NARODA
1 The I&rgi
lisi slovenskih delavceTT Ameriki.
The largest Slovenian Daily in die United States*
Issued every day except Sundays and legal Holidays^ 75,000 Readers.
CTLKFOH: CHelsea 3—1242
No. 218. — Stev. 216.
Entered as Second Olaas Matter September 21, 1303, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: CHelsea 3—1242
NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 17, 1936—ČETRTEK, 17. SEPTEMBRA, 1936
Volume XLIV. — Letnik XLIV,
ŠPANSKA VLADA ZADUŠILA UPOR V LASTNIH VRSTAH
ŠPANSKA VLADA RAZPOLAGA Z MOČNO ARMADO, KATERI PA PRIMANJKUJE OROŽJA
62 častnikov je hotelo preiti na stran upornikov. — Hoteli so voditi 800 vojakov v sovražni tabor. Vladne čete so pričele ofenzivo na jugu. — Komunistom primanjkuje municije.
ST. JEAN DE LUZ, Francija, 16. septembra. — Španski vladni vojaki so zadušili upor v garnizi-ji v Bilbao. Na dvorišču vojašnice so ustrelili 62 častnikov, ki so hoteli svoje vojake voditi na stran sovražnika. 400 vojakov, 200 civilnih gardistov in 200 napadalnih čet je skušalo predreti bojno črto in preiti k sovražniku. Vojno sodišče je skoro proti vsem častnikom dvignilo obtožbo veleizdaje.
Medtem pa so uporni bojne ladje blokirali severna pristanišča, ki se še nahajajo v vladnih rokah, v nadi, da izstradajo branilce v Bilbao, San-tander in Gijonu.
Uporniki bodo skušali dobiti popolno kontrolo nad Biskajskim obrežjem, ko sta padla Irun in San Sebastian.
MADRID, Španska, 16. septembra. — Fašisti so pričeli prodirati proti Madridu po dolini reke Alberche. Tudi na fronti blizu Talavera de la Rei-na so se pričeli novi boji.
Uporniki bodo skušali obkoliti močno vladno armado, ki je zavzela močne postojanke pri Santa Olalla pred mogočnim gradom v Maquedi in na cesti med Toledom in Avilo.
Poveljnik vladnih čet general Jose Asensio je vrgel proti sovražniku novo catalonsko brigado, ki je še v nedeljo ponosno korakala po Madridu. Ta brigada je zavzela vas Pelahustan ob vznožju San Vincent gorovja ter je v položaju, da more pasti fašistični armadi, ki prodira pioti Alberche, v hrbet. mm I hi
Severna bojna Črta v Guadarrama gorovju je dolga 60 milj. Ker imajo vladne čete močno utrjene vse gorske prelaze in vodijo iz Madrida dobre ceste, po katerih more vladna armada naglo dobiti pomoč na vsak nevaren kraj, bodo morali uporniki na to fronto vreči vso svojo silo, ako hočejo zavzeti Madrid. Lahko se reče, da imajo branitelji glavnega mesta ugodnejše postojanke kot pa uporniki.
MADRID, Španska, 16. septembra. — Vladne čete so pričele ofenzivo pri Talavera de la Reina in vladni poveljniki so mnenja, da bo na tej fronti odločena zmaga v državljanski vojni.
Vladno poročilo pravi, da bo general Franco na fronto pri Telaveri poslal ojačenje 25,000 vojakov. Vladne čete na tej fronti štejejo 1 2,000 dobro oboroženih vojakov.
Fašistični aeroplani so bombardirali Santa Olal-lo in Maquedo, toda vladni letalci so jih pregnali, vendar pa so bombe v obeh mestih zažgale nekaj hiš
Neko poročilo, ki je dospelo v Madrid, pravi, da je bilo v španskem Maroku ustreljenih 200 vojakov, ker so se uprli.
Španska vlada je v velikih skrbeh zaradi orožja, ki ga bo najbrže primanjkovalo, ako se zavleče vojna še do žime.
"Imamo dovolj vojakov," je rekel major Carlos Contreras,' * toda potrebujemo vec orožja. Naša najvceja skrb je pomanjkanje orožja*. Vse drugače je pri fašistih — imajo še preveč orožja, toda premalo vojakov."
Vladna armada sestoji samo iz delavcev, ki se bore v svojih oblekah in ne bodo mogli zdržati stroge zime v svojih lahkih oblekah.
Zene in dekleta šivajo obleke za vojake. Sestav-Lo tudi gorski bataljon iz športnikov, ki bodo
Delavstvo za ponovno izvolitev Roosevelta
FRANCOSKO DELAVSTVO JE ZA BLUMA
Delavci bodo tovarnarje prisilili uvesti 40 urni delovni teden. — Blum bo imenoval posredovalni odbor.
PARIZ, Francija, 16. sep — Delavci, ki podpirajo ministrskega predsednika Bluma, so zapretili, da bodo organizirali 100,000 delavcev, da prisilijo tovarnarje v Lille, da prično s 40-urnim delom na teden.
Lastniki tekstilnih tovarn v Lille so zavrnili Blumovo zahtevo, da v svojih tovarnah vpeljejo 40-urno tedensko delo, kakor to določa postava, ki jo je v juniju sprejel parlament.
Ne popustite," so rekli delavci Blumu. 4 4 Ako boste napadeni, vas bomo branili," je rekel tajnik delavske unije Chas. Bourne ton. "V Lille moremo dobiti vse delavce in v dveh u-rah je na nogah 100,000 delavcev."
Lastniki tovarn ,so zahtevali, da jim je dana pravica preprečiti vstanovitev sovjetov v tovarnah, katere je zmedlo 35 tisoč delavcev, ki stavkajo s prekrižan imi rokami.
Blum pa namerava imenovati posredovalni odbor, čigar naloga bo poravnati spor v Lille.
Za načelnika tega odbora bo najbrže imenovan minister Ca-mile Chautemps.
''Kadar "bomo natančno vedeli, kaj mislijo lastniki tovarn, bomo vse potrebno ukrenili," je rekel notranji minister Roger Salengro.
Vsled težavnega delavskega položaja, ki je postal še bolj napet, ko prihajajo -z dežele poročila o novih stavka'h, so pripadniki desnice ponovno pričeli zahtevati, da Blumova vlada odstopi.
To gibanje je pričel desničarski poslanec Henri Dekeril lis, ki pravi, da Blum ni zmožen, da "bi odstranil težkoče, katere je vstvarila njegova lastna politika in se ne more u-pirati komunističnemu pritisku.
MILIJARDA ZA OBRAMBO ZDR DRŽAV
Prihodnje leto bodo znašali izdatki za Vojsko nad milijardo dolarjev. Prihodnji kongres bo mora] te izdatke dovoliti.
WASHINGTON, D. C., 10. septembra. — Visoki vladni finančni uradniki naznanjajo, da bodo prihodnje leto znašali izdatki za ofaramibo dežele nad eno miljardo dolarjev. V tekočem letu bo izdanih za o-brambo dežele $920,000,000.
Izdelanih je bil že več načrtov, za katere bo treba izdati nad miljardo dolarjev.
Proračunski ravnatelj Daniel W. Bell je naročil uradnikom vseh vladnih, oddeliev, da črtajo postojanke v proračunu.
» ,
Zahteve za prihodnje fiskalno leto, ki se prične 1. julija, 1937, morajo biti že sedaj vložene. Javno zaslišanje se bo pričelo 21. septembra in bo trajalo kak mesec. Nato bo Bell predsedniku sporočil svoja priporočila. Na podlagi tega priporočila 'bo predsednik v januarju poslal kongresu svojo poslanico o proračunu.
I IGA NAJ POSTANE BOLJ BOJEVITA
Takojšnja pomoč za napadeno državo mora biti zajamčena. — Nekatere države se zavzemajo za "splošni'' Ligo.
VSE SE KAZNUJE
KROGLE PRELUKNJALE ROOSEVELTOVO SLIKO
ROCHESTER, N. Y., 15. septemibra. — Primarne voli tve so se začele davi s streli. Krogle so razbile v demokratskem klubu sipo in preluknjale sliko predsednika Roosevelta, ki je visela na steni.
Policija je mnenja, da je streljal neki avtomobilist.
Joseph Tipaldo, ki je imel v Brooklynu veliko pralnico, je bankrot. O Tipaldu je svoječa-sno pisalo časopisje na dolgo in široko. On je bil namreč tisti, ki je ovrgel postavo glede minimalne plače ženskam in o-trokom.
Minimalna plača za žensko, ki je delala v vroči pralnici, je znašala $12.40 na teden. Tipaldo jim je plačal manj. Zadeva je prišla pred najvišje sodišče, ki je razsodilo, da nima nihče pravice določati, kako naj Tipaldo plačuje svoje delavce.
Proces je ved j al nad $65,000. Tipaldo je prispeval $15,000, ostanek pa New York State Hotel Association. .
Te dni je Tipaldo zapri svojo pralnico. — Ob vse sem, — J je relkel časniskim poročevalcem. — Sprsva sem imel precej dobička, potem so pa začeli u-nijski delavci pi'ketirati moje podjetje. Ljudje so me začeli postrani gledati. Biznes je postajal čedalje slabši. Zdaj sem na koncu. . .bankrot.
ŽENEVA, Švica, 16. sep. — Generalni tajnik Lige narodov Avenol je z ozirom na predsto-ječe zasedanje Liginega sveta 18. septembra in na zborovanje Lige narodov 21. septembra prejel od 9 svojih članic priporočilo, da pridobi vse do sedaj še nevčlanjene države sveta, zlasti Združene države, za svoje članice. Druge države pa, ki nimajo tako velikega upanja, svetujejo, da bi /bile države, ki niso članice Lige narodov, organizirane tako, da bi podpirale Ligo narodov v njenem stremljenju in delovanju.
Med članicami Lige narodov je 15 držav, ki so mnenja, da Li-ginih pravil ni treba premeni-ti, temveč, da jih je treba stro žje in odločnejše uveljaviti. — temu nasprotna pa Francija in. Rusija zahtevate, da se dodatno k Liginim pravilom sklenejo pogodbe za medsebojno pomoč v okvirju Lisge narodov, da bi v slučaju — kot je bilo glede Italije v .vojni z Abesi-nijo — da nefkatere države ne bi hotele biti udeležene pri sankcijah, države, ki imajo pogodbo za medsebojno vojaško pomoč, takoj s svojo vojaško silo prijele napadlko in tako preprečile vojno.
Rusija pa gre še dalje in zahteva, da je sestavljen poseben zapisnik, ki posebno strogo poivdarja dolžnosti Liginih članic.
Francija je naznanila, da bo zopet predlagala, da se prično pogajanja za razorožitev. Do tega koraJka se je francoska vlada odločila, ko je Nemčija vpeljala obvezno vojaško službo in s tem podvojila svojo vojaško silo.
Uruguay in Columibia priporočate, da bi bila postavljena ameriška zveza latinskih držav v okvirju Lige narodov. Columbia pa tudi zahteva, da so članice Lige narodov obvezane proti napadallki sprejeti sankcije. In Nova Zelandija je oživila francoski načrt za Ligino armado, mornarico in zračno silo.
PIV0VARJI BODO PODPIRALI
LEWISA V NJEGOVI AKCIJI
QUINCY, 111., 16. septembra. — Na konvenciji zastopnikov strokovnih organizacij v državi Illinois je bilo danes soglasno sklenjeno pozvati vse člane in vse svobodo ljubeče državljane, naj meseca novembra oddajo svoj glas za predsednika Roosevelta.
To je prvič v 45 letih, da je državna Delavska Federacija zavzela politično stališče. V resoluciji je rečeno, da mora dežela vztrajati na poti, po kateri jo vodi predsednik.
SANT FRANCISCO, Cal., 16. septembra. — Na konvenciji a-meriških pivovarjev je bilo da-neh soglasno sklenjeno, da morajo vsi člani podpirati Johna L. Lewisa v njegovem boju za industrijalno organizacijo.
Delegatje, ki zastopajo pivo-varske unije v Združenih državah in Kanadi, so odločno obsodili ravnanje Ameriške Delavske Federacije, ker je suspendirala Lewisa in njegove tovariše.
Pivovarji že od nekdaj zastopajo stališče, naj bi vsi delavci, zaposleni v pivovarni, včlanjeni v eni odganizaciji, ne pa tako kot je sedaj, da imajo pivovarji svojo unijo, sodarji svojo, kurjači svojo itd.
RIM IN PARIZ HVALITA GOVOR A HITLERJA
POGAJANJE 7AL0CARNSK0 POGODBO
Hitler in Mussolini sta proti konferenci v okt. Počakati hočeta na izid španske državljan s k e vojne.
LONDON, Anglija, 16. sep. — Mussolini in Hitler sta zavrnila angleški predlog, da bi se pričela konferenca loca ruskih držav 19. oktobra ter sta oba navedla za vzrofe, da hočeta počakati na izid španske državljanske vojne.
Nemški poslanik princ Otto von Bismarck je izročil Hitlerjev odgovor vnanjemu ministrstvu in ravno taJko je sporočil Mussolinijev odgovor poslanik Dino Grandi.
Angleška vlada je zelo presenečena, da je Hitler odklonil nemško vdeležbo na konferenci v oktobru, ko je ravno Hitler predlagal, da se naj v olktobru skliče konferenca loT carnsflrih držav. Poleg tega pa je prej Hitler tudi zahteval splošni evropski -sporazum, medtem ko hoče novo pogodbo omejiti samo na Porenje.
Anglija želi sporazum, v katerem bi bila vključena vzhodna in zapadna Evropa. Nem-čija pa hoče, da je vzhodno evropsko vprašanje odprto.
Thidi odbor za špansko nevtralnost je imel zopet sejo, toda Portugalska na seji ni bila zastopana.
naroČite se na glas
NARODA", največji slo-vknski dnevnik v državah
stražili skoro nedostopne prelaze v Guadarrama pogorju, ki vodijo v Madrid.
Glavni cilj vladne armade je sedaj zavzetje Ovi-eda na severu. Izdelan je tudi načrt za prodiranje proti Cacares ob portugalski meji.
MRS. ROOSEVELT ZOPET V BELI HIŠI
WASHINGTON, D. C., 15. septembra. -— Predsednikova žena se je vrnila danes v Belo hišo ter se takoj posvetila agitaciji za javno dobrodelnost. Jutri bo povaibila k sebi več u-glednih žensk, s katerimi bo razpravljala o bodočih načrtih.
Listi posebno povdarja-jo nemško vojaško silo. Bojni klic proti boljševizmu Jim ugaja.
RIM, Italija, 16. septembra. — Italijansko časopisje pov-darja .veliko politično važnost nazijskega zborovanja v Nuerenbergu in še posebno velik pomen Hitlerjevega zaključnega govora, v katerem je kazal na boljševiško nevarnost, katero je treba na vsak način odvrniti.
Vsi časopisi soglasno povdar-jajo edinost nemškega tretjega cesarstva ter označujejo narodno s ocijali stično Nemčijo kot zid proti komunizmu v Evropi-	.! r 1 .
Nekateri časopisi s posebnim povdarkom omenjajo Hitlerjev poziv na vse narode, da rešijo evropsko kulturo pred boljševizmom.
posebnim zanimanjem o- ler, ko je govoril o nepoboljslji-menjajo časopisi nemško voja- vi slePotl nekaterih inozemskih »ko silo, ki se je poikazala v Nuerenbergu in ki je tehtnično izborno opremljena in vzgledno izvežb&na.
POSILSTVO
Broklynska policija je aretirala včeraj deset fantov, starih' od 17 do 27 let, ki so odvedli i neko šestnajstletno deklico na prazjno zemljišče ter jo posilili.
carskih meščanskih listov dokazujejo, kako prav ima Hit-
PARIZ, Francija, 16. sep. — Francoski listi navajajo Hitlerjev zaključni govor v Nuerenbergu z dolgimi razpravami. Mnenja nekaterih šovini-
stičnih desničarskih in levičar- vezanostjo,
krogov in meščanskih slojev z ozirom na boljševiško nevarnost, ki grozi Evropi.
"Figaro" pravi, da je seda-tnja Nemčija s svojim stališčem proti komunizmu popolnoma odkrita. Obširno razpravljajo listi o vojaški sili, ki se je pokazala v Nuerenbergu z mo-. derno opremo in izbomo iz-«
**&L1B WAKOV'A™
New York, Thursday, September 17, 1936
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ33.
"Glas Naroda"
.. ''	t - 4	}
- * ' U Corpora.tlom)	, , j /V u
Owned and Published by • 9L0VENIC PUBLISHING COMPANY PlfMfc Bakaeg, Pwitent __L Benedlk, Treaa.
Place of
at w«t lath
ot tha corporation and addrnaesa of above officers:
of Manhattan, * New York City, N. X.
GLAS NARODA" (Vaiee e( the ^eaple)
Day Except fjuudaya
Holldaya
Ka celo leto relja
Kanado Ea pol leta .......
Ka eetrt leta.....
Ameriko'In
i.......
16.00 $3.00 $1-50
Za New Tork za celo leto *...... $7.00
Za pol* leta....................$3.pc
Za inozematvo za celo leto......$7.00
Za pol leta ............... $3.50
Subscription Yearly $0.00
Advertisement on Agreement
"Ola* Naroda" Izhaja vsa!ri dan lzvaemSl nedelj In pramlkov
-GLAS NARObA", «1« W. 18th Street, New Y«fc N. Y."
Telephone: CHelsea 3—1242
ZMAGA V MAINE
Država Maine je že od neJkdaj ena najbolj solidnih republikanskih držav v vsej Uniji.
Izza leta 1856 ni nikdar dala demokratskemu predsedniškemu kandidatu večine, in njene elelktoralne glasove je dobil demokrat samo enkrat, namreč leta 1912, iko se je republikanska strarika razcepila ter je dobil demokrat Wilson v Mame 40 odstotkov glasov.
Celo leta 1932, ko je pretežna večina ameriških volilcev glasovala za Roosevelta, si je bil Hoover "Maine osvojil.
Državne volitve, ki so se .vršile v ponedeljek v Maine, kažejo, da je država zopet republikanska. Toda malenkostna večina, s katero je zmagal senator Wallace H. White, dokazuje; da je Mame zelo dvomljivo republikansko ozemlje, a/ko imajo demoikratje na razpolago močnega in dabroznaniega kandidata.
Pred izvolitvijo Roosevelta so znašale republikanske večine skoro vedno od 65,000 do 90,000 glasov, zdaj ima pa senator White manj kot 4500 glasov večine.
Demokratski kandidat Brainn je zmagal v dvanajstih izmed dvajsetih mest ter je dobil 800 glasov večine v Lewistomi, kjer prebivata oba — on in senator White.
Da z republikansko silo v Maine ni tako kot je bilo vča-si, takoj opazimo, če primerjamo število oddanih glasov za tega in onega kandidata.
Leta 1928 so republiikanci izvolili governerja z večino 39 odstotkov. Leta 1932 je bil izvoljen za governerja demokrat Louis J. Brarni z večino enega odstotka. White je sedaj Branna porazil z večino dveh odstotkov.
Ta večina je tako malenkostna, da «ni več znamenje republikanske moči, pač pa republikansike šibkosti in sicer v državi, ki je že od nekdaj veljala za nepremagljivo trdnjavo republikanske stranke.
Tik pred volitvami so prispevali v .kampanjski sklad republikancev precejšnje vsote: Morgan, du Pontova družina in Rockefeller, toda vse to ni imelo zaželjenega uspeha.
Na svojo večino v državi Maine ne morejo biti republikanci ponosni, ker jim ne napoveduje zmage, pač pa občuten poraz pri septemberskih volitvah.	'
Razni listi, med njimi tudi znani tednik "Literary Digest", so uvedli poskusna glasovanja, čijih izidi obetajo republikancem lepšo bodočnost.
Ker listi nimajo na razpolago imen vseh volilcev, ne morejo vsem poslati glasovnic, pač se pa omejujejo le na sezna-me tot je naprimer telefonska knjiga, ali pa imenik ljudi, ki
imajo avtomobile.
Pri prihodnjih volitvah bo do pa izpregovorili odločilno besedo ljudje, ki nimajo telefona in kare.	,
Komu bodo oddali ti ljudje svoje 'glasove, ni posebno težko uganiti.
DENARNE PQSfLJATYE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem ktirzti.
Za
V JUGOSLAVIJO
$ 2.55 Din.	100
$ 5.00 ________________ Din.	200
$ 7J» _______________ Din.	300
(11*70 MHi»*iii»*M»**tH Din.
$2M0 $45M
Din. 1000 Din. 20<fe
V ITALIJO
Za
$ 9.00 ......
$ 17-4« _______
$ 43.00 .......
lite M "jil
Ur 100 Ur 200
Lir S0Q Lir 1000 Lir 2060
$245Jt .................... Lir 3000
WtK 3* CENE 8BDAJ HITBO MENJAJO BO NATMPKJN9 QWXM PODVRŽEN* 8t>MXMXUBI 90W ALI VOLt -
••■■>■	" --•-7----
Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo Se boljše pogoj«.
991
Piše kakor misli FRANK meitffc
- ».-v. . 4...*-*
Študija o Perušku in njegovi umetnosti.
(K umetniški razstavi njegovih del v La Salle, HL, dne 26. in 27. septembra.)
Počasi se življenje dviga iz razvalin težkih kriz. Po dolgih in suhih letih se zopet pojavlja hrepenenje med ljudstvom, da oživi duševno in telesno. Najboljši dokaz tega je bas naznanjena razstava umetniških del našega umetnika Pei-uška v La Salle, 111.
Vesel pojav je to, znamenje zdravja in moči našega naroda. Zato se mi zdi, da ne bo odveč, če izpregovorim nekoliko o umetnosti, Perušku in njegovih delih.
Preidem na prvo točko: kaj je umetnost? Direkten odgo-1 vor na to vprašanje je tako težak, kakor bi vprašal: kaj je življenje. Izkušal bom povedati tako: umetnost je delo iz življenja, narave in duše. Ima gotova pravila in gotove, enostavne črte, ki morajo biti v vsaki umetnosti.
Kakor pove beseda sama, je umetnost to, kar ustvari človek. Po svojo snov gre v naravo, življenje ali duh. Pravzaprav je v vsaki umetnosti troje, zakaj življenje je narava sama, duh, duša umetnikova, pa je listo središče, koder se vse spoji, prerodi in sestavi v tisto celoto, ki ji pravimo u-metnina
V	navadnem življenju govorimo večkrat o ti ali oni -umetnosti, kakor da bi jih bilo več. V Clevelandu se postavim vzdržuje pod vodstvom Peruš-ka šola moderne umetnosti. Ali imamo tudi nemoderno, starinsko ali katero drugo? Odgovor je enostano: ne. Umetnost vseh časov iz vseh oblik je ena sanra Samo izražanje je različno.
Če greste po muzejih, najdete predmete, ki so stari po par tisoč let, a so danes prav-tako modemi in umetniški, kot so bili tedaj. Zakaj umetnost se nikdar ne postara, nikdar
ne premeni -
V	ozki zvezi z umetnostjo je lepota, kar pa ni eno in tisto. Ml govorimo o lepih ljudeh, lepih živalih, lepi naravi in stotero drugem Če hočemo zdaj, da napravimo iz teh lepot u-metnost, tedaj moralno poiskati umetnika, ki vse to vidi, občuti in ustv?ri iz tega delo, bodisi s peresom, dletom ali čopičem. Lepota je torej nekje sama zase, vendar si pa umetniškega dela ne moremo predstavljati brez lepote.
Umetnost delimo v več oddelkov, to. pa zato, ker jo različni umetniki izražajo na svoj način. Pisatelj in pešnik pišeta, stavbenik gradi, kipar kleše, slikar slika, pevec poje, igralec igra. Vsi skupaj streme in delajo z enim samim namenom — za umetnostjo — a vsak na svoj način. Najbolj široko polje imata brez dvoma pisatelj in pesnik, najbolj ozko kipar Prva se gibljeta na vse strani v zunanjost in notranjost v preteklost, sedanje in bodoče. Zadnji mora vse svoje sile
Vsak želi tje, kamor ga vleče srce in naš Perušek samo v naravo in zopet naravo. Vsakdanje, vedno se ponavljajoče življenje ga mori. Rahla umetniška duša, želeča si proste narave, ni za mestni tl^k in vsakdanjosti, ki jih človek srečuje tam. Kar pride do njega, je neizčrpauo rutinsko, frazasto. Kar navaden človek niti ne čuti, to njega že boli. Tožil mi je to in ono, za navadne ljudi malenkost, zanj pa kamen, ki se dneve prevrača po njegovi duši.
"Pusti to vendar, pozabi — prezri," sem mu rekel.
"Ne morem, ko me tako boli."
Ta njegova rahločutnost se kaže v vseh njegovih delih. Delana so s tistim finim čutom in skrbjo, ki mora biti pri resnič-» znano, nih umetnikih doma. Perušek je s svojimi deli slikar narave in tihožitja. Vas, skupina, narava s travniki, vodami in go-
tračnicah, vidite, da gredo v daljini vedno bolj skupaj. Seveda to ni res, ker veste, da morajo biti povsod enako široke, ker bi sicer ne priili daleč z vlakom. Če pogledate streho ali kap dolge v stavbe, se vam1 zdi najvišja tam, koder stojite, potem pa gre na obeh straneh vedno bolj doli. To je tor^j perspektiva, katera omogoča, da vidite hiše. drevje ali sploh kar je na sliki tako kakor bi se razprostiralo daleč na ozadje, dasi veste, da je vse skupaj na ravnem platnu ali papirju. Zanimivo je, da so stari Grki poznali perspektivo dolgo pred Kristovim rojstvom. Kasneje pa jo svet izgubil in mnogo stoletij so ljudje slikali tako, kakor stari Egipčani, namreč samo v dveh dimenzijah.
Slikar piše s svinčnikom, kredo, čopičem ali barvami. V
dobrih rokah je dobro vse, kar.njegove prve umetniške pusti svojo sled na papirju, | stave v Clevelandu. Po platnu, zidu ali kar je že. Pred- J kar sem videl tedaj, kar sem met za sliko je lahko jako raz-] videl kasneje v Ely, Minn., in hčen, kakor je predmet za po- zadnjič, ko sem bil tam, opa-vest ali pesem.^ Imamo portre-, žam, pri njem tri dobe njego-tiste, ki se pečajo s slikanjem vega razvoja.
Clevelandska razstava je kazala mnogo del, ki so bila med sabo dokaj različna. Poglavitna njena poteza je bila Peruš-kova mistika, to je nekako hrepenenje v skrivnostno, neznano. Dominantna slika te razstave je bilo Stvarjenje, ki je last SNPJ. Bila je to velika slika š skrivnostnimi boji naravnih moči v oblakih, spredaj pa je bila sugestija hriba s križem. Tipična impresionistična slika., na katero sem se spomnil par let kasneje, ko sem gledal na ljubljanskem velesej-mu razstavljena dela slovenskih umetnikov. In med vsemi slikami mi je najbolj ostala v spominu slika mojstra Jakopiča. Bilo je ognjeno žareče solnce v objemu močnih oblakov, pod njimi mrak in v njem
svoji duši. Bila so tihožitja, kakor jih delajo po navadi: soba z mizo, vazo in še kaj zraven. Ampak o* vaze so šle kakor kača zvite ^^ncfe in držale nekam za zagrinjala.
Perušek ie bil popoln mistik. Zdel se mi je kot človek, ki gre v velik pragozd, vedno dalje in dalje, iščoč nečesa. A vse kar najde, so skrivnostne sence in temne globine.
Oital sem v tistih časih večkrat kako poročilo o njem in njegovih delih, a vedno je bilo končano tako, da je nerazumljiv. Ampak ni bil, vsaj zame' ne. Perušek je nekaj iskal, česa, sam ni vedel in te svoje vtise beležil z barvami na platno. Torej bila njegova dela čisto navaden odsev njegovega stremljenja: Berušek v nepo-J
Peter
t-%
Prišel
rami, narava v letu in zimi, drevje, cvetke, včasih soba z mizo. vazo s šopkom in slučajnimi dodatki — to je njegovo delo.
Peru^ka jjem izpoznal nekako pred desetimi leti za časa
raz-tem,
živih ljudi, pokrajinske slikarje, ki se zopet ločijo v dve različni skupini: prizori na suhem in prizori na morju, potem so skupinski slikarji, ki se pečajo z grupami v vseh mogočih prizorih in oblikah. Je potem še mnogo pododelkov, zakaj duša vsakega umetnika gre najrajši tje. koder najde stvari, ki so nji najbližje.
Nap £>čno je misliti, da je slika navaden posnetek narave ali življenja Slavni Paul Cezanne je rqkel nekako tako: "slikati se pravi pisati z barvo svoja občutja." Lahko je narava, ljudje ali kar je že, ampak to ni tako važno, kakor da umetnik opiše z barvami tiste posebnosti, ki jih on občuti pri pogledu na te prizore. Ne: kako je natančno vse
v skrivnostno, pa ni nikdar do konca.
Clevelandska razstava ni kazala nobene krepke enotnosti ih človek ni vedel, kam pojde Pe-
vzeto in posneto, ampak koli-1 sugestija kmetica, ki orje.
rušek v bodoče. Ali se bo še bolj zavil v temo mistike, ali pa se povrne nazaj v svetli dan, v življenje in naravo.
Ko je imel par let kasneje razstavo v Elv, Minn, o priliki konvencije JSKJ. sem prišel tudi jaz tje. Ne kot delegat, Ampak namenoma, da vidim Pemškovo zbirko slik in da obdržim malo predavanje o njem. Slike sem videl — predavanja pa ni bilo nobenega. Ker mi leži tisti dogodek kot mrzel kos leda na duši. naj povem še to. Predavanje bi se imelo vršiti neko soboto večer, menda je bilo določeno za osmo uro in sice,? v tisti dvorani, koder se je vršila konvencija. Konvencija se je završila navadno ob peti url — tisti dan pa — dasi je bilo predovanje naznanjeno, se je vršila do tri četrt na osem. Zavlekli so jo namenoma nekateri — par izmed njih — iz same škodoželjnosti, ker niso marali Peruška, kakor ne marajo mene in še koga drugega ne. Sreča val i smo ljudi — delegate, — ki so odhajali k večerji in osma ura zvečer je našla vse lepo prazno v dvorani, koder bi se imelo vršiti predavanje o naišem edinem slovenskem umetniku v Ameriki — Perušku.
ko je v delu tiste posebnosti, ki jo vidi in čuti umetnikova duša. Zato se pravi umetnik nikdar ne izgublja v malenkosti, zakaj če bi bila to umetnost, potem bi ne bilo treba nobenih umetnikov an svetu. Navaden fotografičen aparat vidi in zapiše stokrat več, kot more umetnik
Pred nekaj meseci so začeli nekateri ameriški magacini prinašati razne fotograficne posnetke v barvah. In pisali so: če to ni res lepo. Da, lepo je kot tehnična novost. Oe pa vidiš večkrat pred sabo, se ti zdi, kakor bi gledal v mesnici lepe kose mesa: vse je lepo in vabljivo, ampak vse enako. Ker manjka vsakega osebnega izraza duše, manjka tudi umetnosti.
Če se zdaj omejim od sploš-nosti na našega umetnika Pe-mška in njegovo umetnost, zapazimo takoj, kaj mu je najbolj pri srcu: narava in zopet narava. On je pred vsem slikar tiste pokrajine, ki mu je prirastla na srce še kot malemu dečku daleč tam v vznožju Velike gore, ki se vleče od Kolpe do bloških visokih planot
Tudi druge Pernškove slike na ti razstavi so imele polno mistike. Spominjam se slike J Križna gora — kup nanizanega zidovja na visokem hribu, vse v objemu gozda in močnih oblakov brez vsake sugestije, kaj je za tistimi zidovi. Bilo jih je potem še več, ki so kazale razorano skalovje in za njim skrivnostne žarke, ki so svetili — kam* V neko skrivnost, katero je moral človek iskati v
POZOR NAROČNIKI!
Pazite na številke poleg naslova, ki vam jasno govore, do kdaj imate plačano naročnino. Obnovite jo, da nam ne bo treba pošiljati opominov. Z redno obnovitvijo prihranite nam delo in stroške, sebi pa zajamči-te redno dostavljanje lista.
Resno Vas prosimo, da vpo-Števate to opozorilo!
Uprava "Glas Naroda"
Za
IZPLAČILA V AJflERIŠKIH DOLARJIH pta&Io t 5.— morate poslati..,..!.................J

osredotočiti na kip. Neko v se porazgubi v več ali manj sredi med tema dvema ekstre- J valovit svet na vse strani. Pe'-moma je slikar.	)rušek je človek narave in ni-
Slikar ne more iti pn svojem |k<1'er se ne p^ti dobro, kakor i delu ne v preteklost, ne v bo-j v nar^vi sattli. Ko sem m& o docnost, ampak more zaznamo-]prililfi za&fega obiska rekel,' vati in zapisati le en celoten kako ima vse dobro in primer
dobi ▼ starem krajo izpl&«Hc v dolarjih.
M»NA NAft A7TT.A BTBSTOBMO PO CAIHJE LETTES ZA FBI-
BfOJBINO
slovenic publishing company " Glir* Kitdda?*
r * -
ta
Nftw YO*£ NI Y.>

rtis. In- še tistega ne vec, kakor toliko, kar se ga vjame enkrat z očinl- Medtem ko imata kipar in stavbenik na razpolag** dolžino, širino in globino — ima slikar samo dvoje: dolžino in širino. Ima pa tudi globino, ki je umetna in ji pravimo perspektiva. Kaj je; ,to; vam bom najlažje povedkl 'na sledeči način: če stopite nit že-► progo in se ozrete po
no zdaj, se je ozrl okoli z očmi' in dostavil:
" Je, je, to je res. Veš, ampak tukaj ni zame. To mi ne daje, ampak samo jemlje.
Razumel sem ga, zakaj stena je navsezadnje le stena, pa naj bo še tako velika ali prostorna.
Vsak umetnik rabi inspiracije, to je tiste notranje sile, ki vre, kakor gorki studenec.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen'v vseh stvareh. YBled na&e dolso-letne. skušiojtf Vam zamorenid dati najbolj*« pojasnila in todi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje ndobno in httrt. *»to se zaupno obrnile na naVvsa pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni Uste^ vizejo in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je stavno, za najmanj?« stro&ke.
Nedrfaivljahi naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno m dobi ia Waatagfena povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pi&ite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali.
slovxnk: publishing company
(Travel Bureau)
2 \6 West t&th Street New York, N. Y.
Ko dobi človek ves denar, po katerem hrepeni, je njegova edina želja, da bi imel še par dolarjev
*
Samec je rekel: — Verjemi uri, da neizmerno hrepenim po sreči in miru v zakonskem stanu.	'
Zakonski mož rrru je odvrnil: — Jaz tudi. Toda moje hrepe-
nejenje se noče izpolniti.
*
V neki fari je bil duhovnik, ki je strašno dolgočasno pridigal. Komaj je govoril pet minut, so že začeli poslušalci vleči ure iz žepa.
Ob koncu pridige je napravil sledečo opomobo: Nič bi mc ne jezilo, če bi med mojo pridigo gledali na ure. Je^i mo pa, ker ste pritiskali ure k ušesom, v namenu, da se prepričate, če še gredo.
*
Pred kratkim so v New Yor-iu otvorili šolo, v kateri 'bodo učila mlada dekleta opravljati služabniške posle^ Ko bo revna mladesnka končala šolo, bo lahko dobila službo dekle, perice, strežajke ali kaj podobnega. ■ Če
je taka šola dobra ali ne, naj drugi odločajo. Po mojem mnenju bi par mesecev v taki šoii nič ne škodovalo takozva-nim damam iz taflcoimenovane visoke družbe, ki ko trdno prepričane, da žemlje na drevesu rastejo in da ima mesar v ajs-balksi aparat za izdelovanje mesa.
*
Nekateri zakoni so čudni in jih ni mogoče pogruntati.
iMarsikakšna ženska se poroči z moškim, ki je talko star, da bi bil lahko njen oče.
Toda pomisliti je treba, da mora biti talk mošlki tako bogat. da je lahko njen mož.
*
iz Doorna poročajo, da se bivšemu nemškemu kajzerju dobro godi. Cigarete kadi in. drva žaga.
Le pomislite, ikako dobro bi se danes godilo NemctJi in Nemčiji, če bi kajzer v svojem življenju nikdar ničesar drugega ne počel kot cigarete kadil in drva žagal.
*
Hitler se zaganja kakor petelin v Sovjetsko unijo.
Ruska bogastva mu diše in ruska zemlja. Iter je srborit in nestrpen, bo nekega lepega dne izzval spor in <udaril. .
S Francozi bi imel . manj o-pravka kot ga bo imel z Rusi, četudi se zanaša na iaDonsko pomoč.
Hitler in Mžussolini sta preveč zgovorna,-
Zavzeti Ukrajino je vse nekaj drugega kot zasesti demili-tizirano Porenje.
Nihče ne ve, kaj nam bo prinesla bodočnost. Toda če pride do skrajnosti, se bo Meissolini najbrž prepričal, da je' 6(1 Kima do Ljubljane znatno daljša pot kot pa od Rima do Addis Ababe:
*
Te dni sem čitail okrožnico, ■ki jih pošilja Father Coughlin svojim prijateljem'.
Na prvi strani obsoja kapitaliste in komuniste, na drugi J strani pa nabira sredstva za boj proti njim.
Najbolj priporočljivo sredstvo je dolar z imenom darovalca.
Pojasnil je tudi sledeči bojni načrt: vsa imena darovalcev, ki mu bodo poslana do 4. dktobra 1936, bo dal zazidati pod oltar nove cerkve, ki jo jgradi v Royal Oak, Mich. , če bo tudi poslane dolarje zavidal ne omenja v svojih o-kn&žtrici. Najbrž jih ne bo; •
r :ic
i itn
s u.;
.T-i	*» »1 ... -
»rt * t	.
ft
G £ 2 S HA EOT)'A™ ~
New York, Thursday, September 1 7, 1936
THE LARGEST BWVBNE DAJLT IN VJ9JB
FJU: „
Iz spominov na savinjske ocance. »*
Gotovo ni bile v vsej Savinjski dolini od Celja do Solčavskih vrhov čevljarja, ki bi znal delati boljše čevlje od njega. Ne rečem, da niso znali ustvariti lepih čevljev; toda če so bili lepi, jih niso mogel nositi in so te že pri obuvanju oblivale srage. Tudi nečem trditi, da drugi čevljarji niso znali napraviti čevljev, da si jih lahko brez bolečin in mučeniškega potu nosil; toda potem takih čevljev prav gotovo nisi z veseljem pogledal, ker so te vsakokrat spomnili na kravje dolge parklje. Tona pa je znal ustvariti čevelj, ki ni bil samo lep, marveč si ga tudi lahko in dolgo nosil. Trpežni so bili- njegovi čevlji, da je bilo kaj! Dolgi Jur je neštetokrat povedal, da bi njegova bernja starih čevljev bila kaj pičila, če bi vse čevlje po vsem svetu delal • Puncarjev Tona.
V popravljanju starih čev?-ljev je bil pa pravi čarovnik. Iz čevljev, ki bi se ga bil skoro dolgi Jur branil vzeti v svojo vrečo, je znal ustvariti takega, da je 'bil kakor nov. Če bi znali naši učenjaki ljudi tako po mlajevati, kakor je znal Tona čevlje, bi na svetu ne bilo več starosti.
Pa usmiljen do siromaka je bil. Nekoč mu je siromakov deček prinesel par, ki je bil tako zdelan, da ni bil več čevljem podoben in se je celo Tona za glavo prijel ob pogledu na tako sirovščino. "Če mi take čevlje prinese Wolf ali Lenko ali Šri-bar ali Cvenkelj, mu jih vržem v glavo, tebi jih bom popravil.* In jih je res popravil, da so bili lepši kot novi.
Tona je bil sin Puncarjeve Lene, ki je bila daleč naokoli znana. Saj je poznala vse živinske bolezni in za vsako bolezen pomoč in zdravilo. Komaj štirinajstletnega fanta, vzgojenega v strahu božjem, ga je dala učiti Čevljastva k mojstru, ki si je domišljal, da zna nekoliko madžarsko. Slišal je nekoč Madžare kričati "eljen", pa je razumel Veljat" in tako je naučil tudi Tona. Ni ga bilo človeka daleč okrog, ki bi ne bil Tona kedaj slišal kričati: "eljaaat!" Kajti Tona je imel močan glas, ki si ga slišal v tretjo faro. -Če je imel kdo pri njem opravka, pa se mu ni ljubilo zastonj na gmajno, kjer je imel Tona svojo delavnico, in je zato na vasi vprašal, če je Tona kdo videl, je lahko dobil odgovor: "Videl ga baš nisem, toda slišal sem ga pa malo prej z gmajne." To se je reklo, da je gotovo doma.' Blisk včasih vidiš, groma ne žslišiš . Pri Tonu je bilo narobe. Slišal si ga, videl ga nisi. Ko grom mogočno je odmeval po gmajni njegov glas.
Nosil je divje zraščeno črno brado in hudo je pogledal, da si mislil, da te gleda iz prav tenu nega kota. Zlobni jeziki so govorili, da nosi brado le zato, da skrije golšo Toda to mfenda ni bik) res. Tona je vedel za
ČEVLJAR TONA
mu ni bilo kmalu enakega.
Deželna gosposka si je bila izmislila, da mora vsak obrtnik imeti tudi vsakomur viden napis. Tona zaradi te naredbe ni bil v zadregi. Na rujav papir, kakor so ga včasih uporabljali za zavijanje sladkorja, je z modro kredo spretno narisal čevelj in škorenj ter napisal:
ANTON PUNCBR
Šošter.
Baje je potem prišel k Tonu žandar. Kako sta se pomenila. Tona ni hotel povedati, ampak nekega dne smo opazili nov in lep napis.
Tudi Tona je bil deležen gor-ke ljubezni. Ljubila ga je sedaj že dolgo rajna Lenčka, imenovana Švedraeka. Na gmajni si je postavila s prihranjenim denarjem hišico in je imela nekaj vrta, sicer pa je hodila po dninah in je varčevala, kakor bi ji bilo večno živeti. Za delo so jo pa povsod radi imeli. Ginljivo je znala opisati postanek njene ljubezni. Na god farnega patrona Sv. Perta se je nekoliko zamudila in prišla k cerkvi, ko je bila bas največja gneča pri vratih. Fantje so ji ponagajali in jo zrinili čisto med moške, da se je naenkrat znašla pred Tonom. Ta jo je zaščitil s svojimi širokimi ple-či in okregal fante.
"Bila sem kakor v varnem zavetju in takrat me je prešinil ogenj liubezni."
Če je Lenčki kdo namignil kaj o golši, se je takoj zavzela za Tona. "Kaj še! Tona nosi brado kot znamenje Samsonove moči, ne pa da bi z nio kaj skrival. Jaz to že vera."
Tona je vedel za njeno ljubezen in je tudi vedel, da je stanovitna in neomajna. Zato se je kot nepoboljšljiv šaljivec neštetokrat z njo pošalil pred-no sta se poročila.
Ko jo je zasnubil, mu je Lenčka naravnost odgovorila:
"Tona jaz te vzamem, ampak sedaj, pozneje ne." • "Jaz se pa sedaj še ženil ne bom."
"Jaz se pa pozneje ne bom."
Tako sta se zmenila. Lenčka pa je le čakala. In je po dolgem času vsa srečna pripovedovala da se je Tona sedaj le odločil, da se bosta vzela. "V jeseni aprila bo poroka, tako mi je rekel Tona." Lenčki je bilo vseeno, v kateri letni eas pada april. Če resnična ljubezen gori, je vseeno, ali gori pomladi, ali po zimi.
Toda tudi v jeseni aprila se Mieta poročila in Lenčka je morala prenesti še marsikatero šalo.
"Lenčka!" jo je poklical rahlo vpričo drugih, ko je šel iz cerkve za njo.
"Kaj pa je, Tona?'* se je urno vsa blažena odzvala.
"Kam pa švedrate?"
"Fej te bodi, grdoba!"
Na priimek Švedračka je bi-, la strašno huda.
* * Petinsedemdeset! Moja marškompanija je že sestavlje na; čakamo samo še na odpok lic."
O, pa bo še dolgo čakal!
Naj vas-
JUTRI
Toda nekoč ni mnogo manjkalo, pa bi bilo ljubezni konec. Tona je Lenčko ponoči klical pod njenim ok&ncem. Ko
te govorice, zato je postal ved- se mu je rade volje odzvala in no hud, če je kdo omenil golšo: Nekoč je družba, v kateri se je nahajal, pri sla lkem vincu za1 pela in Tona gromko pomagal. Na koncu je eden pripomnil: "Kakor krokarji." V istem.hipa ga je že Tona držal za vrat! "Kdo je krofast t" Bes je sicer, da se je po grom« v i tem smehu še- precej dolgo slišal nekakšen grgrajoč • odmev ii njegovega golta, Vendar je to napravil menda za salo in n4
mu odprla vrata, okence je bilo premajhno za Tonova pleča, jo je z koprivami opekel po celi
"Pa nisi Čutila, da ima opravek . . .?" je vprašala vedno radovedna Fidelčka.
"Seveda sem!"
"Zakaj pa si pustila?"
"Ko pa sem mislila, da ima poštene namene . . .".
Pred par leti sem ga srečal.
"Kako Tona?"	V
" Kakor drugi hočejo!'' Kolika jih pa je imate.
t-.i ? n""-s*v
ft
Fly Creek, N. ¥.
Dnevi so se zopet začeli krajšati in tudi huda vročina je ponehala ter so bolj hladni dnevi nastopili. Letos smo imeli izredno sušo in tudi solnce je neusmiljeno pripekalo. Sejna se je precej manj nakosilo in tudi žito je bolj slabo obrodilo. Izgledalo je kakor v puščavi. Vse je bilo rujav o in od solnca sežgano, zdaj pa vse dobro izgleda. Včasih dež pade vsled česar se je vse opomoglo in hiti rasti. Koruza je pred mescem slabo kazala, zdaj je pa povsod lepo odrasla. Pašniki so se bili posušili, zdaj je pa zopet vse pozelenelo, da ima živina dosti paše. Sadja ne bo letos. — Spomladi ga je mraz vzel, kar ga je ostalo, je pa suša uničila, tako da je golo drevje ostalo.
Večkrat se mi čudno zdi, ko berem slovenske časopise, zakaj se farmarji bolj ne oglašajo in ne pišejo, kako se imajo. Mislim, da vsakega zanima in rad sliši okl rojakov, kako je i kaj na farmi in kaiko kaj na-^ predujem*).
Mene zelo zanima, kar piše Mr. Kerže iz New Yorka. Njegovi članki so zelo poučni, in tudi priznavam, da piše resnico. Takih dopisov nam manjka". Želim, da bi se tudi drugi tako zavzeli in pisali, ker vem, da jih je veliko zmožnih, da bi pisali, kar je nam v pouk, saj se človelk mora učiti do groba.
Ravno danes, ko to pišem, se nam napoveduje št raj k. Naša voditelja, brata Pisek, hočeta, da mora kompanija plačati tri dolarje za sto funtov mleka. Zdaj farmar ne more izhajati, ker mu tako slabo plačujejo, po mestih pa morajo ljudje mleko tako drago plačati.
Governerja Lehmana so prosili, da bi se kaj -zavzel za far-marje, pa noče piti z mezincem migniti. On lahko kaj naredi, pa noče in pravi, da naj farmar počaka. Zakaj pa kompanija ni nič počakala, 'ko je v mestih mleko podražila?
Dobro, da imamo dobrega predsednika. On je mož na pravem mestu. On je za vse veliko naredil, ampak so ljudje, ki hitro pozabijo. Večkrat ^e prerekamo, ko bi imeli še takega predsednika kot je bil Hoover, bi že nas ne bilo Več dosti ina farmi. Republikanci niso za druge kakor za bogataše. kateri ni pozabil, koliko je naredil Roosevelt, bo vsak za njega volil v novembru.
Ne mislite, da nismo tudi tukaj veseli po farmah. Oh, pa še kako. Saj so Slovenci tako zmiraj veseli. 6. septembra smo imeli veselico, ki je bila posebno dolbro obiskana, in se vsi zahvalimo udeležencem. Zdaj se pa zopet pripravlja za desetletnico društvo 593 SNPJ. 19. •septembra, zvečer, ste uljudno vabljeni, da se udeležite. Pridete vsi od tukaj okoli in od daleč, mladi in stari, vsi bodo dobro došli. Vabimo rojake iz Fly Creek, Cooperstown, Dorl-lo, Eaton, Little Falls, Universal, Pa. Iz Worcestra vabimo stare in mlade, fante in dekleta, da nas gotove obiščete, feer
Alkaliziraj
Če zberete v svojem sistemu klslobiie snovi, ker preveč kadite, stf preveč utrujeni ali ne morete spati, ni treba, da bi bili prihodnje jutro utrujeni in izčrpani. Afkalizirajte z mlekom—iz-pijte časo ali dve mleka pred počitkom. . . potem pa še zjutraj. To preprosto, naravno zdravljenje vam bo jjoma^alo pomiriti sistem in vas spremenilo, da b«»ste sveži, čvrsti in sposobni. In seveda, mleko je danes eno najbolj cenenih živil. Tlia Bureau of Milk Publicity, Albany.
fc ....
Grad
L. Ganghofer:
Hubertus
Roman ::
of New York
35
France ga je začel pogovarjati: "Pametno res ni bilo in tista dva strela bi nam bila lahko dosti pokvarila. No pa, vse se je dobro izteklo. Kaj*bi se jezil!"
"Kar strupa bi se nažrl." Schipper je posnel tako glasen, da so se morale -njegove besede čuti tudi v i^bi. "Tega strela mi gospod grof ne bo tako kmalu pozabil! Prav zares lahko hvalim Boga, da je prišel še pravi kozel. Krogla mu mora tičati na .najlepšem mestu. Mislim, da leži že dolgo v pečeh. Jutri ti je treba iti samo po sledi, pa se moraš spotakniti ob njega." Schipper je stopil v izbo k grofu.
Previdno je vlival France testo v poinev. da je vroča mast evrčala. In doeim je patzil na jed, je (prisluškoval mehki narodni pesmi; i-gral jo je v izbi grof Ege z veliko čuvstveno-etjo, s tremolo in sladkimi flanžoletskimi toni. Tiho brečanje je France spremljal besede in Zasanjan smehljaj (se mu je utrinjal okoli ust. I Prej v pečeh je bil na visokem travnatem koku | opazil silo cvetočih j>lanik. In zdaj je menil, da bi se šopek teh belih zvezdic me podajal slabo oknu Maline kamrice. Izpaziti mora samo, katero okno je njem o. V mislih je hodil France okoli znane mu hiše — toda čudno: Iz vsake-| ga okna je gledal vanj temni Brucknerjev o-braz.
I V izbi so citre umolkmile, Schipper je po-| grin j al mizo. Ni bilo dosti dela: Razgrnil je j kos modrega platna in položil nanj tri cinaste I žlice. Potem je zadaj za pečjo dvignil zaklopna vraitca v klet m šel po že pohajajoč hlebec kruha.
"Prinesi tudi steklenico piva za Franceta!" je zaklical za njim grof Ege, ki se je bil zle-knil na žimnico in imel pri nogah psa, da mu jih je grel.
1 *Eino samo, gospod grof?"

so se zrinili za mizo; v kotu, kjer ni vleklo, je sedel grof Ege, Schipper na njegovi desni, France na levi. Z žlico v roki in oprtima rokama sta čakala lovca, dokler ni segel po jedi najprej grof; potem sjta poprijela tudi onadva, im složno je zajemala vsa triperesna deteljica preprosto, mastno hrano iz ponve.
Ko so povečerjali, je odšel Schipper s ponvo v kuhinjo in prinesel za gospoda vrč poln vode; grof je kanil vanjo požirek encijana, da bi se mast v želodcu ine puntala, kakor je rekel. "Ce hoče kateri kaditi, naj prižge. Ti. France, pa pospravi svoje pivo!"
Muzajoč se je France s slovesno preudarnostjo izvlekel zatic in si previdno nalil pijače v lesen korec -- steklenica piva je pomenila v lovski koči grofa Eggeja toliko, kakor na gosposki mizi steklenica šampanjca aH v državnem življenju častna medalja.
Zapalili .so si pipe in grof Egge je segel po citrah. Modri oblački so se zvijali okoli svetilke pod strupom in ob 'brnečrh zvokih strun je malo izbo zajela kmalu udobna domačnost. Ce je grof Ege igral koprneč narodni napev, so morali vsi molčati; če je ubral veselo plesno rižo, so kramljali in se smejali, in lovca sta bila takt s svojimi težkimi coklami. Naposled so prišle poskočne na vrsto. Grof Egge je čudovito spretno zažvižgal medigro in zapel nato kitico. In tako veselo naprej. V spomiinu je imel bogat zaklad poskočnic, in če je v veseli uri odprl vratca, so mu te majhne štiri vrstične pesmi letele iz ust ena za drugo, kakor čebele iz ulja. Pri tem se je zabaval najbolje on sam in bil v svoji zidani volji tak, da je moral razvedriti tudi vsakega drugega: v srajci, z belo prevezo okoli sive glave, in pod tem se je sme-ial rdeči obraz, tresla se brada in se igrivo pre-gibale vesele gubice okoli mežikajočih oči. — Kdor ga je videl v taki uri, naj naj je poznal ljudi še tako, ni mogel ugibati višje, 1 a ma u-
"Bo že zadosti!"	jpokojenega logarja, na dobrodušnega, raapo-
Tedaj je prišel France, s kadečo se ponvo v ^ veselega starca, ki v družbi mlajših točni roki, v drugi z majhno, sajasto deščico, ki jo je položil sredi mize namesto podstavka.
Grof Ege se je dvignil. Stoje, s sklenjenimi
Te dni je šel mladi Frank Tratnik, star sedem in pol let s svojimi tremi sestricami k Yacht klubu v Clevelandu in je lovil z mrežo male ribice, pri čemer mu je spodrsnilo in je padel v vodo ter utonil. Njegovo truplo je ležalo v jezera do sobote zjutraj, ko so ga ob 9. dopoldne potegnili ven. Zapušča starše, sedem sester in onega brata.
. *
Iz Milwaukee poročajo: Fr. Bačun, star 55 let, je ob praznikih zadnji teden uibil svojo 47-letno ženo Mary in nato je izvršil samomor. Družina je stanovala v est Allisu, kjer so našli njegovo truplo s prerezanim vratom v kleti, njeno truplo z razbito glavo pa v spalnici. Za njima je ostal edini 24-letni sin Frank. Oba sta bila doma iz Ljubna na Štajerskem in v Ameriki sta bila okrog 30 let. Bačun je bil mizar po poklicu, je pa več let vodil gostilno. Vzrok je bil hud družinski prepir.
Pred nefeaj dnevi so našli rojaka Jos. Blažiča obešenega v nekem skladišču lesa. Bil je samec, star 43 let in doma iz Rečice v Savinjski dolini. Bil je leto dni brez dela in to ga je menda pognalo v smrt. Nefkje
v minoisu zapnšČa sestro.
• *
V bolniški postelji se nahajajo Joe Zalar, Angela Fon, Jos. (rostež in Jos. Erčni.
bomo tisto zapeli: 4 * Prej pa nc gremo dajm', da ser bo deial dan..."
Pozdravljam vse rojake, «nance in prijatelje.
Frances Terček.
rokami so zmolili kakor v kmečki hiši, molitev pred jedjo. Za sklep je voščil grof: "Dober večer oibema!" Lovca sta odgovorila: "Dober večer tudi vam, milostni gospod grof!" Potem
v a riše v obuja spomine na prošle dni ip ga je euknil merico čez potrebo.
Bilo je že pozno v noč, ko je Schipper končno opomnil: "Gospod grof, čas je, da odidemo ■spat. Jutri bo treba na vse zgodaj po kozla."
VALJE PRIDE
ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti 2 Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANII 1 1

IZ BAGDADA V STAMBUL
4 knjige, b slikami, 627 strani
Vsebina:
Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Nacr
Cena .......................1.50
KRIŽEM PO JUTRO VEM
4 knjige, 598 strani, s slikami
Vsebina:
Jezero smrti; MoJ roman ob Nilu; Kako sem v Mekko romal; Pri Šamarlh; Med Jezldl
Gena .....................L5t
PO DIVJEM KIJRDISTANU
4 knjige, 594* strani; s slikami Vsebina:
Amadlja; Beg lz Ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema	Cen» .............—
PO DEŽELI SKIPETARJEV
4 knjige, s slikami. 577 strani
Vsebina:
Brata Aladžija; Koča v soteski; Mlrldlt; Ob Vardarju	Cena .......................L59
SATAN EN iSKARIOT
12 knjig, s slikami, 1704 'strani Vsebina:
Izseljenci; Yuma Se tar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Almaden* V treh dellb sveta;
Izdajalec; Na lovu; Spet n* divjem zapadu; Rešeni milijoni; Dediči
Cena -----------------------***
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 576 strani
Vsebina:
Kovač Šimen; Zaroka z zaprekami: V golob-njaku; M0bamedanskl svetnlz
- ________________L54
WINETOV
12 knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina.
Prvikrat na divjem zapadu; Za fivljenje; NSo-čl, lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komančl ln ApaCi; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sana Ear; Pri Komančlh; Wlnnetova smrt; Win-netova oporoka.
Ž U TI
4 knjige, a slikami. 597
Vsebina: Boj {n o -
medvedom; Jama draguljev; Son* • ; Rib, ln njegova poslednja pot
.LM
Naročite jih latik& pri:
KNJIGARNI
216 West 18th Stireet
"Glas Naroda"
* New York, N. Y.
WLTta V21D83
Hči druge žene
New York, Thursday, September 1 7, L936
4-M EZRGEBT BWTEVB DZ1LT IN U.W3t.
□
roman iz življenja 49	ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
Žalostna in zatopljena v misli jaha skozi zeleni gozd in jrasti konja, da grr-, kamor se mn poljubi. Iz svoje žalostne zatopljenosti se šele prebudi, ko opazi, da je jahala mimo hiše Lcydenovega strica. Z žalostnimi očmi gleda lepo poslopje, ki je ležalo sr<?di parka ter pusti konja iti v koraku. Rav-e j, ko pride do vrat, ki so vodila v parkj se odpro in na cesto a topi — Hannes Ltvden.
Oba se pogledata z velikimi očmi. Gonda vstavi konja. Opaai, da so mu o"-:, kot prejšnje čase, za trenutek zažarele, nato pa si zopet pns:li na obraz resen izraz.
"Dobro julro, gospod doktor!" ga pozdravi bojazljivo. "Do'oro jutro,, milostljiva gospica! Že na konju?" "Da, gospod doktor Drugače ob nedeljah vedno jaham 2 očetom, toda daoes je odpotoval v Frankesborg. Moji sestri se tudi ne polj jbi me spremljati in tako sem sama ja-kala," pravi Gonda i« ga pri tem vprašujoče pogleda.
Dr. Leyden odvrne svoj pogled, se odkrije in pravi naglo: "Potem pa vas nočem nadlegovati, milostljiva gospica." Tedaj pa Gonda naglo odločena dvigne roko. Take priložnosti ne bo več kmalu dobila.
"Za trenutek, gospod doktor,'7 pravi s plahim glasom. •*Saj greste gotovo nazaj skozi gozd, kaj net"
Leyden prikima Velika nepotrpežljivost se pokaže na nregbvfer obrazu, kaj vendar Gonda misli s tem. Toda Gondii hrabro nadaljnje:
"Potem pa mi dovolite, da grem z vami — rada bi malo iivdila."
In p-edno moic dr. Levden kaj odgovoriti, je že skočila
iz sedla m je 3 tala pred njim.
Dr. Ltjvaen bi nrnraje zbežal pred njenimi prosečimi očmi, ki ga zelvznemirjajo. Zato pravi kar najbolj mirno: 41 Prosim, -nilos-ljiva gošpica!"
Molče hodita dalje. Gonda vodi konja na vajetih. Šele čez nekaj čara pravi, samo da prične razgovor: "Ali sto obiskahiše svojega strica?" "Da, na njegovo željo; za njegovega oskrbnika sem imel neko naročilo."
"Ali mu gre kaj boljše?"
"Žalibog, da rc; piše mi celo, da mu je slabše. Upam pa, da si to samo or-mišljuje."
Nato zopet nekaj časa molčita, toda naenkrat obstoji Gonda odločna pred rji p v da "i mogel dalje ter ga s solznimi očmi proseče pogled*.
"Gosood doktor, nikdar več ne bom storila." Dr. Leyden ji ztčuden pogleda v proseče oči. "Kaj ne boste več storili?" vpraša. "Nikdar ne b oin več pela in igrala citer." "Zakaj pa ne?"
"Ker je b;lo tako slabo, da ste morali zbežati na teraso tn ker ste od tedaj tako hudi na mene in me niste več pogledali prijazno kot pr.\\,f
Dr. T.eyden globoko dihue in potisne svoj klobuk nekoliko JU'zaj, kot ti mu bilo vroče. Ni vedel, kaj hoče od njega, zakaj ga tako gleda, ko ie vendar zaročena z drugim.
Jaz? Jaz hu l na vas? Kako pa pridete do tega?" "O, ni vam treba tajiti. Saj ne more biti nič drugega, ker bi vas moglo tako premeniti. Dolgo sem o tem razmišlje-v.- la in nič drugega zlega vam nisem storila. Samo moje petje more biti krivo: ravno po oni uri ste tako drugačni postali proti meni. Saj sem si že naprej mislila, da moje petje m igranje ni prijetna in še po krasnem Helginem igranju. ^ oda samo bala sem se. da se bom osramotila, ne pa, da boste vi hudi na mene. Drugače prav gotovo ne bi pela. Toda ni bilo' treba, da &U tako hudi."
Gondi ni vedela, kako krasna in očarljiva je bila v svoji f cesanbsti in obupu Divja bolest ga zopet popade, da je li:la »anj 'zgubljena Toda premaga se in ji mirno odgovori-"Zelo se motile, prav nič nisem hud na vas, prav gotovo ne. In vaše petje, tako je bilo krasno, tako — toda dovolite mi, da o tem gjvorim. Ako sem šel na teraso, ko ste peh, se jc tj zgodilo samo zato, ker so me pesmi globoko «-a-?jue in ker o tem ni.-em mogel govoriti. Tako ljubko ste p<li. Rad bi vas bil še dalje poslušal."
Gonda obupno maie z glavo.
y.t <<P?t:sin Pa mi sai pojejte, s čim sem vam vendar povzročila vašo jezo. Suj ste vendar popolnoma drugačni proti kot «?te bili prej; tako hladno me pogledujete, prej ste me vendar vse dru<ra?e pogledovali."
Dr. Leyden s^ vzravna. Tukaj nič drugega ni moglo iu magati kot resnica. Z bolestnim izrazom ji pogleda v oči.
Povedal vam bom. kar želite vedeti. Nič več vas ne *mem pogledati, kot prej, ker sem med tem, ravno oni večer izvedel, da Rte zaročeni"	'
Gonda ft a začudeno pqgieda.
''Zaročena? S kom pa naj bi bila zaročena?"
* ' * . ne ve?1: vem ^ da je vaš zaročenec ostal na ..umatri, da hrepeniš po njem, da bo kmalu prišel z« vami — m —-da v te bolestjo jokali nad njegovim pismom " Gonda se oddshr«.*.
*'9» P6 vam povedal, da sem zaročena?" Njegove oči nenirno zapičijo v njene, v '1 Sama vaša gosoica sestral" "H^at" .
^Ds!" . v „ J 3 .	■ \
Gonda se vsa rlajšana glasno zasmeje. "In sato ste bili hndi na mene?"
ravnati6	. In P° tem ^ se moral
ZHL »m/*	^ ~ toda - - to
V n j snih očeh je solčno žarenje, ki ga je imel tako zelo rad.
. ? ■
Lahka Kaja!
Varujte svoj dragoceni jglas
Lahka kaja z vso zaščito grla, ki ga nudi "Toasting," ni samo za pojoče zvezdnike radio, zvočnega filma in odra. Vaše grlo je istotako nežno . . . vaš glas je tudi dragocen. Vreden, da se ga zavaruje pred draženjem in kašljem! Tukaj je lahka kaja bogatega, zrelega dela srednjih listov tobaka, tako mila rahla z vami kot je tudi okusna. Zares, Lucky Strike je edina cigareta, ki nudi vašemu grlu dobrodošlo ugodje in zaščito onega slavnega procesa "It's Toasted." Zatorej zaradi zaščite grla, kakor-tudi za užitek, sezite po lahki kaji . . . sezite po Lucky I
** ZADNJA NOVICA! **
ZARADI BLAGRA VAŠEGA GRLA — Lahka Kaja!
Kajti vaš glas je dragocen ... pa če pojete ali ne . . . izplača se zaščititi vaie grlo proti draženju ... proti kaslju . . . Sezite po lahki kaji . . . sezite po Lucky 1
Dobila sta "Sweepstakes" Nagrado na 15. Obletnico
Mr. in Mri. Arthur Bomm is Milvao-kee, Wis., ata bila vesela, ker sta mm-dela * Vašem Luclcy Strike "Sweep-, stakes." Toda kot piie Mr. Bomm: "Predstavljajte si najino presenečenj«, ko so dospele cigarete m petnajsto obletnico najine poroke."
Ali ste se ie pridružili'? Ali ste dobili svojo Luekies - ploačnato pločevinasto škatljo s 50 izbomimi Lucky Strike«?
Naravnajte na "Your Hit Parade** ob sredah in sobotah zvečer. Študirajte melodije-potem poskusite svoje Loekv Strike "S-weeps takes.'* In če Se ne kadite >.nckies, kupite danes zavojček in jih tudi poskusite. Mogoče ste nekaj pogrešali. Cenili boste prednosti Luekies — Lahke Kaje bogate«*, zrelega dela tobaka.
- lahka kaja
BOGATEGA, ZRELEGA DELA TOBAKA - "IT'S TOASTED'
Ccarrtzht 1836. The Amrrlnn Tobarro Company
Iz Slovenije»
BRZOVLAK GA JE UBIL
Blizu kemične tovarne v Mostah je prišlo do razburljive nesreče, ki je terjala življenje 34-letnega trgovskega potnika Alojza Tomažina, ki je po rodu iz Rašice pri Velikih Laščali, stanoval pa je nekje v Mostah. •Malo po polnoči je prišel po cesti proti kemični tovarni in obstal pred železniškim prela zoni, ki so mu bile zatvornrce spuščene. Nekaj časa je mirno čakal, a ker se mu je očitno zdelo, da vlaka še ne bo, je postal nestrpen. Tomažin je v hipu skočil čez zatvornieo s kolesom vred in stopil na progo. Prav tedaj pa je pridrvel br-zovlak in lokomotiva je zgrabila njegovo kolo, udarec pa je palmil Tomažma stran, da se je onesvestil. Ko je vlak odbr-zel dalje, je čuvaj našel Toma-
žiua ob progi. Imel je liude poškodbe na glavi, pa tudi po životu. Kmalu po prevozu v bol-jiušiiico je Tomažiu umrl.
2RTVE OKU2ENE-1 GA POTOKA
Žrtve okuženega potoka na Pohorju so tudi izven Maribora. Tako sta v Smederevu pod- J legla posledicam zastrupljenja | dva otroka, primeri obolelosti i pa so tudi v Kragu-jevcu, Zagrebu in drugod, odkoder so gostje prispeli na Pohorje. Stanje mariborskih žrtev se je zboljšalo, tako da novih smrtnih žrtev najibrže ne bo.
j
) AVTO JO JE PRE-j	GAZIL
Na cesti pri Žalcu je avtomobil podrl 70-letno, pri veleposestniku Wolfu v Št. Petru nameščeno služkinjo Marjeto "Vr-
Pišite nam za cene voznih listov, reserv&cijo kabin In pojasnila za potovanje.
SLOVENK} PUBLISHING
COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New York
Jugo Slovanska Kat. Jednota
je najboljša in najpopularnejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. Računa nizke asesmente in plačuje liberalne podpore za slučaj bolezni, nezgode ali smrti. Ima 185 podrejenih društev in šteje nad 20,000 članov v obeh oddelkih.
Za vstanovitev novega društva zadostuje 8 oseb.
Premoženje Nad Dva Miljona Dolar jev
Pišijte za pojasnila na GLAVNI URAD J. S. K. J., :: :: ELY, MINNESOTA
zelakovo na tla in šel čez njo. Vrzelakova je dobila zelo hude notranje (poškodbe. Prepeljali so jo takoj v celjsko bolnišnico, kjer je podlegla poškodbam.
PO 22 J ETIH V DOMOVINO
V Maribor sta prispela 41-letni Ivan Glaboski z ženo in 3 otroci ter 42-letni Ivan Vi-dovič, ki je tudi pripeljal s se-^ boj ženo in dva otroka. Oba sta bila leta 1914 na ituski fronti ujeta ter sta preživela 22 let v Sibiriji, kjer sta se tudi poročila. Globoskija so z družino opremili v Prosenik v savski banovini. Vidoviča pa v Za-bukovje v drinski banovini.
SMRTNA KOSA
V Glencoe, O., je umrl - o-krajnem zavodu za onemoglo John Polanc, star 72 let in doma od Škofje Loke na Gorenjskem.
SHIPPING NEWS
Na parnikih, Id so debelo tiskani, vrže v domovino Izleti pod vodstv« izkušenega spremljevalca.
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V
I Italijo lista ne pošiljamo.
19. septembra: Conte di Savoia v Genoa
22.	septembra: Bremen v Bremen
23.	septembra: Lafayette v Havre Washington v Havre Queen Mary v Cherbourg
26. septembra: Taris v Havre Vulcania v Trst
-*9. septembra: Europa v Bremen
30, septembra: Normandie v Havre
1. oktobra: Berengaria v Cherbourg
3. oktobra: Rex v Genoa
7. oktobra: Queen Mary v Cherbourg Manhattan v Havre
0. oktobra: Bremen v Bremen
10. oktobra:
" lie de France v Havre Conte di Savoia v Genoa
14. oktobra: Normandie v Havre
■HUMS
15.	oktobra: Saturn la v Trst
16.	oktobra: Europa v Bremen
20.	oktobra: Roma v Genoa
21.	oktobra:
Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre
24. oktobra: ^ V Rex v Genoa Lafayette v Havre Bremen v:Bretnen ''
28.	oktobra:
Aquitania v Cherbourg
29.	oktobra:
lie de France v Havr« 31. oktobra:
Vulcania v Trst
Cherbourg
4. novembra:
Queen Mary v 6. novembra: Europa v Bremen- < 7. novembra:
Champlain v Havre Conte di Savoia v Genoa
11.	novembra: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre
14.	novembra: Rex v Genoa
18. novembra:
Queen Mary v Cherbourg 1*0. novembra:
Bremen v Bremen £L novembra:
Lafayette v Havre Saturn la v Trst
novembra :-Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg 28. novembra: Conte di Savoia v Genoa
2.	decembra:
Queen Mary v Cherbourg
3.	deecmbra: Champlain v Havre
4.	decembra: Europa v Bremen
5.	deecmbra: Vulcania v Trst
9. decembra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg
12.	deecmbra: Rex v Genoa
15.	decembra: Bremen v Bremen > '
16.	decembra:
Queen Mary v Cherbourg 26. decembra:
K* T
i i
S i
. s-i t

• C

I
• y