
Milje

2	Supercal (Cattaneo — Cattaneo) | ba Vasco de Gama. Vseeno pa bo
2. Ribot (Apostoli — Cramastetter)	~
Milje
4.	Raya II (Lamaro — Fazioli)
5.	Woodstock (Oorradi — Zucchi)
Lestvica po predzadnji regati:
1.	Sayonara (Bertocchi — Robba)
24 točk
2.	Bacillo (Beltrame — Rijta) 30,4
3	Raya II (Lamaro — Fazioli) 30,7
4.	Felix n (Parladori - Burlini)
47 7 točke
5.	Isčra (Del Prete - Barbieri)
51,7 točke
sam stopil v stik z voditelji kluba in jim razložil, zakaj se je odpovedal nogometu po dolgi in sijajni karieri. Popolnoma izključeno pa je, da bi se premislil in znova nastopal, čeprav mu je predsednik Vasca de Game pripravljen posebej plačati še druge preglede pri specialistih v Miamiju.
NOGOMET
NOGOMET
RAZPRA V A O DOMNEVNEM PODKUPOVANJU
Zahteva po ostrih kaznih za Sampdorio in Atalanto
Predstavnik disciplinske komisije italijanske nogometne zveze hoče kaznovati oba kluba
Zaključen odbojkarski tečaj
Sinoči sc je vrnila iz Rovinja tudi druga skupina
Sinoči se je vrnila iz Rovinja druga skupina odbojkaric in odbojkarjev Tudi ta drugi tečaj je odlično uspel in to ob splošnem zadovoljstvu vseh,
MILAN, 10. — Odvzem treh točk Sampdorii na lestvici lanskoletnega nogometnega prvenstva (kar pomeni avtpmatično nazadovanje kluba iz Genove), dosmrtna izključitev trenerja Sampdorie Paola Tabanel-lija, enoletna izključitev predsednika Atalante Bortolottija, deset milijonov lir globe za Atalanto: to so kazni, ki jih je zahteval tožilec italijanske nogometne zveze dr. De Biase za Atalanto in za Sampdorio zaradi namernega podkupovanja v zadnjih tekmah lanskoletnega nogometnega prvenstva A lige.
Kot olajšavo je De Biase nato predlagal, naj bi tri točke odvzeli Sampdorii v prihodnjem prvenstvu. Če bo razsodišče v jutrišnji razsodbi odločilo, da bo Sampdoria zgubila tri točke v lanskoletnem prvenstvu, bi to pomenilo, da bo izpadla v B ligo, Atalanta pa se bo zopet vrnila med elito italijanskih nogometnih klubov. To bi se zgodilo potem, ko bi se že zaključila kupoprodajna pogajanja za razne igralce.
Druga zahteva, naj bi Sampdorio kaznovali komaj v prihodnjem prvenstvu, je bila postavljena zato, ker je bila tudi Atalanta vpletena v podkupovanje, s precejšnjo odgovornostjo, in ne bi bilo korektno, favorizirati enega izmed obeh krivcev.
Kot je znano, se je ob zaključku prvenstva pojavila na straneh nekega športnega časopisa vest, da je trener Sampdorie Tabanelli ponudil tehničnemu vodji Atalante Previtaliju 20 milijonov lir, ki bi jih moral ta razdeliti svojim igralcem, če bi premagali Vicenzo. Pre-vitali naj bi takoj obvestil svojega predsednika Bortolottija o nameravanem podkupovanju, vseeno pa
naj bi ta s precejšnjo zamudo obvestil o prekršku italijansko nogometno zvezo.
Tabanelli pa odločno odklanja te obtožbe in trdi, da se je res srečal s Previtalijem, vendar pa le zato, da bi si zagotovil prednošt pri nakupu napadalca Musiella, ki se je potem preselil k Juventusu.
Obe strani sta si torej v popolnem nasprotju in zelo težko je določiti, kdo je res kriv. Tudi dejstvo, da manjka v blagajnah Sampdorie 20 milijonov, ne pomeni dosti, saj trdijo pri genovskem prvoligašu, da so to vsoto porabili za nagrade svojim igralcem, ki so si na igrišču priborili obstoj v A ligi, za to pa ve tudi nogometna zveza.
Disciplinska komisija je danes poslušala tudi neko žensko, ki trdi, da je Tabanelli res nameraval podkupiti igralce Atalante in naj bi našel Previtalija preko njenega moža Pezzottija, ki pa se ne u-kvarja več z nogometom in je genovskemu tehniku posredoval le te-
			
			
5 1	Lii		= e 1 2 ,/1 1 gH
1. -	prvi	1	
	drugi	X	
2. -	prvi	X	X
	drugi	1	2
3. -	prvi	1	X
	drugi	X	1
4. -	prvi	1	1
	drugi	X	2
5. -	prvi	1	X 2
	drugi	1	X 1
8. -	prvi	1	
	drugi	2	
lefonsko številko tehnika Iz Bergama.
Težke kazni bodo prav gotovo zadele obe moštvi, če ,se bo res izkazalo, da je prišlo do podkupovanja. Seveda bi največjo škodo utrpela Sampdoria, kateri grozi izpad v B ligo, toda tudi Atalanta ne bi ostala brez posledic. Njen predsednik pa bi bil kaznovan v prvi vrsti zato, ker je zakrival in ni prijavil primera podkupovanja.
Branilec Sampdorie, odvetnik Angelini, ki je bil pred leti član disciplinske komisije italijanske nogometne zveze, je izjavil, da je odvzem točk predviden le v primeru korupcije. Odvetnik Mašera, ki brani interese Atalante, pa trdi, da so podkupovanje prijavili z zamudo zato, ker so hoteli prej preveriti resničnost teh vesti.
Pred leti se je nekaj podobnega pripetilo drugemu genovskemu klubu, ki se je letos uvrstil v A ligo, Genovi, ki je bil kaznovan le globo šestih milijonov lir.
Zgleda, da je podkupovanje postalo nekaj povsem vsakdanjega v nogometnih krogih. Letos pozimi so strogo kaznovali klube in igralce v Zahodni Nemčiji, ki so sprejeli podkupnino, podobna polemika pa se sedaj vleče tudi v Jugoslaviji, kjer so v to novo «športno pano-go» vpleteni klubi, ki so se znašli na zadnjih mestih lestvice.
HOKEJ NA KOTALKAH
ISERLOHN (Zah. Nemčija), 10. -V nadaljevanju evropskega prvenstva v hokeju na kotalkah je Italija premagala Francijo s 6:1. medtem ko je Švica odpravila Anglijo z 2:0, Španija pa Zah. Nemčijo s 4:0.
kolesarstvo
JUTRI V LECCU
M. Tartagni in Cressarijeva še vedno favoritinji
LECCO, 10. — V nedeljo bo v Valsassini na sporedu enajsto italijansko žensko kolesarsko prvenstvo. Tekmovanje se bo odvijalo na krožni progi, v skupni dolžini 56,400 km. Po mnenju kolesark, ki že trenirajo na tej progi, bo letošnje prvenstvo med najtežavnejšimi, saj ne bo manjkalo naporov. Tekmovalke bodo morale med drugim tudi šestkrat voziti preko kilometer in pol dolgega,vzpona,.ki bi moral odločati o podelitvi naslova letošnje italijanske prvakinje. Največji favoritinji za osvojitev naslova sta Morena Tartaghi in Mary Cressari. ki je lani v Mehiki postavila štiri svetovne rekorde. Tartagnijeva pa se je na zadnih svetovnih prvenstvih uvrstila enkrat na drugo, enkrat pa na tretje mesto.
BOKS
LOS ANGELES, 10. — Ameriški boksar Mando Ramos, bivši svetovni prvak lahke kategorije, je sklenil, da se bo umaknil iz aktivnega športa. Odločitev je sprejel po včerajšnjem porazu s k.o. v 5. krogu proti mehiškemu boksarju Tu-ryju Pinedi.
BOKS
CIUDAD MEXICO, 10. — Mednarodna boksarska zveza WBC je sporočila, da ne po priznala dvoboja med Mehikancem Napolesom in Kanadčanom Grayem kot srečanje za naslov svetovnega prvaka velter 'kategorije, če ne bodo pod pisali pogodbe pred predstavniki WBC. To pa zaradi tega, da bi -zavarovali interese boksarjev, ki nastopajo izven meja lastne domovine. Srečanje med Napolesom in Grayem bi moralo biti na sporedu 22. septembra v Torontu (Kanada).
PLAVANJE
BALKANSKO PRVENSTVO
Po prvem dnevu tekmovanja Romunija pred Jugoslavijo
Bolgari komaj tretji - Presenetljivi rezultati grških plavalcev - Prihodnje prvenstvo bo v Turčiji
BUKAREŠTA, 10. - Bivši trener svetovnega nogometnega klubskega prvaka Ajaxa, Romun Stephan Kovacs, ne bo v prihodnji sezoni vodil francoske državne reprezentance, kot je bilo že sporočeno. Predsednik romunske nogometne zveze je namreč odločil, da bo Kovacs uradno zaposlen doma.
AVTOMOBILIZEM
MODENA, 10. — Italijanska avtomobilska hiša Ferrari je danes sporočila, da bo nastopila na dirki za veliko nagrado Avstrije, ki velja tudi kot dvanajsta vožnja za dodelitev naslova svetovnega prvaka. Dirka bo 19. avgusta na dirkališču v Zeltvvegu, Ferrarijev avto ?a bo upravljal Arturo Mcr-zario.
VESLANJE
TRST, 10. — Jutri in v nedeljo bo v Barkovljah 71. državna veslaška regata,, katere se bo udeležilo 238 tekmovalcev iz vse Itali-,e. Največje število ■ nastopajočih je v skifu, kjet bo nastopalo dvanajst mladincev in dvanajst dečkov.
UNIVERZITETNI ŠPORT
HAMBURG, 10. — Predsednik nemškega olimpijskega komiteja in podpredsednik mednarodnega olimpijskega odbora Willy Daume je odklonil vabilo za odhod v Moskvo, kjer naj bi prisostoval letošnjim univerzitetnim igram. Daume ni o-bjasnil svoje odločitve in se omejil le na izjavo, da se mu odhod v SZ ne zdi potreben in umesten v sedanjem položaju. Zgleda pa, da je hotel Daume tako protestirati proti odloku socialističnih dežel, ki so proti temu, da bi se zahodni Berlin na športnem področju vključil v delovanje zahodnonemške športne zveze.
NOGOMET
RIO DE JANEIRO, 10. — Brazilski nogometaš Tostao je dokončno potrdil, da se bo umaknil iz aktivnega nogometa. Ob prihodu iz ZDA v Rio de Janeiro je izjavil, da mu je zdravnik odsvetoval nadaljnje igranje, saj bi v nasprotnem primeru lahko dokončno izgubil levo oko, ki si ga je pokvaril med neko tekmo in se moral nato podvreči več kirurškim posegom.
Tostao je bil nekoliko zmeden, ker ga ni na letališču pričakoval noben predstavnik njegovega matičnega klu-
DUBROVNIK, 10. — V Dubrovniku se je priečlo balkansko prven-' stvo v plavanju. Po prvem dnevu tekmovanj je prišlo do lažjega presenečenja, saj se je jugoslovanska ekipa uvrstila na začasni lestvici na drugo mesto, za vodečo Romunijo in pred velikim favoritom Bolgarijo. Začasna lestvica je naslednja:
1.	Romunija	91
2.	Jugoslavija	85
3.	Bolgarija	77
4.	Grčija	74
5.	Turčija	2
Jugoslovanski plavalci so dobro pričeli, vprašanje pa je, če bodo znali v preostalih treh dneh prvenstva ponoviti dobre rezultate, ki bi jim omogočili, da se obdržijo na vrhu lestvice. Njihova naloga pa je precej težka, saj imajo Bolgari odlične predstavnike, ki merijo v skoraj vseh disciplinah na prva mesta. Tretje mesto pa bi moralo biti za domačine precej realno. Na vsak način pa bi se morali uvrstiti pred grško reprezentanco, ki se je letos zelo okrepila in bi prav lahko pripravila kakšno presenečenje.
Medtem pa so v Dubrovniku določili, da bo prihodnje balkanske igre priredila Turčija. Gostitelji nadaljnjih iger pa bodo nato po vrstnem redu Grčija, Romunija, Bolgarija in leta 1978 Jugoslavija. Prireditelji prihodnjih iger pa bodo morali nabaviti razne elektronske aparature, saj so vsi soglasno sklenili, da se ne bo smelo več meriti časov z ročnimi štoparicami.
KOLESARSTVO
Dirka po Umbriji zadnje izbirno tekmovanje za SP

Brazilska Jadrnica Saga prehiteva na regati za «Adtniral’s Cup> britanski čoln Quailo III. Saga se Je na tej regati uvrstila na prvo mesto
PERUGIA, 10. - Prihodnjo nedeljo se bo četrte kolesarske dirk# po Umbriji udeležilo 109 kolesarjev. Tekmovanje bo veljavno kot zadnji izbirni pregled za nastop na svetovnem kolesarskem prvenstvu, ki bo v začetku septembra v Španiji.
Svoj nastop na dirki po Umbriji so najavili vsi najboljši italijanski kolesarji, saj je borba za vstop v državno reprezentanco precej ostra in noče nihče izpasti iz nje. Med zadnjimi so najavili svojo udeležbo še bivši italijanski prvak Gimondi, svetovni prvak Basso, ki bo skušal v Barceloni braniti svojo lanskoletno zmago, Battaglin, ki se je odlično izkazal na letošnji kolesarski dirki po Italiji. Ni pa gotovo, če bo nastopil Zilioli, ki je trenutno v odlični formi in je v tem tednu zmagal že na več pomembnih dirkah. Na vsak način pa ima že zagotovljeno mesto v reprezentanci, kot pomočnika pa bi moral imeti nič manj kot mladega Batta-glina, ki ga tehnični vodja italijanske ekipe noče žrtvovati. Battaglin bi moral le pomagati Zilioli-ju in si tako nabirati prepotrebnih izkušenj. Pri tem pa je nastala med Gimondijem in Defilippisom manjša polemika, saj je hotel tudi Bianchijev kolesar pomočnika v Španiji, prav tako kot Zilioli. Trenutno pa zgleda, da so vsi načrti tehničnega vodje naslonjeni le na torinskega kolesarja, ki je v tem obdobju pokazal največ. Sedaj mora le ostati v svoji dobri formi, da se lahko uveljavi 2. septembra v Barceloni.
MOTOCIKLIZEM
Finec Lansivuori si je zlomil zapestje
HELSINKI, 10. - Finski motociklist Teuvo Lansivuori, ki je trenutno na drugem mestu na skupni lestvici svetovnega prvenstva v kategorijah 250 in 350 ccm, si je zlomil desno zapestje.
Lansivuori se je ponesrečil na nedeljskih poskusnih vožnjah v Angliji, toda zloma se je zavedel šele pri svojem prihodu na Finsko. Zdravnik mu je ukazal, da bo moral počivati precej časa. Kljub temu pa je Lansivuori še prepričan, da se bo lahko udeležil zadnje dirke za dodelitev naslova svetovnega prvaka, ki bo prihodnji mesec v Španiji.
ROKOMET
RIM, 10. — Italijanska ženska rokometna reprezentanca bo 16. in 17. novembra odigrala dve prijateljski srečanji s švicarsko državno reprezentanco v Parmi in v Bergamu.
PLAVANJE
BEOGRAD, 10. - Pripravljalni odbor svetovnega plavalnega prvenstva v Beogradu je sporočil, da j« doslej prejel prijave 641 plavalcev iz približno 40 držav. Rok za prijave pa zapade 26. avgusta. Svoj# prijave pa nista še poslali Sovjetska zveza in Vzh. Nemčija, najmočnejši evropski državi v plavanju, prav tako pa ni poslala svoje uradne prijave niti Jugoslavija, ki je prireditelj letošnjega svetovnega prvenstva.
OBVESTILO
ZSŠD1 obvešča, da bo orad V Ul. Geppa 9/1 odprt do 23. avgusta samo zjutraj od 9. do 13. ure.
Emil Frelih:
TAJSKA - DEŽELA VEČNEGA POLETJA
Ti boji so se končali z obglavljenjem sovražnika in ne kot pri zahodnih narodih v času križarskih vojn, ko je zmagovalec zabodel sovražnika v telo.
V novejši siamski zgodovini so se z dvema mečema spretno bojevali znameniti junaki kralj Naresman Veliki in kralj Ekatathosarot. Njuno spretnost in junaštvo so omenjali ceio burmanski zavojevalci v časih zasedbe stare siamske prestolnice Ayuthlje. Boj z meči se je kot samoobramba očuval še v času vladanja Rame II., torej pred sto petdesetimi leti, čeprav je že reorganiziral svojo vojsko po vzorih evropskih armad z mušketami in topovi.
Bojevanje z dvema mečema se je preneslo iz roda v rod in se v modernem času razvilo v priljubljeno igro hrabrih, ki jo izvajajo ob raznih slovesnostih. Prisostvoval sem takšni prireditvi, ki so jo vodili z isto obrednostjo kot pri tajskem boksu. Borca sta prišla v pisanih oblačilih s talismani in ovita z amuleti okoli glave. Piščali, zvonoi in bobni so naznanili pričetek. Zanimivo, da igra glasba ves čas mečevanja v ritmu boja in živo spremlja njegove akcije. Njegovo moderno pojmovanje se je spremenilo v povsem športno smer in se mora redno vežbati kot vsi drugi športi. Namen bojevanja želi v slehernem premagati čustvene impulze, bistvena elementa pa sta ognjevitost akcije in pa koncentracija energije.
Ob mojem podrobnejšem zanimanju za način bojevanja, so mi pojasnili, da poseduje deset osnovnih pozicij in sicer •tojece in plešoče gibe, elegantne kretnje, lice tesno ob licu
in aktualni prepirljivi slog. Ritem boja vodi pesem Muam ram dapu, ki je posvečena v čast bojevniški tradiciji borbe z meči.
Priljubljenost bojevanja z dvema reziloma v rokah je zaradi vse nižje ravni izgubljala na svoji privlačnosti in je nekaj časa	v krizo. Vodilni športniki in tradicionalna tajska
ljubezen do športa pa so ji spet vrnili ugled in ponovno oživili to zvrst, ki je postala narodni šport. Večer za večerom žrtvujejo fantje in celo dekleta po tri ure vademja z meči v posebni šoli in veliko študentov se med šolskim letom uči umetnosti mečevanja. Vse to potrjuje, da boj z meči, podobno kot druge tradicionalne tajske veščine, tudi v današnjem atomskem času ne bo izgubil svoje popularnosti, saj se goji in ohranja kot športna veščina, ki oživlja borbenega duha preteklosti in kot takšna spada k zgodovini siamske kulture.
VAŠKE ZNAČILNOSTI IN OBIČAJI
Kdor se želi pobliže spoznati z značilnostmi tajskih šeg in navad a mu razen Bangkoka, zaradi pomanjkanja časa ni dano ogledati si življenja na podeželju, ga domačini napotijo v znamenito tajsko vas imenovano Rožnati vrt, ki Je nalašč zgrajena za turistične obiskovalce. Podobna je etnografskemu muzeju na prostem, saj se v njej vsakdo lahko pobliže se znani z delom, življenjem in običaji prebivalcev z vsega področja Tajske.
Čeprav sem se bil namenil naslednje dni odpotovati v nekatere predele v notranjosti države, sem rade volje obiskal Rožnati vrt, ki mi je bil nekakšna narodopisna razlaga in predpriprava za bližnje spoznavanje prijazne dežele, ki me je pritegnila že s svojo privlačno prestolnico.
Nekako petindvajset kilometrov severno od Bangkoka, v bližini železniške postaje Bang Khen, leži na travnati ravnici, obkroženi z bujnim tropskim zelenjem in riževimi polji ta
znamenita vas. Ni zgrajena zgolj kot ilustracija podeželskega življenja za radovedne, atrakcij željne turiste, ampak je hkrati resnično prebivališče stotih farmarjev, poljskih in obrtniških delavcev in domovanje petinsedemdesetih študentov in študentk klasičnih in ljudskih plesov ter dirugdh umetnosti, in petdesetih fantov, ki se uče spretnosti tipično tajskih športov. Prebivalci naselja so večinoma člani revnejših kmečkih družin iz vseh predelov Tajske. Zato s čutom odgovornosti posredujejo obiskovalcem resničen vpogled v kmečko življenje in delo na vasi z vsemi folklornimi značilnostmi, ki so se ohranile do današnjih dni. Nekatere posebnosti bi radi ohranili, ker jih vsak dan bolj izpodriva neusmiljeni buslness zahodne civilizacije.
Na lepo negovanem prostoru obkroženem z živo mejo vrtnic, na katere so Siamcd zelo ponosni, da rastejo pri njih te dišeče rože, je postavljenih sedem najbolj značilnih lesenih kmečkih hiš iz vseh krajev Tajske. Vmes se prepletajo klongd in na njih kanujem podobni čolni, ob bregu pa so pritrjene slikovite ribiške mreže.
Tako pri vhodu pozdravi gosta prijetna glasba in petje otrok, fantov in deklet s svojevrstnimi instrumenti, po naselju pa hodijo po opravkih ali se sprehajajo prebivalci v domačih nošah. Nekateri delajo na polju in riževih nasadih, drugi v delavnicah, medtem ko se mladina ukvarja z raznimi športi. Vadijo na več krajih in občuduješ nenavadno športno urjenje nam malo znanih panog.
Na prostem in v ograjenih prostorih se gibljejo razne živali in ptice iz pragozdov in domače živali, med katerimi so udomačeni bivoli in sloni, ki so na tem koncu sveta najdragocenejša delovna moč na kmetih. Med ogledovanjem naselja, ki ga ponekod med divjo rastjo krasijo čudovito bujne barve orhidej, občuduješ pri ročnem delu tkalke svetovno znane siamske svile. Tako se vsakdo lahko pobliže seznani z ročnim delom od prvih niti Iz murvinih ličink in kuhanja kokonov v posebnem loncu pa do tkanja in barvanja dokončanih
metrov tega čudovitega in na svetovnem trgu tako cenjenega svilenega blaga. Drugod spet prisostvuješ izdelavi ličnih bambusovih sončnikov iz prepariranega riževega papirja ali lahne tajske svile z ročno naslikanimi ornamenti ljudske umetnosti. Nadalje opazuješ izdelovalce srebrnih posod in drugega okrasja lz žlahtnih kovin in dragocenih kamnov, rezbarje v žlahtni tikov les, slonovo kost ali biserno školjko. še in še je presenečenj na pretek: na riževi nasadih sade bosonoge z ličnimi bambusovimi in palmovimi klobučki pokrite žene proti pripeki, v blatno dno riževe sadike, drugod spet žanjejo, mlatijo in meljejo s pomočjo bivolov riž in druga žitna semena.
Na stopnicah je v prodaji vsakršno tropsko sadje in se spoznavaš z njihovimi nenavadnimi sadeži raznovrstnih okusov, ki jih doslej še nikoli nisi videl ah pokusil. Iz odprtih ognjišč preplavlja ozračje duh po pečenem mesu na žaru in vmes se pomešajo tudi nič kaj prijetne dišave po ribah, rakih, školjkah, raznovrstnem drobovju in drugih, nam neznanih jedilih. In ko se spet nekoliko ozreš po prostoru, lahko vidiš ob klongu ribiča, z značilno ribiško mrežo, s katero Je pravkar potegnil iz vode srebrno se lesketajoče premetavajoče rib* za novo peko na žaru.
Posebej za obiskovalce prikažejo hranjenje vseh vrst kad in slone pri delu, ki jih s pridom uporabljajo v džunglah. Udomačeni ln za delo vzgojeni sloni s svojimi rilci z lahkot« prenašajo tikova težka debla do klon ga, ki odvrženi v vodo nato po džungelskih rekah priplovejo v zato pripravljena pristanišča.
Najbolj slikovita turistična atrakcija pa je prikazovanj« klasičnih in ljudskih plesov in prikazovanje običajev na vasi. Predvsem sta to svečanosti ko odhaja mladenič za nekaj ali za stalno v samostan in svatba, torej občasna obreda, ki ju vplivi zahodne civilizacije vse bolj spodrivajo iz družb* nega življenja. Tujec ju razen v tem naselju, redko še vidi na podeželju in še to v primeru če je po naključju naletel nanju-	(Nadaljevanje sledi)
Uredniitvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8
11. avgusta 1973
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska ZTT - Trst
KONFERENCA DRŽAV ANGLEŠKEGA C0MM0NMALTHA
Neizbežen zaton v Afriki velikega angleškega imperija
Sporna vprašanja: Rodezija, Južna Afrika in politika do Portugalske
OTTAWA, 10. — Konferenca angleškega Commonwealtha se je včeraj popoldne praktično zaključila glede obravnave vprašanja področij Južne Afrike.
Debata je prikazala, včasih na zelo živahen način, huda nasprotja, ki delijo dežele, ki še danes spadajo v okvir velikega angleškega Commonwealtha, oziroma ostankov angleškega cesarstva v svetu.
Glavni problem je vsekakor vprašanje odnosov skupnosti držav Cocnmonwealtha do Rodezije in do Južne Afrike. Ne smemo pa niti pozabiti odnosov vseh teh držav do zapletenega vprašanja portugalskega kolonialnega gospodarstva v A-friki.
Angleški vladni predsedhik Heath Je imel zelo nehvaležno nalogo. Na eni strani je moral braniti tradicionalne angleške politične prijeme glede Rodezije in Južne Afrike.
na drugi strani pa se ukvarjati nenehno s silovitimi napadi afriških držav, ki sicer pripadajo Com-monvvealthu, vendar pa so spričo nove afriške usmeritve sovražno razpoložene do Rodezije, Južne A-frike ter sploh do vseh kolonialnih posestev na tej celini.
Angleži pa vztrajajo pri svojih starih pozicijah. Menijo med drugim, da se Commomwealth ne sme vmešavati v odnose med Anglijo in Rodezijo, ker gre izključno za zadeve, ki se tičejo Anglije kot take. Nadalje naj bi se na sedanjih razpravah ne govorilo o Južni A-friki, ker bi pač vsakršna debata utegnila samo zaostriti medsebojne spore.
Do dokončnega razčiščenja v srednji in južni Afriki do sedaj še ni prišlo. Pričakujejo, da bo konferenca Commonwealtha objavila v kratkem, morda še danes, uradno
OSEMNAJST DNI PO IZGINITVI AMERIŠKEGA ČASNIKARJA
ABC potrdila: Begon vodil preiskavo o mafiji
V tej zvezi naj bi se časnikar zanimal za pošlo-vanje znanega poslovnika Micheleja Sindone
RIM, 10. — Namestnik rimskega državnega pravdnika dr. Torri in poveljnik letečega oddelka rimske kvesture sta danes nadaljevala s proučevanjem dokaznega gradiva, ki ga je izročil Interpol o izginitvi ameriškega časnikarja Jacka Bego-na v Rimu. Na zahtevo rimske kvesture je Interpol posredoval pri FBI, ki je zaslišala časnikarjev kolege televizijske družbe ABC.
Doslej ni še znano, če sveženj dokumentov, ki jih je poslala ameriška policija, vsebuje odgovor na vprašanje, zakaj in kako je izginil Begon. Po neuradnih vesteh pa naj bi bilo dokončno ugotovljeno, da je časnikar vodil na lastno pest preiskavo o investicijah »žgočih* dolarjev v Italiji in še posebej v Siciliji, čeprav je bil pri ABC zadolžen za šport.
Mafia in tihotapljenje valute sta bila Begonova «hobbyja». O tem vprašanju je že pripravil podrobno reportažo, ki je pa ameriška televizijska družba ni predvajala v celoti. Zakaj?
Odgovor bi lahko bila domneva rimskega večernega lista »Paese Sera», po katerem naj bi bil finančni svetovalec lastnika družbe ABC Charlesa Bludhoma italijanski poslovnik Michele Sindona. Gre za poslovnika, ki je znan v italijanskih finančnih krogih zaradi nekaterih drznih borznih operacij, tednik »Espresso* pa je namigoval nanj, ko je pisal o poslovniku, ki naj bi bil vpleten v afero telefonskega prisluškovanja.
Sindona je sicer pred nekaj dnevi rezko izjavil, da ni nikoli poznal a-meriškega časnikarja. A list »Paese Sera* kljub temu poroča, da naj bi pred časom nekdo zagrozil Begonu s smrtjo zaradi reportaže o znanem poslovniku.
Doslej še ni tudi odgovora na vprašanje. zakaj naj bi se ameriški časnikar zapletel v tako nevarno zadevo. ko je bil že na koncu kariere in bi moral v kratkem v pokoj. Ko je človek v njegovih letih nerad tvega glavo samo za slavo. Govori se, da je bil Begon povezan z ameriško obveščevalno službo v Evropi, v dobro obveščenih krogih pa trdijo, da je imel Begon z ameriškimi tajnimi agenti iste občasne stike, kot jih imajo vsi drugi ameriški časnikarji.
Jutri bodo optiki izročili preiskovalcem znanstveno poročilo o lečah, ki so jih našli v časnikarjevem uradu. Od tega poročila italijanska policija pričakuje odgovor na vprašanje ali je bil Begon les ugrabljen ali pa se je sam oddaljil in nekoliko nespretno uprizoril poskus ugrabitve.
Kakorkoli že. dejstvo je, da so italijanski preiskovalci doslej našli nekaj ploščic zapletenega »puzzla*. ključni elementi preiskave pa so še vedno zaviti v meglo.
Ra/voj telefonije v ISKRI
(Nadaljevanje s 4. strani)
tiskana vezja itd., kar bo privedlo do široke delitve dela. Ker gre za tehnično zelo zahtevano proizvodnjo, je tovarna od samega začetka posvetila vso skrb vzgoji kadrov. Ekipa 25 inženirjev se že dve leti specializira pri licenčnem partnerju firmi Bell, v celoti pa je tovarna doslej poslala na krajše in daljše specializacije v inozemstvo že preko 100 strokovnjakov.
Ob koncu želimo poudariti, da je ISKRA z novo tovarno na Laborah napravila velik tehnični in tehnološki skok, ki ne pomeni samo proizvodnjo najzahtevnejših elektronskih naprav, temveč pomeni tudi bistveno višjo kvalifikacijsko strukturo zaposlenih in torej bistveno večjo udeležbo znanja v vrednosti proizvodov.
Da bi bila kos vsem nalogam, ki so pred njo, se je tovarna pričela intenzivno povezovati z Univerzo v Ljubljani in raznimi znanstevenimi inštituti v Jugoslaviji in inozemstvu.
sporočilo o skupnem stališču do vseh teh vprašanj. Perspektive za enoten nastop vseh držav Common-wealtha pa so zelo neugodne. Vse afriške države, skoraj brez razlike, zastopajo stališče, da bi morala Anglija nastopiti z veliko večjo o-strino proti režimu Jana Smitha v Rodeziji. Nekatere afriške države so celo predlagale vojaške nastope, ki naj bi prisilili belce na popuščanje do upravičenih zahtev črnskega prebivalstva.
Ministrski predsednik Heath je precej gluh za take zahteve. Pripomniti pa je treba, da je kanadska delegacija prisluhnila na zahteve državic Gujane in otokov Barbados. V tem trenutku baje neka kanadska delovna skupina proučuje vprašanja, ki sta jih ti dve dr; žavi postavili ter skuša sprejeti formulacijo, ki naj bi bila sprejemljiva za vse zainteresirane države.
Kot smo že omenili, so nekatere afriške države menile, da bi bilo treba nastopiti z vojaško silo proti rodezijskemu režimu. Čeprav je ta pobuda v nekolikšni meri pogodu nekaterim afriškim državam, vendar pa na splošno ni naletela na odobravanje.
Angleški ministrski predsednik Heath se je srečal s številnimi delegati pred uradnim sestankom predstavnikov Commonwealtha. Ta srečanja mu niso bila prav prijetna, saj se je moral v raznih primerih precej ostro spoprijeti s predstavniki afriških dežel. Med drugim mu je tanzanijski predsednik Julius Nyerere očital, da sploh ni sprejel nobenega ukrepa proti Rodeziji. Heath mu je odvrnil, da taki bojeviti nastopi utegnejo le škoditi in ne koristiti rešitvi teh zapletenih zadev v Afriki. Heath se je sporekel tudi s predstavniki Gujane in otokov Barbados.
Vse kaže, da angleški Common-vvealth preživlja hudo krizo, ki jo je še pospešila priključitev Anglije k EGS. Zdi se, da je vključitev Anglije v Evropsko gospodarsko skupnost hudo skalila odnose Anglije z njenimi bivšimi kolonijami.
«Fall out» v Avstraliji
CANBERRA, 10. — Avstralski znanstveniki so danes zabeležili prve znake «fall outa* po francoskih jedrskih poskusih na atolu Mururoa. Kaže, da je koncentracija radioaktivnih delcev nizka, vsekakor pa — kot poudarja uradno poročilo avstralske vlade — pojav dokazuje, da so francoski poskusi v nasprotju z razsodbo mednarodnega sodišča v Haagu.
SKLEPI NA RAVNI MEDMINISTRSKEGA ODBORA CIPE
Giolitti o drugi fazi gospodarske stabilizacije
Posebna pozornost vprašanjem italijanskega juga
RIM, 10. — Danes je minister za državni proračun in gospodarsko načrtovanje Giolitti podal nekaj izjav na zadnji seji odbora CIPE . glede ukrepov, ki jih bo ta državna ustanova začela uveljavljati v prihodnjih mesecih. Z Giolittijevo izjavo ter seveda s sklepi, ki so bili sprejeti na tem sestanku, se bo začela vladna dejavnost usmerjati vedno bolj odločneje na poti uravnovešenja gospodarskih dejavnosti. Nova vlada levega centra je nameravala v prvem razdobju zaustaviti inflacijski pojav ter je s tem v zvezi sklenila blokirati oene najosnovnejših živil, poseči na področje selekcije kredita ter še posebej preprečiti izvoz italijanskega kapitala v inozemstvo. Nadalje je vlada pripravila razne ukrepe za uredi tev javnih financ ter za izvajanje raznih programov, ki naj bi omogočili izhod iz sedanjih gospodarskih težav
IMflMmHHMflMII^HMHMMMMNMMNRHMHMfiK
Eliner Wayne Henley, 17-letni fant, ki je v središču tragičnih odkritij v Houstona. Preiskovalcem je priznal, da Je skupaj z Deanom Corllom In 18-letni Davidom Broodsoin odgovoren za najmanj 19 umorov
....................uimuiiu.............................................
NEPRIČAKOVAN RAZPLET PREISKAVE 0 MNOŽIČNEM POKOLU
Policija izkopala že devetnajst žrtev pohote trojice diaboličnih houstonskih ubijalcev
17-letni Eliner Henley in 18-letni David Brooks priznala soodgovornost pri zločinu Po izjavi mladih morilcev naj bi bilo še 25 ali 30 trupel zakopanih pri jezeru Raybum
HOUSTON, 10. — Nepričakovan razplet tragedije v Houstonu: vse kaže, da sta 17-letni Elmer Wayne Henley in 18-letni David Brooks soodgovorna za množičen pokol skupaj s 34-letnim pohotnežem Deanom Corllom, katerega je predvčerajšnjim ubil mladi Henley v še ne popolnoma pojasnjenih okoliščinah. Na »pomolu smrti* so preiskovalci izkopali 17 trupel, kaže pa, da tragičnih odkritij še ni konec. Preiskovalci so našli drugi dve trupli pri jezeru Sam Rayburn, 200 km severovzhodno od Houstona. Trupli, ki sta bili skrbno zaviti v plastični list in prekriti s plastjo apna, sta bili zakopani na makadamski cesti sredi gozda.
In to še ni vse. Po pričevanju mladega Henleya naj bi bilo v okolici jezera zakopanih še 25 ali 30 trupel, preiskovalci pa menijo, da so na obali ob Mehiškem zalivu še druga grobišča, kamor je peklenska trojica zakopala žrtve svoje pohote. Po prvih ugotovitvah preiskave kaže, da so bile vse žrtve
mladi fantje izpod 20. leta starosti, ki so bili pred smrtjo okrutno mučeni.
Zadeva je dokaj zapletena. Včeraj je bila policija prepričana, da je imela opravka le z enim pohotnežem, 34-letnim Deanom Corllom, ki je umrl zaradi «nesreče na delu*. Pozneje pa sta Henley in Brooks priznala svojo odgovornost pri množičnem pokolu, večji del krivde pa sta naprtila pokojnemu pajdašu. Možni sta dve domnevi: tudi Corll je bil žrtev mladih «zveri»; elektrikar je vodil diabolično trojico ubijalcev. Katera je pravilna rešitev je vprašanje, na katerega še ni mogoče odgovoriti. »Doslej sta dva morilca priznala — je dejal snoči poveljnik kriminalističnega oddelka houstonske policije, poročnik Breck Porter — preiskava pa še zdaleč ni zaključena. Kljub temu smo prepričani, da bomo v kratkem razvozlali ta gordijski vozel.*
Zadeva je prišla na dan včeraj zjutraj, ko se je mladi Henley javil na policijski postaji in povedal, da je ubil svojega prijatelja Corlla. Po njegovem pripovedovanju, naj bi ga elektrikar povabil na «party» v svoje stanovanje skupaj z drugima dvema mladincema. Med veseljačenjem naj bi vse tri omamil z umetnim lakom in jim vklenil roke v lisice. Henley je pribil, da Se je pravočasno osvestil in prepričal svojega krvnika, naj ga osvobodi. Ko je imel proste roke naj bi zagrabil za Corllejev samokres in ga ubil.
Fant je nato sam peljal agente do pomola, kjer je bilo zakopanih 15 trupel. Zakaj je priznal soodgovornost pri pokolu in vpletel tudi Brooksa, ni še znano. Verjetno je dal preiskovalcem protislovne izjave, da so «vrtali» vanj dokler ni priznal, ali pa ga je presunil pogled na posmrtne ostanke mladih žrtev. Kakorkoli že, dejstvo je, da je priznal svoje zločine in ovadil tudi mladega pajdaša Davida Brooksa.
Brooks je izjavil policiji, da so množični pokol zakrivili Corll, Hen-ley in on sam. Priznal je, da je sodeloval pri vseh umorih in poudaril, da sta on in Henley (slednjega
je Brooks predstavil Corllu pred dvema letoma) pripeljala precej fantov na «partyje» v elektrikar-jevo hišo.
Koliko nesrečnih fantov in otrok se je ujelo v mrežo diabolične trojice? Doslej so agenti izkopali skupno 19 trupel. Sodeč po izjavi preiskovalcev, na «pomolu smrti* naj ne bi bilo zakopanih drugih žrtev, vprašanje pa je, koliko trupel je v okolici jezera Sam Ray-bum, kjer je Corll najel bungalow. Policisti so že našli dve trupli, po Henleyevih izjavah, pa naj bi jih bilo še 25 ali 30.
Kaj sta 17-letni Henley in 18-letni Brooks? Sta res dve mladi »zveri* žejni krvi, ali pa sta podlegla vplivu mamil in pohotneža Corlla? Je bil pokojni elektrikar volkodlak ali pa žrtev mladih prijateljev? Na ta vprašanja bodo lahko odgovorili le psihiatri po poglobljenem klmičnem pregledu. Po izjavi Hen-leyeve matere pa kaže, da vsaj navidez elektrikar ni bil psihopat.
»Bil je zelo prijazen človek — je izjavila ženska — celo simpatičen in se je rad družil z golobradci.* Povedala je še, da je elektrikar po-gostoma zahajal k njim in da je bil, kljub 34 letom, bolj podoben pubertetniku kot odraslemu moškemu. «Bil je vedno vesel — je še dodala — razjezil se je le, ko je kdo bril norce iz njega zaradi starosti.*
Tragična afera v Houstonu zelo spominja na «sadovnjak smrti* v Novi Mehiki, kjer so policisti pred dvema letoma našli trupla 25 mehiških poljskih dninarjev. Pred kratkim se je v ZDA zaključil proces proti domnevnemu morilcu, Amerjčanu mehiškega porekla Juanu Coroni. Moški je bil 26-krat obsojen na dosmrtno ječo.
Pozno zvečer smo izvedeli, da je policija našla še štiri trupla na plaži pri Galvestonu. število ugotovljenih žrtev diabolične trojice je naraslo na 23.
V zvezi s sestankom na ravni CIPE je ministrstvo za proračun objavilo sporočilo v katerem pravi, da delovni program ministra Giolittija obsega v glavnem tri bistvene probleme: razvoj italijanskega juga, program investicij na raznih gospodarskih področjih ter končno razvoj družbenih infrastruktur.
Vprašanje juga je postalo v Italiji v zadnjih letih zelo pereče. Dogaja se namreč, da obstaja tu ogromna delovna sila, ki je na splošno nekvalificirana in ki v današnjih razmerah sili iavne oblasti, da sprejmejo določene ukrepe. Problem italijanskega juga je v hLstvu tak: treba je poskrbeti za umestitev industrijskih enot, ki naj bi zaposlovala čim večje število delavcev s čim manjšo zahtevo po kvabfici-ranih delovnih mest. Popolnoma razumljivo je tudi, da je taka naloga težko izpeljiva v razmerah italijanskega juga. Danes, ko industrijski o-brati, ki hočejo biti konkurenčni na domačem in tujem trgu zahtevajo razmeroma visoko proizvodnjo, je dvomljivo, da hj kaj takega mogel nuditi italijanski jug. Sedanji vladi levega centra gre na vsak način priznanje, da se je odločno lotila reševanja tega vprašanja. Morda se ji ne bo pu-srečilo izpeljati ga v dveh ali v 3 letih, toda prej ali slej bo trud gotovo obrodil svoje sadove. To bo seveda zahtevalo odločno preobrazbo vsega juga posebno na področju prosvete, in razširjenega šolskega pouka nasploh. Morda pa le gre za odločne korake na poti preobrazbe področij, ki so že stoletja zaostajala za drugimi razvitejšemi kraji v Italiji.
Drugo zelo važno vprašanje, ki si ga zastavlja CIPE je vprašanje zadostitve popraševanju električne in druge energije. Ministrstvo namerava poseči na nekaterih področjih. Glede dobave petrolejskih proizvodov je minister za proračun pojasnil vladno stališče: vlada se ne more omejiti samo na to, da preučuje in rešuje vprašanja, ki jih petrolejske dnižbe po-
BIL JE NAPOVEDOVALEC LJUBLJANSKEGA RADIA
Tragična smrt Janeza Kranjca v nesreči pri Črnem kalu
Iz neznanih razlogov je napovedovalec zavozil na levo stran ceslisra in trčil v nasproti vozeči tovornjak
KOPER, 10. — Danes ob 2.45 se je na cesti v zgornjem črnem kalu pripetila prometna nesreča, v kateri je hudim telesnim poškodbam podlegel Janez Kranjc, radijski napovedovalec iz Ljubljane. Njegova sopotnika Janez Krušeč iz Ljubljane in Vladimir Marinac iz Buzeta sta huje poškodovana, lažje telesne poškodbe pa ima potnik iz istega vozila Boris Kalan iz ;Mengša. Vse tri so; prepeljali v izolsko bolnišnico.
Voznik osebnega avtomobila Janez Kranjc je vozil s spačkom od križi-
Morje je oddaljeno In umazano, poleg tega pa so ceste za v Ostio preobremenjene s prometom. Kje bi se
osvežili? V hladni vodi znanega vodnjaka Trevi
r-.rrII|1„,......................................................m..........................
ŠTIRI AVTOMATSKE POSTAJE IZSTRELJENE PROTI MARSU V TREH TEDNIH
A vtomatska postaja marš 7 na poti proti Rdečemu planetu
Vse kaže, da bosta na prvem zunanjem planetu pristali kar dve sovjetski sondi
v Evropi. Vrednost celotne investicije, skupaj z obratnimi sredstvi znaša okrog 36 milijard dinarjev. V tovarni bo zaposlenih 750 ljudi, od tega dve tretjine kvalificiranih in visoko kvalificiranih strokovnjakov, ki bodo ustvarili letno proizvodnjo v vrednosti 40 milijard dinarjev. Tovarna je bila zgrajena v rekordnem času 14 mesecev.
Surovinsko osnovo bo tovarna za novo proizvodnjo v največji možni meri zagotovila pri ostalih tovarnah ISKRE in drugih jugoslovanskih proizvajalcih Gre predvsem za različne elektronske komponente kot so upori, kondenzatorji, polvodniki, električni kabli in vodniki, materiali za
MOSKVA, 10. — Snoči ob 19. uri I timi dnevi, in je nekoliko različ-(po italijanski poletni uri) so so- na od po.staj marš 4 in marš 5. -------------1—;l-1	Kot smo že poročali je TASS poudarila, da se bo postaja marš 6 poslužila za svoje raziskovanje tudi znanstvenih naprav postaje marš 4. Isto velja tudi za zadnjo sovjetsko vesoljsko odpravo kar naj bi po mnenju zahodnih znanstvenikov pomenilo, da bosta postaji marš 6 in marš 7 po vsej verjetnosti pristali na Rdečem planetu, okrog katerega bosta krožili drugi dve postaji. Mars 4 in marš 5 naj bi postali neke vrste centrala za oddajanje zbranih podatkov na Zemljo.
Kot marš 6 je tudi postaja marš 7 opremljena z znanstvenimi napravami francoske proizvodnje za študij sončne plazme, kozmičnih Žarkov in sončnih radijskih emisij na enem metru valovne dolžine.
vjetski znanstveniki izstrelili proti Rdečemu planetu avtomatsko postajo marš 7. Gre za četrti tovrstni poskus v pičlih treh tednih, kar dokazuje, da so sovjetski znanstveniki napeli vse sile v raziskovanju tega še skrivnostnega planeta.
Vse kaže, da je glavni cilj slednje odprave — postaje marš 4, marš 5 in marš 6 so bile izstreljene s kozmodroma v Bajkonurju 21. julija, 25. julija in 5. avgusta — pristanek na Marsu. Domnevo potrjuje, čeprav posredno, tudi običajno skoiio poročilo sovjetske tiskovne agencije TASS. »Postaja marš 7 - trdi uradna sovjetska agencija — je opremljena z znanstvenimi napravami za raziskovanje Rdečega planeta, njegovega okolja in medplanetarnega prostora »
Uradno poročilo poudarja, da je i postaja zelo podobna sondi marš 6, ki je bila izstreljena pred pe-
Včerajšnja izstrelitev je bila podobna prejšnjim trem. Postaja je letela po krožnem »parkirnem* ti-
ru okrog našega planeta, dokler niso v kontrolnih centrih na kopnem in na Atlantiku (Sovjetska zveza je v ta namen poslala vrsto posebno opremljenih ladij na Atlantski ocean, da bi sledile poletom avtomatskih postaj) preverili točnost vseh parametrov krožnega tira. Šele nato so z radijskim impulzom prižgali glavni motor avtomatske postaje, ki je začela svojo pol milijarde kilometrov dolgo pot proti Marsu, kamor bo prispela sredi marca prihodnjega leta.
Zaradi vzajemnega položaja Marsa iz Zemlje bodo sovjetske sonde tokrat preletele razdaljo, ki loči planeta, v okrog sedmih mesecih, medtem ko sta sondi marš 2 in marš 3 preleteli isto pot v šestih mesecih. Ob tem prvem poskusu so sovjetski znanstveniki dosegli le delen uspeh. Prva postaja je izstrelila proti Rdečemu planetu plaketo, v kateri je bil vrezan sovjetski državni grb, od druge pa se je odklopil pristajalni. modul, ki
•1
je »mehko* pristal na planetu. Radijska in televizijska zveza z modulom pa :se je «pretrgala» 20 sekund po uspešnem pristanku. Vzrok okvare ni bil še točno ugotovljen.
Vse kaže, da sovjetski znanstveniki ne bodo izstrelili v kratkem drugih postaj proti Marsu. Danes ponoči, se je namreč zaprlo «okno», ki se je odprlo pred tremi tedni. Vzajemni položaj Zemlje in Rdečega planeta ne bo za dalj časa ugoden za podobne vesoljske podvige.
Ob 1. uri danes zjutraj (italijanska poletna ura) je postaja marš 7 preletela že 102.000 kilometrov poti. postaje marš 4, marš 5 in marš 6 pa 6.432.000 km, 5.067.000 km in 1.535.000 km.
Mars, ki je prvi od zunanjih planetov, je dokaj podoben Zemlji. Tečaja sta prekrita z ledenco skorjo. ki se periodično krči in širi, kar dokazuje, da se klimatske razmere na planetu periodično spreminjajo, to je tudi na Marsu so
letni časi prav tako kot na Zemlji.
Še nerešeno vprašanje so tako imenovani marsovi kanali. Po nekaterih teorijah, v katerih je veliko znanstvene fantastike in bolj malo strogo znanstvenih ugotovitev, naj bi bili kanali delo že zdavnaj izumrlih marsovcev, po drugih pa naj bi bili le posledica erozije vode in ledenikov.
Marsovo leto (čas v katerem enkrat obkroži Sonce po ekliptiki) je skoraj dvakrat daljše od zemeljskega (686 dnf, 23 ur in 31 minut) dan (čas v katerem se zavrti okoli svoje osi) pa je skoraj enak zemeljskemu (24 ur, 37 minut in 23 sekund). S prostim očesom vidimo Mars kot dokaj bleščeče rdeče nebesno telo. Ob velikih opozicijah — ki se ponavljajo vsakih 15 ali 17 let in ob katerih je razdalja Mars-Zemlja najkrajša (okrog 57 milijonov km) — pa je za Venero najbolj bleščeča zvezda na nebu.
šča Ankaran proti Kozini. Ko je pri avtobusnem postajališču v zgornjem črnem kalu že prevozil desni nepregledni ovinek, je na ravnem iz neznanih vzrokov zapeljal na levo stran ceste. Tedaj je nasproti pripeljal tovornjak iz Murske Sobote in prišlo je do čelnega trčenja. Tovornjak je potisnil osebni avto v pobočje cestnega useka in ga razbil. V cestno pobočje je trčil tudi tovornjak, se prevrnil na desni bok in obstal poševno čez cesto. Na vozilih je za o-krog 70 tisoč dinarjev škode. Zaradi nesreče je bil promet na tej cesti zaprt za vsa vozila v obe smeri do šestih.
L. O.
Drzen rop v Tarantu: banditi odnesli 150 milijonov lir
TARANTO, 10. — Drzen rop v Tarantu: trije oboroženi banditi so vdrli v urad občinskega prevozniškega podjetja In se polastili 150 milijonov lir v gotovini. Takoj nato so jo urno pobrisali z avtom «giulia», v katerem jih je čakal četrti pajdaš. Policija je uvedla preiskavo, a roparji so izginili kot kafra.
Okrog 16.30 se Je pred upravnim poslopjem občinskega podjetja v predmestju Taranta ustavila »giulia* Iz katere so stopili trije banditi. Vratar je zaslutil nevarnost in je stekel po stopnicah, da bi dal alarm, a zaman. Banditi so ga dohiteli in ga pretepli. Nato so vdrli v urad, kjer je 7 delavcev čakalo na plačo. Z orožjem v rok) so ukazali uradnikom in delavcem naj se uležejo na tla, medtem ko je eden od treh lakomno pobili torbo z bankovci.
POZOR: LILIPUTANCI!
Na stotine radovednežev se je trlo včeraj v kolumbijskem mestecu Ibague, kjer naj bi nekateri študentje videli Lilipu-tance, okrog 20 cm visoke vesoljce. Vse kaže, da so čudna bitja nekoliko v sorodstvu s hudičem, saj smrdijo po žveplu, da te kar zagrabi za grlo.
Nekateri fotoreporterji trdijo, da so videli na peščenih tleh odtise liliputanskih stopal. Predstavniki krajevnih oblasti pa niso ne demantirali ne potrdili vesti. Molk je v takih primerih vsekakor najboljša politika: ne zameriš se treznim ljudem, a tudi Lilipu-tancem ne.
POŠTENOST
Tisti, ki menijo, da študentje v šolskih klopeh le tuhtajo, kako bi prelisičili profesorje in z najmanjšim trudom zaslužili čim boljšo oceno, se pošteno motijo. Neko dekle iz Bagnare je včeraj vložilo prošnjo na šolsko skrbništvo za ponovitev zrelostnega izpita. Trdi namreč, da so ji bili profesorji prenaklonjeni in da ni zaslužila tako visoke ocene. «Che m...» bodo komentirali naši maturantje.
ŽRTEV
Ameriška tehnologija še ni dosegla take ravni, da bi zagotovila svojim kozmonavtom zelo komodnega življenja v vesoljskem laboratoriju. A kaj za to. človek se rad žrtvuje za napredek in znanost, kar je preveč pa je le preveč. Bean, Garriot in Lousma so že morali žrtvovati za pajka Arabello in Anito delček svojega okusnega vfilet mignom, da bi lahko živalici brezskrbno predli svojo mrežo za vesoljske mu he. Strokovnjaki v Houstonu pa sedaj zahtevajo, naj jim dajo kot vitamin kapljo svoje krvi.
stavljajo glede revizije cen. Vlada mora obravnavati vsa ta vprašanja v širšem okviru in sicer s stališča zagotovljene dobave naftnih oroizvodov. skladnega delovanja podjetij, ki se u-kvarjajo z rafinacijo teh oroizvodov tei z vlogo, ki jo na ,em področju lahko odigra in mora odigrati državna javna ustanova za oetroiej
Glede dobave električne energije ob staja najtežji problem, ki zadeva zakonodajo o namestitvi električnih libra tov. Tu je treba upoštevati tudi vlogo, ki jo odigrajo deželne uprava na tem področju. Na vsak način je minister za proračun omeni) potrebo, de. se čimprej odobri program za zgraditev novih termičnih in jedrskih central.
Nn kraju je minister Giolitti na sestanku CIPE pojasnil vlogo podjetij z državno soudeležbo posebno v zvezi z novimi pobudami. V tej zvezi je poudaril, da bo sedanja vlada skrbela predvsem za gospodarski razvoj juga. in sicer predvsem za zgraditev industrij, ki bi nudile čim večjo zaposlitev. Nadalje je minister omenit potrebo razvoja na področju kemični* in elektromehanične industrije.