10. številka. Ljubljana, petek 14. januarja. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak ilan, tzvzemli ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prejeman za a vstro-ogerske dežele za eelo leto 1« gld., za pol leta H gld., M Četrt leta 1 riđ, — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za eelo leto 18 gldL, /a četrt leta :t gId. 80 kr., za en mesce l glej. 10 kr. Za pošiljanje na dom 86 računa 10 kr. za mesce, 80 kr. za eetrt leta. — Za tuje dežele toliko vre, kolikor puštnna iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah'in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za Ž etri leta l2 riđ, 50 kr., po poŠti prejemati za eetrt leta JI gld. — Za oznanila se plačuje do> četiristopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, ."> kr., če se dvakrat in 4 kr. Se se tri- ali večkrat tiska. D6pi«] naj se izvole trankiruti. -t Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo Je v Ljubljani v Franc Kohminovej hiši št. 2't—2n' poleg gledališča v „zvezdl". Opra vniStvo, na katero naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Kcdinanovrj hiSi. Ministerstvo in ustavoverna stranka. Iz Dunaja prihaja velevažen telegram, ki poroča: V klubu „tbrtschritt" poslancev usta-voverne stranke sta prišla 12. januarja ministra Auersperg in Lasser. Auersperg je rekel, da ima ministerstvo namen, pri dogovorih z (»gorskim najodločnejše varovati koristi Avstrije. Ministerstvo da želi z ozirom na visoko važnost te stvari v živej in ved noj dotiki se stranko ostati, želi torej naj ustavoverna stranka izvoli svoje zaupne može, do katerih se more ministerstvo obračati, tudi kudar nij državni zbor zbran. Enak poziv bode vlada izročila v gospodskoj zbornici. Ministerstvo ne bode stranke v nobeno prisilno stanje spravljalo. Minister Lasser potom ustavoverno nemško stranko pozivlje, naj se jed i u os tu o z b e r 6 okolo ministerstva, ker ministerstvo potrebuje stranke; ali tudi strun t. #« /i«#!■«• httfv *m« ###■»*<*»*** v • Ministerstvo ne more bolj jasno govoriti, ali po vsej svojej pretečenosti sme terjati, da se mu prisoja ostro varovanje avstrijskih interesov. Dogovori z O gorsko so bodo nadaljevali početkom februarja, ko bode državni zbor še skupaj. V debati, ki se je o tem začela, so vsi nemški govorniki naglašali, da ta polovica države ne more več bremen nositi, nego jih nosi. Ceni odločnejše ministerstvo postopa v tem smislu, tem bolj ga bode stranka njegova podpirala. To je najnovejše, gotovo važno poročilo iz Dunaja. Vidi se, da ministerska kriza gleda jasno iz vseh besedij obeh ministrov. Sedaj se bode pokazalo, ali bode znala cela avstrijska opozicija porabiti mučno situvaoijo, v katerej je Popotne črtice o Kitajcih. (Spisal Iv. Franke.) I. (Konec.) Na drugej strani keja, tam kjer kitajsko brodovje istoji, so pa malo nizke hiše brez oken, s črnim zidovjem, jako neredno ali gosto stavljene, kar jo ravnine ob morji. Višjo nad teini kočami na terasah, so pak lepe vile vsred tropične zelenjave, potem vzgor jo gora, katerej se ne vidi do vrha. Ko je bila pošta oddana in je kapitan ž njo z ladijo svoje knjige odnesel na svoj urad na suho zemljo, smeli smo tudi paša-žerji. Kitajci s svojimi čolniči pridejo, vpijejo, regija jo in se gnetejo okolo ladije: vsak bi te rad vozil na suho. Jaz sem se bil spravil ministerstvo in njegova stranka, — to se ve, na svojo korist in na dobro naše države. Malokedaj se strinjamo v nazorih z mi-nisterstvom, posebno z Lasserjem. Ali v tem mu popolnem prav dajemo, ako Lasser pravi, da ustavovernej stranki je treba ministerstva, kajti kadar pade to ministerstvo so svojo si-stemo, skrči se tudi njegova nemsko-ustavo-verna stranka v jako neznatno manjšino. Bira. Tukajšnji list duhovenske slovenske stranke je začel v več člankih razpravljati vprašanje, ali bi duhovniki, posebno kaplanje še dalje biro pobirali, ali bi se pak postava naredila, po katerej se ima duhovnikom dajati naravnost iz davkove dotične priklado in se bira v na-turalijah odpravi- — Vsled predloga Apfaltrer-novega v zadnjem kranjskem deželnem zboru, naj se bira odpravi, namreč je poslanec dr. Zarnik predlagal, naj se prej nič ne sklepa, predno se ne zasliši, kaj mislijo o tem strokovnjaki in udeleženci, kmetje, posebno župani in kmetski izvoljenci in pa tudi pre-jemovalci duhovniki, da se tako nikomur krivica ne godi. Vsled tega je zdaj deželni odbor kranjski razposlal vprašanja duhovnom in županom, ali je dobro in koristno, če se odkupi bira aH kolektura duhovenska in kako. Predno so odgovori na deželni odbor prišli, začenjajo se, kakor prav, razgovori v duhovenskem listu. Mi, se svojega znanega stališča smo tu, neutralni Mi stojimo na liberalnem stal u tu, to je, mi bi radi, da se vsem udeleženim prav stori, a ne samo jednemu. Zarad tega, in ker se v omenjenem listu glase duhovniki, bilo bi nam v interesu stvari prav, ako se hočejo tudi drugi duhovniki, posebno pak župani iu posestniki sploh oglasiti. v kitajsk čolnič, katerega je čvrsta mlada Kitajka prav ročno veslala. Od početka sem mislil, da sva sama v čolnu, ali mej potjo so se iz notranjega čolna za vrstjo na beli dan priplazili trije mladi Kitajčki, okrogli, debeli, s cofkoin na glavi, kakor mišji rep, vesel prizor. Vsi li ljudje, ki so po čolnih, se zovejo boat-popnlation — ljudstvo na čolnih, — ki nema druge domačije in po celem Kitajskem stoje več milijonov. Samo v llong-kongu jih je 2(i.OOO. Cele rodovine so po dnevi in po noči na čolnih, moški hodijo sicer tudi na suho dela iskat, žensko pa skušajo z vožnjo kaj zaslužiti. Pridemo v mesto. Ilong-kong ima 125.000 prebivalcev. Uradni izkazi od leta 1805 našte-jejo 2034 PiVropcev, torej ljudi naše izobraženosti, mej temi so tudi všteti Amerikanci, in angleška vojaška garnizona. Ti stanujejo v palačah, lepih hišah, njih ulice so snažne, Naj se stvar novinarsko prej dobro od vseh stranij protrese, predno se sklepa. „Pro* in „contra". Mi dajemo vsem moževskim in-resnim glasom prostor, posebno pa bi tukaj trebalo, da bi razumniki z dežele z imeni svojimi javno povedali, kako sodijo o tej stvari. Sicer je pa vprašanje, kako naj se kolektura odpravi in duhovnikom v pravnej meri v denarjih plačuje bolj teška stvar, nego se na prvi pogled misli, in prenagliti se v tem, posebno v načinu kompenzacije, ne bi bilo dobro. Na Štajerskem je v teoriji bira, uže odpravljena z deželno postavo uže davnaj, a v praksi menda še zdaj ne, ker manjka še ključa za rešitev. Jugoslovansko bojišče. Srbski listi v Belgradu in Novem sadu so neutrudni v pisanji člankov, v katerih bodre in sokole srbski narod in srbsko vlado, naj na spomlad vojno začne proti Turkom, ker, pravijo, sedaj ali nikoli je čas, da ae Srbstvo osvobodi in zjedini. Če je tem glasom kolikaj vere, bode na spomlad akcija začela se od strani Srbije. Iz Dubrovnika poroča „ Pol. Corr.u plan, ki ga zdaj Turki imajo v Hercegovini. Oni bodo v tvrdnjavah čakali, vstašev ne napadali, v Mostaru pa zopet jedno komisijo naredili, ki bode vstaše mirila ali „pacificirala" — katerej pa noben vstaš veroval ne bode. — Ob jednem isti list poroča, da bode turška vojska na črnogorske meje pazila, da Črnogorci ne bi mogli vstašein na pomoč. Tu bodo turške divje čete mejo oskrunile in vojna se začne! prostorne in senčnate, tu in tam vidiš bogate štacune, vidijo se elegantni rijakerji in palan-kini, ali nosilnice. To dela vse vtis, da vlada tukaj bogatstvo in konfort. Vile, ki so tu in tam na pogorji raztresene, ne velike, a lepe, so večjidel obdane z okusnimi in luksurijoznhni vrti, kateri so obzidani, imajo male vodomete. Našel sem na hribu mala narejena planjavica, z mehko kratko pristriženo zeleno travo, prav nežno oskrbovano. Tu so igrali, metaje nekove krogle, odrasli Kvropci. Videti jo, da so vsi nasadi in stavbe iz novejšega časa. S kratka: Kvropci tukaj mej Kitajci tako komotno in tako lopo žive, kakor nekdaj plemenitaši, ko so morali drugi, podložnik!, za nje delati, samo s tem razločkom, da so Kitajci tudi slobodni in so jim ne godi slabo. Kitajski oddel, ki za tem pride, je prava zmešnjava. Kolikor mogoče barv je nakopičeno, tako da ti vse mrgoli pred očmi. Zidano Kranjsko narodno šolstvo. (Dopis iz učit. krogov.) I. Mnogo i čestokrat pisalo se je uže o našemu šolstvu. A „Slov. Nar.u bode dal tudi tem besedam nekoliko prostora, da, ker je bila svitla stran sedanje šole dosta obrana, — se osveti tudi nasprotna temna. Saj odkritosrčnost ne škodi. Kranjsko narodno šolstvo od početka novih šolskih postav nij še tako napredovalo, da bi se se zadovoljnostjo in ponosom nanj ozrli. Nego vedno je še ovir dosta, koje razcvetu narodnega šolstva tako močno nasprotujejo, da se na drugej strani razruši, kar so jo na prvej koristnega učinilo. Uzro-kov, koji zabranujejo, da se na šolskem polju ne more vspešno delati, nij nam treba dolgo iskati. Prvi je ne prava izvršitev novih šolskih postav. Kako je to možno, vskliknil bode marsikdo, saj ne smemo nehvaležni biti postavam, koje so nam toliko koristile! A ipak je tako. Pogledimo si paragraf o šolskem pohodu. Ta terja, da mora deca pridno in neprestano šolo obiskavati; učitelj mora vse šolske zamude točno vsak dan v šolski razrednik zabilježiti; i vsakih 15 dtiij mora učitelj malomarneže krajnej šolskej oblastniji izkazati, koja jih potem odda okr. šol. sv. A kako se to izvršuje? Se strahom izlazi iz ust to pitanje. Nekateri odgojitelji, vajeni vedno še prejšnjega reda, ta paragraf čisto opuščajo i prezirajo; čo so pak prisiljeni izkaz šolskih zamud oddati skrivajo se iz strahu pred starši za krajnim šolskim predsedništvom rekši roditeljem: „jaz nemam pri tej stvari nikake besede; predsednik je vsega kriv." Da! uči-teljstvo se še spominja, koliko štovanja uživalo je v „mežnarskej dobi." Se pak li s tacim postopanjem ne slabi štovanje našega kmeta za ljudskega učiielja? I če ne bode kmet štoval odgojitolja svojo dece, — bo li štoval šolo" ? Nikakor ne! Naš kmet še nij na tako visokej stopinji oliko, da bPznal korist dobre šolo ceniti. Nego ona mu je v sedanjej podobi kos tlake, koja inu deco od domaČega dela odtegava, Zato mora se mu Časi užo se silo na postavo kazoč povedati, da noma nikacega prava deci svojej, koristne šolske nauke odtegovati. Se ve da učitelj ne sme pri vsakej najmanšej priliki vso ostrost postavo kmetu pokazati. Praktično izurjeni učitelj ne bo srdil prostega ljudstva s preostrim ravnanjem. A preveč opuščati se pak zopet ne smejo postave. Vsaka osobnost mora se ob tacih prilikah opustiti, kajti s pomočjo postav moramo ljubezen za narodno šolstvo v narodu našem obuditi. Učitelj, komur je narodno šolstvo drago izvrševal bode vestno nove šloske postave, kajti te pomorejo mu, da vspešno v šoli po-dučuje in ne govori praznim klopom. Saj znamo, kako je bilo se šolskim pohodom pred rojstvom novih šolskih postav. A nikdar ne sme zaiti učitelj na oni pot, na kojem bi kmetu z novimi postavami nagajal in ga mučil. Saj mora biti tudi on ud srenje, s kojo mora živeti v prijateljstvu, kajti le „kjer šola in ljudstvo skupno delujeta, možna je vspešna odgoja", pravi Ilerrmann. Uničen pak je ves trud, tudi vestnih učiteljev, če jeden postave čisto prezira. Narod naš opazuje učiteljstvo, ter iz njegovega raznega delovanja po svoje sodi in se po njem tudi vede. Preostra izvršitev novih šolskih postav, in čisto preziranje onih, — to sta dva ekstrema, kojih se moramo varovati, drugače borili se bodemo vedno še z vsakdanjimi težavami. Trudimo se, da bodemo delovali vsi po jednem izgledu, potem cenil bode narod šolo in učitelja po njegovoj vrednosti. Pogledimo pak nadalje v krajni šolski svet. Tudi tu nij vse tako, kakor bi moralo biti. Ta ima sedanji čas mnogo posla, in če se | vse redno opravlja, dobleno je mnogo na šolskem polji. A žalibog, to se ne zgodi vedno. Predsednjiški stol zaseda čestokrat mož, koji o novej šoli nema niti pojma, in upira se z vsemi močmi proti vsakej novej šolskej naredbi. Da, celo tega ne izvršuje, kar mu postava od 12. aprila 1870 1. veleva. Mesečne soje se opuščajo, najvažnejše šolo zadovajočo stvari leže pod klopjo in prigodi se, da predsednik vse druge mežnarske interese bolj zagovarja, nego šolske. V tacih razmerah nij možno, da bi šola napredovala. Mnogo se je ob svojem času poudarjalo, da krajni šolski svet nič ne koristi šoli, in naj bi se ta oblastnija čisto odpravila. Učitelj, komur je razcvet narodnega šolstva, pak narod sam, drag, moral bi z vsemi močmi to misel pobijati. Vsakega učitelja naloga morala bi biti, skrbeti za to, da se za predsednika v krajnem šolskem svetu izvoli olikan in napreden mož. Kjer pa tacega nij, naj učitelj vso kriplje napne — da bode sam izvoljen. Koliko koristi šoli iz tega vzraste, če jo učitelj tudi predsednik kraj. šol. sveta svedočijo nam posamezni izgledi. Nikdar pak ne voliti duhovna, komur je nova šola brezverska; zahman je potem ves trud učiteljev. Na vsak način obstati mora pak krajna šolska oblastnija jedino sredstvo naroda, da se more neljubih osob izmej učiteljstva obraniti, in le na to mora se paziti, da ne zasedajo stolov nazadnjaški možje. II. Da je bil učitelj v prejšnjej dobi vse bolj nego to, kar bi moral biti — to je dosta znano, kakor tudi to, da se je za primerno uravno odgojo nežne mladine malo skrbelo. Od učitelja so je tudi mnogo zahtevalo, in „avancement" njegov bil je odvisen od vseh druzih faktorjev bolj, nego od njegove znanstvene omiko. No, zdaj je drugače. Kar se je v prošlej dobi od učiteljev premalo zahtevalo, toliko več se sedaj od novejših. Učiteljišča snovana so po najnovejših urodbah. Ubozim glavam pripravnikov silijo toliko razne vede, da mora vsak patetično se Sokratom vsklik-niti: „to najbolj vem, — da nič ne vem". A mislim, da ga drugo vodi k tem vskliku nego Sokrata, lleči moram, da tudi učiteljišča so kriva, da novo šolstvo pri nas na Kranjskem ne napredava tako kakor se je bilo nadejati. Mnogo zanimivega uči se učiteljski pripravnik. A učiteljišča imajo preveč pred očnu visoko omiko. Rekel bi, da so to zavodi, kjer se dijak no pripravlja za učitelja narodnih, nego za učenika višjih šol. A kaj novincu učitelju koristijo vsi predmetje, kojih se je moral v učiteljišču učiti? Saj vsega ne bode rabil, ali vsaj v tej obliki ne, kakor je prejel. V pripravnici kopičila se je teorija na teorijo, a potem, ko nastopi v mirodnej šoli, naj sam vse te teorijo praktično izpoljava ! Nij se čuditi, čo učitelj novinec potem ne zna ni naprej ni nazaj in mu srce vpade. Istina, nastopil je ko je bil v vadnici, recimo dvakrat (?) mesečno praktično v vadnici. Tu je v jednem razredu 40 dece v vsa v jednem oddelku, lehko mu je bilo torej nalogo svojo izvrstno rešiti. A ko mu dovolijo iz pripravnice ločiti se, mu reko: „pojdi mej svet", in ga pošljejo na kakovo jednorazredno narodno učilno in učitelj novinec ponosno gleda moj svet, še bolj ošabno pak na svoje stareje tovariše, se pak kmalu preveri, da na kmetih učiti in odgo-jevati je višja umetnost, nego podučevati na vadnici, kjor je v jedenem razredu le 40 otrok. Mesto 40 dece vidi pred soboj trikrat včasi je še vse to z nekim sistemom. Posebno one ulice, ki gredo navgoro, in se mora po stopnicah hoditi do njih, so živahne, ker ljudje pred hišami sede, se razgovarjajo in imajo vse odprto. Ženske šivajo, trguje se, sploh vsaka nekaj dela. Matrozi pijo v tacih kolibah in objemajo rujave Kitajke in se dobro imajo. V tem kitajskem oddelku je prebivalstvo jako nagnečeno, ker je 92.000 ljudij na primerno jako malem prostoru! Da se je pod hribom Viktoria-pik tako mesto naredilo, toliko naroda naselilo, krivo je to, ker je kraj bil nekdaj jako ugoden za tihotapstvo ž opiumom. Najprvi naseljenci tu so bili tihotapci, ki so tu depot za opium napravili, ker so se okolo otokov lehko skrivali in do Kantona, velicega emporija za trgovine vse južne Kine ne daleč imeli. Angleška vlada je to naselbo na vso moč podpirala, da bi Portugizom na Makao škodila, kar se je tudi posrečilo jej. Leta 1842 po končanoj sročnej vojski s Kitajem je Angleška dobila ta otok in luko popolnem v svojo last po miru v Nangking. Da je to mesto važno za trgovino, vidi so iz tega, da je leta 18G5 došlo sem 2043 bark in gotovo je, da je z razvojem azijske trgovine naraslo tudi to število. Hong-kong ima vse, kar gentelman zahtevati more, torej tudi dobro policijo. Policaji so večjidel hindastanci, katere tedaj Angleži soboj črez morje pripeljejo in so izvrstni javni čuvaji, zastavni ljudje. Kvropci so predragi za tak posel. Z vodo je mesto dobro preskrbljeno. Z velicimi stroški je napravljen vodotok, ki oskrbljuje meščane z dobro hladno vodo. V učilnicah in misijonskih zavodih se podučuje nad 500 domačih kitajskih otrok, katerim se tako skuša evropska kultura vce-pavati. Za bolne in onemogle mornarje je velika preskrbovalnica „seamens asvlum", krasna hiša in splendidna, zidana iz kamna. Dalje je več bolnic, sanitarno nadzorništvo, ki strogo pazi ....., hiše, kjer se shajajo klubi, in celo lepo poslopje za frajmavrarsko ložo. Hotelov je jeden velikansk, še večji nego Tavčarjeva hiša v Ljubljani. Sicer je pa ta in so drugi manjši hoteli po amerikanskoj šegi uravnani, namreč plača se 4 dolarjov na dan in s tem je potnik na dan za vse preskrbljen, samo vino ali pijača sploh se mora posebej plačati. Kasirju se plača, in če mu kdo po našej slabi navadi „trinkgeld" da, blamira se, ker dobi ga nazaj. Gledišče imajo Kvropci tudi, in včasi jih obišče kako evropsko društvo in gastira pri njih. Pol ure od Ilong-konga imajo še tako zvano „happy vallev" ali „srečna dolina", ki ima od tega, ker je jedina dolina, ki je zelena, ker teče skozi njo potok. Tam imajo Evropci sprehajališča in prostor za „races" — tudi štirikrat višje število, katero mora razdeliti v oddelke, kakor mu postava kaže. A kako v takej šoli podučevati? Učil se tega nij, in če neče popolne fijaske v njemu izro-cenej učilni narediti, mora zaštitnika iskati v kakem starejem učitelju, in ta mu še le pot do prave prakse odpre. Nij se čuditi, da šola prvo, leto malo ali celo nič ne napreduje. Temu bi se pak lehko v okom prišlo, ko bi se gospodje višjih krogov za narodno šolo bolj zanimali. Skrbeli naj bi, da bi se praksa v izobraževališčih bolj naglašala, nego do sedaj, i potem upati bi bilo, da bode narodna šola primerno napredovala, A tudi učitelji moramo si priznati, da ne storimo vsega, kar bi plodno delovanje na šolskem polji pospeševalo. Mej mlajšimi i starejhni učitelji nadvlada nekaka napetost. Prvi, ošabni na svojo znanstveno omiko, ponosno ozirajo se na stareje učitelje. Ti pak, naudarjajoč svoje dolgoletno delovanje milo-valno omenjajo novoernih učiteljev rekoč: „Saj je ta in ta še le iz lupinje zlezel." No, da so bili staroj i učitelji preje luč +sveta zagledali, — to sigurno nij njihova zasluga. Vsikako pak nij prav, če nij mej učitelji, moj odgojitelji bodočega naroda jedinosti. Sta-reji morali bi veselo i prijazno mlajšim učiteljem pomagati na splošno korist šole. Mlajši morali bi hvaležno vse sprejeti in vse storiti, da se jedinost ohrani. Potrpimo drug z družim in ne smešimo sami sebe. {Konec prih.) V it is nje di/inr. Srh*k** narodna skupščina je sklenila zarad žaljenja ustave prejšnje ministerstvo vojne tožiti, zakaj je razpisalo posebno pri-klado na davke zarad narodne vojske. — Predlog je bil izročen posebnemu odboru, ki ga bode valjda zavrgel. #ir**.#.v« zbornica se je morala za 14 dni odložiti, ker nij bilo spraviti sklepovanja zmožne večine skupaj. To ne kaže posebne zdravosti grškega parlamentarizma. Iz Rim** javljajo, da pride kmalu nemšk cerkven dostojanstvenik tija, ki bode začel dogovore z Vatikanom zarad utolaženja napetih razmer mej cerkvijo in državo. Turki obetajo, da bodo januarjev kupon turških državnih papirjev plačali. — Tedaj sedaj še. V 4tmpritj zbornici zastopni-nikov je pal nasvet, naj se pomiloste oni, kateri so se udoležili vstaje konfederircev. Dveh tretjin večine nij bilo mogoče dobiti. Dop ini. Politični razgled. IVotruiiJe «l«»&«»lo. V Ljubljani 13. januarja. Češki „Pokrok" v uvodnem članku 1*«-tjniu' ostro prijemlje, ker je „Czas" nasve-toval poljskim poslancem, da zdaj zarad vnanjo politike ne bi opozicijo delali, in pravi, da se Poljaki nijso iz zgodovine 1848, 186G in 1870 prav nič naučili. IMtfintj.vLtt „Tagespresse" je enkrat pisala, da je Skrejšovski s pruskim denarjem agitiral za Staročehe. Skrejšovski je tožil, a uredništvo „Tgspr." nij moglo dokaza resnice dobiti, dala je Skrejšovskemu zadovolj-ščino in pravde je konec. Sedaj bodo S. pa še dalje tožil češke „N. L.," ki so ono bedarijo bili ponatisnili. V M*vfti govoro da\jo o postavi glede uprave. Včeraj je imel Sennyey govoriti. — Deak jo močno bolan ()gersko-*t'bst+t* „Matica" se mora na magjarsko povelje iz Novega Sada v Pešto preseliti. Iz lirfclieSTtt 10. jan. [Izv. dop.| Pa smo bili včeraj in donos zidane volje. Po-pevali smo, smijali se in ploseli do belega rana, — no pa čujte, bom bolj v redu pri-povedaval. Krško pevsko društvo je aranžiralo včeraj 9. t. m. besedo v korist krške šole. Nabralo se je lepo število ljudij in prav elegantne so bile dame in čutili nij smo kar nič, da seje kdo jezno in no iz druzih važnejših uzrokov obotavljal priti tija, kjer so Seume-jeve besede veljaje: „Wo man singt da lass' dich ruhig nieder." In pelo so je dobro. Moški zbor je podajal Nedvedove, Ipavčevo, Jenkove napove in čeden venec gospodičin in gospij pol je se štirimi moški Ipavčevo „Itožo." Tu moram malo več povedati. Ta zložen zbor se je namreč še le pred tednom dnij ustvaril in pesen „Roža" nij ravno ena lehkih. ali pela se je prav dobro in rekel bi, oziraje se na to, da je to bil prvi poskus, izvrstno. Ali pa tudi imajo te pevke dobre glasove! Sopran in alt, vse eno, v harmoniji je bilo vse s tenorji in basi. Ako se te pevke več in dalj časa vadijo, mogoče bo ž njimi peti pred najtenjšimi muzikaličnimi ušesi. In kako rade in veselo hodijo na delo! Bile bi priporočati marsikaterim drugim tržankam in me-stjankam, ki se včasih od dolzega časa no vedo kam dejati. Na polji petja dajte se sukati. Kakor čujem bo koncem tega meseca v Vidmu beseda z igro osnovana po pevsk. društvu Krškem, tam poskusite vaša grla, videle boste, da vaše tenko uho začetkoma znanje sekiric ali not prav dobro nadomesti, počasi se pa tudi privadite teh in par uric veselja lehko zraven vlovite, neglede tega, da je pevec, pevka povsod dobro došla! Povedal bi rad vsa imena teh krških pevk, pa jih je dosta, bi nemara katero pozabil in to ne bi bilo lopo od mene. V drugem smo pa tombolo igrali za dobitke, katero so dobroduine gospo v Krškem v namen šole darovale in potem smo plesali in plesali kakor pravi mojstri, ker prostor je bil malo majhen za toliko plesalk in nij-smo dosta karambolov delali. G. Slanec adv. koncipjent je v govoru v kratkih potezah vrednost šole v našem stoletji risal. G. Šušteršič pa je kot pevovodja pokazal, da lehko lepo petje spravi na dan, čo jo dobro razpoložen. Za šolo znese čisti dohodek menda so—00 gld. Prijateljici petja, ki pevcem obojega spola zmironi rada za vaje glasovir in prostor da, gospej Lavrinše-kovej in njenemu soprogu pa naj bo v imenu veselih ljudij tukaj izražena najtoplejša zahvala za omenjeno prijaznost. H k 'Mniert* !). jan. [Izv. dop. | Iz naših krajev je dona šal „Slov. Narod" vedno mnogo poročil. Čudno so morda komu dozdeva, da zdaj nij glasu iz naših krajev. Imeli bi mnogo poročati slovenskemu svetu, j toda nič veselega, samo žalostne naše razmero bi razpravljali, govorili bi o pomanjkanji narodnjakov, o malem domoljubji narodnjakov duhovenskega stami pri nas in okolo nas, o mali eneržiji druzih ,,doniolju-bov", o strašansko zamotanih šolskih razmerah, katere prouzročuje po jako malo postavnem potu naš glasoviti glavar o njegovem vstrahovanji tukajšnjih učiteljev, o splošnem pomanjkanji denarja, o siromaštvu ljudstva, o nirkej ceni vina, o hudi zimi itd. Vse te zadeve opisovati bi morali pa z nevoljeno in ostro besedo, katere bi državni pravdnik pa morda ne pustil na dan. — Sicer potrpite še malo. V kratkem dobite obširno poročilo o našem položaju, pisano v takoj obliki, da beli dan zagleda. Ako vam prej ne dojde, vsaj takrat, ko bodo višje oblasti rešile našo prepire, katere imamo narodnjaki z glavarje m in nemčurji, ki se hočejo na vsak način polastiti vseh važnejših mest in stopinj. — m— dirjanje s konji za stavo. Kadar se ti „races" vrše, je tri dni praznik v mestu, vse štacune so zaprte, sploh: največji praznik je to konjsko dirjanje „races". Kitajsko prebivalstvo je dveh rodov, torej tudi dveh značajev. „Ilakka" se imenuje jeden teh kitajskih rodov; to so čvrsti, divji, predrzni ljudje; opravljajo večjidel le teška dela, na pr. so nosači teških vreč iz ladij. Kljubu izvrstnej policiji so tudi jako nevarni, ker znajo rafinirano premišljena in osnovana hudodelstva doprinašati. Tako so na primer pred <> leti na nekem švedskem brodu, ki je stal blizu ladije pomorske policije, podavili kapitana, njegovo rodbino, vse mornarje ter brod oropali, tako da vse druge ladije tikoma ležeče nijso opazile kedaj in kako. Poskrili so vse, brez sledu je ono grozno hudodelstvo ostalo, zločincev nij dobila pravica v roke. Tega rodu so tudi glasoviti pomorski roparji v južnem kitajskem morji, ki sicer ne napadajo evropskih brodov, ker jih zmagovati no morejo, ali tem nevarnejši so kitajskim trgovskim ladijam. Zato imajo te ladije vedno po 2 ali 4 kanone na brodu za hrambo. Kitajska marina jih ne more ukrotiti. Drugo pleme kitajskega prebivalstva se zove „punti". To so bolj krotki ljudje, pečajo se s trgovino, so jako uljudni s tujci, imajo lepe oblike občevanja z druzimi in so na to ponosni; služijo tudi za strežaje, kuharje , kompradore (hišne oskrbnike), po komptoarih itd. Sploh so jako delavni in talentirani. Mej soboj govore Kitajci samo kitajsko. Z Angleži pak so razumejo s tako imenovanim „pridgen english", t. j. z neko kitajskemu izgovarjanji pristrojono in smešno popačeno angleščino. ~" Domače stvari. — (Volitev državnega poslanca) namesto Drandstetterja za mesta Maribor, Ptuj in dr. bode 31. januarja. Kaj pa z mandatom za deželni zbor? — (D o br odej no soarejo) napravi čvetorospev ,,Sloga" v soboto 13. t. ni. zvečer pri Tavčarji. Sodelovala bode tudi vojaška godba in gospoda Viktor Lučar in Srečko Stegnar. Čisti dohodek je namenjen društvoma „narodne šole" in „Sehulpibnnig-u". — (Trgovsk ples) v Ljubljani bode letos 12. febr. — (Sneg) zopet jako debelo pada ko ta list končujemo. — (Poslanec Herman) toži humoristični list „Floh", ker je karikaturo njegovo podobo prinesel. „Floh" je prizval se na višjo sodnijo proti tožbi, a višja instanca je priziv odbila in bode torej vršila se tiskovna pravda pred dunajskimi porotniki. — (Potres.) Iz Kozine v Istri se nam piše 7. jan.: Tukaj na Kozini v Istri je bil 0. t. m. ob 11 l/a uri zvečer potres trajajoč 10 sekund z jako tresočim bobnenjem podzemskim. Razne vesti. (Sk m nje nj a.) (iraška „Tagesiiost" toži. ilu inrj minškimi ztfonijo-StajtTri se posebno nuni/i surovost v spolskih rečeh. V Gradri ina sodni ja soditi vsak teden o dveh aii tivli oskrunjt vaujih mladin deklic (Kija k ar zmrznil) Pretočeni petek je v Berlinu nek i/vo'ček ilij;ikar) „na kozlu" svojega voza zadremal in zmrznil. Ljudje, ki so mimo šli, mislili so, da mož spi. Stoprv nek gospod, ki ga je klical, da bi se peljal domov, izpoznal je, da se je sani izvosček na oni svet prepeljal. * (Iz k ol oni je m o rm onsk i h mnbgo-žcne6v,) Josip Voung, drugi sin Marmon-skega apostola lirigham Voung, je došel v Pariz; govori se, da je svojemu očetu ušel, ker ga je hotel s petimi ženami poročiti. Osobe, katere so lepega mladega moža v 1'thi poznale, no verujeje, da je zaradi pet dam utekel, ako so bile lepe in mlade. * (Bogatin.) Pri nckej veselici na Kalku tti, katero je princ VVales napravil, bil je pričujoč tudi Maharadscha iz Puttiale, kateri je nosil dijamante cesarice Kugenije v vrednosti milijon funtov sterlingov na svojem turbanu. \affn bolnim moč in zdravje brez lek* in brez si roško v po i/vrstili Heifales« ti Barry 30 let ue je aij bolezni, ki bi jo ae bila ozdravila ta prijetna zdravilna brana, pri odraščenib i orocih brez medicin in stroškov; zdravi v ne bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žlez« i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato zii.^, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo. i ii:i«;nje v usesib, tdabosti in blevanje pn nosečih O'ožnoBt, diabot, trganje, shujšan j o, hltdičico in pre ' ■jenje; posebno bo priporoča za dojeuee inje boljo u (m dojuičino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spri6e val zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri čuvala protesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beueka, pravega profesorja medicin* na vseučilišči v Manbotu z'lr.i\ ilnega sv6tnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, M . Campbolla, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Caacle-s um t, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih os >b, se razpošiljava na posebno zahtevauje zastonj. Kratki itkai U SO.lMM) spričevalo*. Spričevalo št. 73.670. Na Dunaj i, 13. iprila 1872. Trefilo ju iže sedem mesce-, od ar sem bil v brezupnem stanji. Trpel sem vsled p-sniu • i ču itii-u h bolečinah, in B>cer tako. 1a s m od duo do dne idno g nil, in to zhprečilo je dol^o C si moje št.dije. Cul sem od Vaše čudapolne Kevalesoiore pri el sem jo rabiti in zagotovim Vas, da se čutim po mestčntm užitku V»i« tečne m okusne lio a 11 iire popunim zdrav, tako, da brez ni.jnn Uign (res nja morem zopet pisati. Zieadi teg« pripor. č Coinp. na l>n i F H ht. J. Svoboda, ekar pri ..-/lstem orlu", • ltekl pri lekarjn J. Pro damu. v Celovcu pri li kurju Birn ac.herju, Npljetu pri lekarju Aljiuov'ču, v Tr»tu pri leanriu Jakobu Serr^vallo pri urogeristu P. Rocca ili J. II i r s c h u, v /.miru pri Androvičo. '.'jo.,' Zoncipijenta sprejme takoj Dr. Ploi, (6—3) Slovenske lepoznanske knjige. V založbi „Narodno tiskarno" v Ljubljani so izšlo in se morejo dobiti sledeče slovensko knjigo: .A.- ZR©23a.airLl in povesti: 1. Eraicui Taiteiibuh. Izvirna povest, spisal J. Jurčič, velja . . . . . . 50 k r. 2. IVIetM IIoIdeuiN. Homan, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Umori n H ustnik 50 kr. 3. Kautor£lcn. Komaii s pogorskega zakotja. Češki spisala Karlina Svetla; poslovenil Franjo Tom&ič, velja........50 k r. 4. ■■r»i poljub. Novela, spisal J. Skalec. — X« črni zemlji. Novela, spis. J. Skalec, velja 25 kr. 5. K«/.eii. Novela, francoski spisal 11. Hivih-e, poslovenil Davorin llostmk. — <'«>rk«»v lil država ▼ Ameriki. Francoski spisal E. Labnulai/e, poslovenil Davorin Hostnik, velja ... 25 kr. s. Xjlst3si v zvezkih: I. zvezek, ki obsega: Stenograllja, bd. dr. Ribič. — Životopise, sp. Raji Doz. — PreAcril, 1'rešeriu ali Preširen, sp. Fr. Levstik. — Telečja ]iečenka, novela, sp. J. Jurčič. — N. .uariiiavelli, sp. dr. Ribič. — Pisma iz Kusije, sp. dr. Cele*tin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, sp. dr. J. Vo&njak. — Čigava bode ? Novelica, sp. J. Ogrinec. Velja .... 25 kr. IV. zvezek, ki obsega: hepi dnevi. Sp. Paulus. — Plašč. Novela. Ruski spisal N. V. Gogol; poslovenil L. Gorenjec. — Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih pesni j. Spisal prof. dr. Krek. Velja 25 kr. Kdor hoče katero koli teh knjig dobiti, naj piše „Narodnoj tiskarni" in jih dobi po poštnem povzetji. Vse skup se dajo za znižano cono 2 gold. 50 kr. Dunajska borza 13. januarja. i/.virno colo^-r .b6uu (>oro'Hki. Enotni lrž. dolg v baj k »vtdh . 67 gbl 80 Kuotni Ari. dolg v smlitu 1860 r; ivisojilo Akcije Urodna i>an.'< , Kreditno &koija 73 111 005 189 45 tiO kr. 20 London Napol. C. k. cekini Srebn« . . 114 . 90 B . 22 5 . 43 105 60 Lekarna Piccoli. rj W \ c\ g. t 6 EL S ^ s* S B> S = » > H 2 9 AnateriBOva ustna voda in zobni prnftek. BoUli, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo .sredstvi) pope* zobnimi in ustne bolezni, zoper gnjilobo in nntjanjc zoh, zoper dlfteritifl ali vnetico ^1*1» in skoriint, prijetnega duha in okusa, krepi dalje zobno meso, inje sploh nepriinerlji\o sredstvo zači-stenje zo'b. Kedor ga enkrat poskusi, dal mu hode gotovo prednost, \/.lic vsini enakim izdelkom. 1 steklenica (>o kr., 1 škatlja 10 kr. Esprit de Cologne triple surfins tle l*wris, 1 flacou 20 kr. Esprit dto. dto. de Reseda flaconeokr. Esprit dto. dto. de Ylang -Ylang flacou 80 kr. Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do sedaj znani žciodceui liker. Pospešuje cirkulacijo in prebav ljenje, ter različne organu in ude z nova okrepi in oživi. 1 Btekleniea n» kr. Franz-ove esence za življenje. Gotovo in skušeuo sredstvo proti većini bolezni j. Velika poraba je nojboljSu spriievalo. Vsaka gospodinja bode tako zdravilo pri hiši imela. Cena steklenice z navodom, kako se rabi 10 kr. Glycerin-(Jr 61116. je posebno izborno sredstvo zoper razoukaue ustnice in kožo na rokah. 1 rlacon 30 kr. Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad. Specijalno, da so »dirani koža krasna, nježna in mehka, se jej daje prednost pred vsemi iimivaliiimi vodami, leputičjeui in lepotičuiai sredstvom, katera so cesto škodljiva. 1 steklenica 1 gold. 1132--178. tiBJBT NaroČila se izvršujejo vračajo-čoj se pošto proti poštnemu povzetju. V- I * i 2. • a. a s 8 S - 2jS S Z. 2* 3 5' $ N = — 68 T. B N I f g"- <» -I ^ S S. »o ' P8 . S" s a B Nikako fingirana razprodaja! Ker zarad slabe kupčije niolo (ovamo kitajskega srebrnega blaga razpustimo popolnem, smo prisiljeni našo veliko zalogo prehudi izdelkov kitajskega srebra, brzo razprodati in sicer nizko pod ceno izdelovalnih troškov. Za poskus n.ij služi sledeči posnetek velikega cenika, katerega razpošiljamo na zahtovanju trunko. 'Jtiiižtunv ffiit't Izdatolj in urednik Josip Jurčič. ♦ I i ♦ ♦ 6 kavnih žlic . 6 miznih žlio (> miznih nožev 6 miznih vilo 1 žlica za juho . 1 žlica za m loko 1 slndkomica s kljućkem poprej tedaj gl. 3.50gl. I.-IO poprej seoaj 1 hrauičica za maslo gl. f>.— gl. 5t. — . 8.— „ «. — ».50 1. — — «0 na mize, 7.:.0 „ 2.70 1 pat svečnikov 7.f>0 „ 2.70 ti parov pociložkov 7.50 „ !*.70 ža nože . . . „ ">.— 5.— „ ti.liO l klešćiee z.i sladkor „ 2.f>() , ii.m n l.SO 1 cedilo za čaj . . „ l.f-0 (J desertnih nožev „ tk — 14.— „ ».— (J desertnih vile . „ G.— Tudi prelepo tase, majolike za kavo iti čaj, olišpi girandoli, posipalci za sladkor, servisi za jajca, zubouebnice, garnituie za o88t in olje, poleg šo mnogo druzih rečij itd. itd. ravno iako tudi po nevorjetnej nizki coni. (403—U) ■■■H l*«».*i«'l>ii«» <»|»;iy.iino. Bbffl (i miznih ž'ic j B miznih vile | 1)9% Si. Kimimli vjkuptlj r elegantnem ftniit l> iniznib nožev | «« WtestO ~ti *//. 2 t sattto ca .«//. .*>..>«. uuuj, IColheulliui nisi matf >i. l(t. ■♦iB«4Bi4 wm+o MBM mi ♦ « ■»4j»»4BHM»4| i i i j i ♦ ♦ ♦ i i ♦ i ♦ i ♦ i Lastnina in tisk „Karodue tiskarne"