10002706,£
0	RS KI
GOSPODAR
List za povspeševanje kmetijstva v slovenskem Primorju. —
1	i i eil u jt* in izdaja Anton Štrekelj, državni potovalni učitelj kmetijstva v Gorici.
I.isl izhaja v začetku in v polovici vsakega meseca tir stane 2 K na leto. Naročnino pošiljali je na upravo ..Primorskega Gospodarja" v Gorici (Pri rudeči hiši št. 7). ava
Jako nljndno prosimo vse one gospode, katerim smo poslali „Primorskega Gospodarja" na ogled, naj list vrnejo, če si ga ne mislijo naročiti. Zapišejo naj na ovitek samo besedico „nazaj!" One gospode, pa, ki hočejo delovati s nami za prohujo našega kmetijstva in imajo namen list obdržati, prosimo, da nam to vsaj a dopisnico naznanijo.
Nekoliko o krmljenju mlečne živine.
Mleko se pri nas vedno dražje prodaja in reja mlečne živine postaja radi tega za našega kmetovalca vedno veče važnosti. Osobito okoli mesta donaša mlekarstvo velike dohodke. Pa tudi drugod, kjer ni mogoče svežega mleka prodati, marveč se izdeluje iž njega maslo in sir, nosi reja mlečne živine več nego reja živine /a meso, kajti s tisto krmo, s katero se živina za 1 /.7/ zredi, da dobra mlekarica 10 iu tudi več litrov mleka. En kilogram živega goveda prodaja se dandanes po 70 do 75 vinarjev, za 10 litrov mleka pa dobimo blizu mesta tudi 2 K 40 vin. a tam, kjer se izdeluje mleko v sir 1 K 20 vin. do I K 60 vin. V kratkem bo zvezala nova železnica večino naših krajev s Trstom,
kjer je cena mleku še bolj visoka nego na Dunaju in mnogo naših kmetovalcev pošiljalo bo lahko svoje mleko sem. Potreba mleka v Trstu je jako velika in bo še veča, ko se bo izdelovalo tu kondenzirano in ledeno mleko za mornarico. Ravno danes čitam inserat, v katerem išče nekdo 1000 I mleka na dan.
Da nam bo donašalo mlekarstvo v resnici mnogo koristi, moramo v prvi vrsti znati, kako krmiti mlečno živino, da bo dala z malo piče mnogo mleka. Pri nas se na pravilno krmljenje malo pazi in zato nemarno z živinorejo takovih uspehov, kakoršne imajo v drugih deželah, osobito na Nemškem in v Švici. Nekateri naši gospodarji zametujejo, tako rekoč, krmo, drugi pa varčijo ž njo mnogo preveč, nego bi smeli. Največkrat pa dobimo pri nas, da se redi mnogo več živine, nego se jo lahko preko žitne preživi. To je popolnoma napačno, kajti izstradana živma ne bo nam donašala dobičkov. Živina uporablja namreč hrano v prvi vrsti za svoje telo (za gorkoto) in samo kar tu ostane, uporabi lahko za mleko ali za meso. Kdor ne polaga toraj svoji živini nič več nego potrebuje ta za gretje svojega telesa, ne bo imel od nje drugih dohodkov nego gnoj, ki pa ne more poplačati vse krme. Če dajemo živini več krme nego jo zatnore uporabiti za svoje telo in za napravo mleka, potem gre neporabljen del iz živine in mi nimamo od preobile krme spet drugih dohodkov nego gnoj.
Zato je jako dobro, če kmet že pred zimo pteračuni koliko klaje ima in ti klaji primerno vredi tudi število živine, ki jo misli prezimiti. Da ne bo treba spomladi s krmo preveč varčiti, preračuni naj se, nadalje, koliko krme se sme na dan uporabiti. Za mlečno kravo, ki tehta živa 500 k<j treba je na dan 12 /,;/ or-ganičnih snovij. Pod tem imenom razumemo vse one rastlinske in živalske snovi, ki gorijo, vendar brez vode, ki se nahaja v njih in brez pepela, ki ostane, ko te snovi zgorijo. Srednje seno ima n. pr. v 100 k</ 791/2 % orgauičnih snovij, drugo je voda (140 kij) in pepel (62/m k;j). Slama ima še nekoliko več orgauičnih snovij nego seno, vsakdo pa ve, da se živina po slami ne bo redila in tudi mleka ne bo dala mnogo. Zakaj ue? V orgauičnih snoveh, ki se nahajajo v 100 /.•;/ pšeničue slame je samo 8 dekov prebavne beljakovine, 1 % prebavne tolšče in 41 /.•</ prebavnih ogljenih hidratov. Beljakovina in tolšča sta snovi, ki napravljata meso in mleko, ogljeni hidrati služijo živini bolj za kurjavo. Iz lega pač lahko razvidimo, zakaj ne daja živina, ki
žre samo slamo, mleka. V 100 / mleka se nahaja okoli 3'/2 kg beljakovine (sirnina spada tudi med beljakovino) a odkod naj živina vzame to beljakovino? Da bo toraj gornjih 12 kg orga-ničnih snovij 500 kg težki kravi zadostovalo za svoje telo in za napravo mleka, mora biti v njih vsaj 1 kg 25 dekov prebavne beljakovine, 20 dekov tolšče in 6'/< kg prebavnih ogljenih hidratov. 15 kg srednjega sena bi imelo 12 kg organičnih snovij a med temi 81 dekov beljakovine 6 kg 15 dekov prebavnih ogljenih hidratov in 15 dekov tolšče. Premanjkuje mu toraj 44 dekov beljakovine in 5 dekov tolšče, ogljeni hidrati pa skoraj zadostujejo. Srednje seno je toraj premalo redivno, da bi zamogli samo ž njim rediti mlečno živino. Če nadomestimo 5 kg takega sena s 6 kg dobre tneteljke (lucerne), katera ima v 100 kg 12 3 kg beljakovine, dobimo za mlečne krave primerno krmo, ki bo imela zgoraj določene množine redilnih snovij. Mesto 6 kg lucerne rabili bi lahko 5 kg pšeuičnih otrobov ali pa 4 kg slame in 2 kg sesamove pogače. Opomniti moram, da 15 kg jako finega sena, osobito planinskega, ima dovoljno množino gornjih redilnih snovij, zato mu ni treba drugih dodatkov.
Po učitelju kmetijstva Dr. Glattli v Švici navedem naj tu 2 uzorca za zimsko in 2 za poletno krmljenje mlečnih krav in sicer je zračunjeno to za krave, ki so 600kg težke (2 naši majhni kravi):
Za zimsko krmljenje v letih, ko je malo sena: 10 kg dobrega sena, 5 kg slame, 1 kg plev, 4 kg živinske pese, 1 kg krompirja in P , kg podzemnične pogače (Erduusskuchen); ali pa: 10 kg prav dobrega sena, 5 kg ovsene slame, ) 1/4 kg podzemnične pogače in 11 2 kg pšeničnih otrobov. Mesto podzemnične pogače rabila bi se lahko pri nas tudi pogača bombaževega semena ali pa sezamova pogača. Te pogače dobivajo se v tovarni za stiskanje olja v Trstu (proti Skednju).
Za poletno krmljenje priporoča omenjeni učitelj: 30 kg zelene krme, 71 2 kg ovsene slame in l'/2 /•'.'/ sezamove pogače; ali 40 kg zelene krme, 2 kg ovsene slame, 1 kg ovsenih resin in 2 kg-turščine moke.
S tem nočem reči, da moramo ravno tako krmiti, kakor uci dotični učitelj, toda pokazati sem bolj hotel, kako' krmijo živino v Švici, kjer so najbolj umni' živinorejci. Ker se bodemo vrnili v teku časa še večkrat h krmljenju, zato naj omenim tu samo na pravilo: Za mlečne krave pripravi krmo tako, da bo
razmerje med prebavno beljakovino nasproti prebavnim ogljenim hidratom in dvakratni tolšči skupaj tako, kakor je 1 proti 6.
Kedar krmimo, pazimo na red in točnost. Po zimi, ko dajemo mlečni živini bolj suho pičo, krmimo navadno dvakrat na dan, po leti, ko dobivajo krave svežo krmo, pa trikrat. Krmiti je ob določeni uri, kajti če krmimo prepozno se živina po nepotrebnem draži in s tem. da izgublja brez koristi različne prebavne soke, ji piča dana o nepravem času manj zaleže. Tudi požre živina tako pičo prehlastno in jo premalo prežveče. Če krmimo prerano, nima živina onega teka, ker ni dovolj lačna; pa tudi želodec izpušča v tem slučaju manj soka nego navadno.
Da se poveča tečnost krme polagajino živini 10 do 20 gramov soli na dan. Sol se spremeni v želodcu v solno kislino, ki upliva jako ugodno na prebavljanje. Sol polagajino živini vsak dan in ne, kakor delajo naši kmetovalci, po enkrat na teden ali celo mesec. Velike množine soli, kakor jih ti dajejo na enkraty živini celo škodujejo. Sol ne upliva pa samo na prebavljanje jako' ugodno, marveč tudi na mlečnost krave. Pojiti je ireba mlečno živino vsaj dvakrat na dan. Čista voda je predpogoj vsaki živinoreji. Motna in blatna voda, kakor se nahaja v naših kalili je živini škodljiva. Kraševci, če hočete imeti koristi od svoje živine, pripravite si najprej dobre vodnjake!
Tu pa tam je navada, da krmijo mlečno živino obenem, ko molzejo. To je napačno! Ne samo, da pride iz krme v mleko mnogo glivic, ki ga potem izpridijo, marveč znano je, da mlečnost živine raste ali se manjša jpo tem, kako se živina počuti. Saj se v naših hlevih čestokrat prigodi, da pritišči krava mleko! Če pazi krava bolj na pičo nego na molžnjo, je pač gotovo, da ne bo dala toliko mleka kakor v nasprotnem slučaju. Ko krava žre, se navadno premika a s tem da povod, da jo dekla ali hlapec tepe in taka molžnja ni potem ne kravi ne onemu, ki jo molze, prijetna. Molzti je treba pred krmljenjem iu dokler se molze naj se ne kaže kravi krme, kajti s tem se jo samo draži in vznemirja.
st.
— 2t — Dobro oralo — dobro delo.
Naši kmetovalci rabijo še mnogo orodja, katero bi morali že davno vreči med staro šaro in nadomestiti z novejšimi pripravami, ki dajejo pri manjšem trudu veče uspehe in boljše delo. Posebno bi bilo čas, da zamenjamo naše starinsko drevo, o katerem pravijo, da ga je že Adam rabil, z modernim železnim oralom. Res je, da nas stane leseno drevo le tnalo, zato nam pa napravija, kedar ž njim orjemo, mnogo truda in jeze. Le poglejmo, kako meče orača sem ter tje po polju in kako se
Pod. 4. Universalni plug.
ta poti, da ga vsaj deloma zadrži v določeni brazdi! Koliko trpljenja užije pa še uboga živina! Če vprežemo samo dva vola, porečejo nam, da so kokoši prgale po polju, če vprežemo štiri, nimamo denarja, da bi plačali drugi par volov. Saj je treba dati gonjaču z dvema voloma 8 do 10 kron na dan in po vrhu tega, kar imamo najboljšega v kleti in v omari. Z repo in s kašo niso dandanes orači zadovoljni.
Preč torej s staro pokveko, ki ne napravi tudi nobenega pravega dela! Mesto, da bi to drevo zemljo preobračalo in rahljalo, jo samo odmika na stran. Gnoja ne moremo niti podorati ž njim, če ga ne spravljamo sproti z grabljami v brazdo.
Vse drugačno delo napravija moderen plug, kakoršnega ti kaže naša podoba. Lemež na njem je ojster in reže samo na eno stran, ne toraj kakor pri našem plugu, ki opravlja to delo
prav po nepotrebnem na obe strani in porablja zato več živinske moči. Ob strani odreže zemljo pri novem plugu poseben nož ali črtalo, pri starem napravlja to delo navadno lesen ali pa železen steber, ki je tudi 2 in 3 nu debel. Sila se tudi tu izgublja. Posebno se pa izgublja ta na leseni, raskavi deski, katere se prijemlje zemlja. Nasprotno zdrsne zemlja ob gladki železni deski (stranici) kakor po ledu. Ker je lesena deska ravna, ne more obrniti zemlje tako, kakor svedru podobno zavita železna stranica in zato ne more vplivati tudi zunanji zrak na zemljo, ki ni obrnjena. Polje orano s plugom, ki ima zavito desko, je toraj bolj rodovitno. Skušnje nas uče, da rabi naš star plug približno dvakrat toliko sile kakor jo rabi pravilno železno oralo. S tem poslednjim prihranimo si toraj lahko lep denar in pridelki se nam povrhu še pomnože.
Ne morem pa trditi, da je vsaki železen plug tudi za vsako zemljo dober. Ne, v vsaki zemlji moramo rabiti nji najbolj primerno oralo. Oralo za težko zemljo imeti mora bolj dolgo in bolj zavito desko nego za lahko zemljo. Tudi za ka-menita tla mora biti deska bolj položna in lemež bolj širok nego za čisto zemljo. Kakšno oralo je najboljše v naših različnih zemljah ne moremo še natanko povedati, vendar je gotovo, da se je sponeslo v zemlji, kakoršna se nahaja v goriški okolici, najbolj oralo, kakoršno kaže naša podoba.
Št.
mt
Kako cepiti in kaliti amerikanske kotni?
(Dalje).
Angleška kopulacija z jezičkom se za cepljenje kolči, ki se potem umetno kalč, dandanes najbolj priporoča. Razun tega cepljenja razširilo se je zadnja leta tudi cepljenje s klinčkom, ki se zabode v stržen (srce) med podlago in cepič. Klinček drži cepič dovolj trdno, da se ne odvali ta od podlage. Oba trtna dela prerezati je okoli l1'., do 2 cm oddaljeno od člena navpično ali pa samo malo poševno, Klinček, kateri se zabode nato
v stržen, mora biti na obeli straneh koničast (ošpičen) in približno 2 do 3 rit/ dolg. Take klinčke napravimo si lahko sami iz bolj trdega lesu ali pa ošpičimo tudi na drugem koncu čevljarske žeblje, ki morajo biti pa dovolj dolgi iu dovolj tanki. Tudi klinčki, s katerimi trebimo zobe, nam dobro služijo, če jih prerežemo na dva dela ter nato ošpičimo. Kedar zabadamo cepič h podlagi, ni ravno potrebno, da se oba dela na las tičeta; še dobro je, če sta prerezi nekoliko razsebe, ker pride potem zrak lažej k njima in se zato boljše in lažje zarasteta. Ta način cepljenja, ki ga je prvi uporabljal oskrbnik Schwarzmann na Mo-ravskem, je samo nekoliko let star, zato ni prav preskusen, vendar pa zasluži, ker je tako priprost, da ga tu omenjamo. Naše skušnje s tem cepljenjem sponesle so se prav dobro. Klinček, ki tiči v strženu, ne škodi prav nič nadaljnemu trtnemu razvoju, ker je stržen mrtev del trte. Tudi temu cepljenju ni potrebna nobena obveza.
Čvrst delavec cepi v enem dnevu na angleški način 800 do 1000 trt, po zadnjem načinu pa še mnogo več. Kedar cepimo, paziti nam je, da sta podlaga in cepič jednako debela, vendar pa ne škoduje, če je cepič za spoznanje bolj droben od podlage. Ko smo nacepili večo množino trt, pogrniti jih je z mokro cunjo ali pa deti v zaboj med moker mah.
Da bo ona kožica, ki spoji cepič s podlago in se imenuje znanstveno kambij, rastla, deti je cepljeno trto v gork in vlažen zrak. Kjer ni gorkote, vlage in zraka, kambij ne raste in trti se ne bosta spojili. Če zasadimo toraj cepljene kolči naravnost v zemljo, ne bo se jih mnogo prijelo, ker manjka v zemlji dovoljne gorkote, zraka in včasih tudi vlage. Če zemljo dobro zrahljamo in tako pripravimo, da jo bo solnce močno segrelo, dobimo lahko dobre uspehe tudi v zemlji, vendar pa nismo z uspehom nikdar tako gotovi kakor tedaj, če trte ovijemo v mah ali podobno tvarino, ki dobro drži vlago in zrak ter jih hranimo toliko časa v gorkem prostoru, da se spoji cepič s podlago ter začne kaliti. Še le potem presadimo trte v zemljo.
Trte iu mah je najboljše polagati v zaboje (kište). Ti ne smejo biti ne preveliki, ne premajhni. Najboljši so 50 do 55 cm visoki, ravno toliko dolgi in široki. Lahko pa rabimo tudi do 1 m dolge in 60 cm široke zaboje, kakoršne dobimo za nekoliko novčičev v različnih prodajalnah. Pokrivala zaboju ni treba. Če
je mogoče eno stranico zaboja privzdigniti, služi to jnko dobro, kedar polagamo v zaboj trte ali pa kedar jili jemljemo iz njega. Ta stranica se mora seveda lahko, ko zaboj napolnimo, spet pritrditi. Skozi stranice mora prihajati v notranji del zaboja zrak, zato se morajo na več krajih preluknjati. Ako so deske bolj redko zbite iu se nahajajo med njimi dovolj široke špranje, jih ni potrebno še posebej vrtati.
Pod. 5. Cepljene kolči piipiavljene za kalenje. Prednja stianica je odstranjena. V sredini vidijo se trte, med katerimi s ■ nahaja do pod cepljenega mesta zdrobljeno oglje pomešano z '/« mahu. Trte obdaja ob strani pla^t mahu pomešanega i ogljenim prahom, a vrhu trt so ogljeni koščiči, katere spet pokriva najprej zdrobljen, potem pa cel mah.
Predno stavimo trle v zaboj, pripraviti si moramo potreben mah, v katerega trte zavijemo. Mesto mahu rabijo tudi žagovno, šoto, zdrobljeno lesno oglje itd. Najbolj pogostoma pa se rabi mah zmešan z lesnim ogljem Predno mah rabimo, treba ga je na majhne koščiče razsekati ali razdrobiti. Kdor le more, naj potrosi med vsake 3 dele mahu 1 del prahu lesnega oglja, ki ovira plesnobo na trtah in v mahu. Jako se priporoča tudi mah,
prodno se rabi, v vreli vodi opariti. S tem delom zamori se ples-noba, a zabrani se obenem tudi vrenje mahu, ki hi seveda trtam neprijalo.
Ko stavimo trte v zaboj, moramo zaboj poleči na stranico. Na ti stranici razgrne se potem 3 do 5 prstov na visoko mah in na tega polagamo cepljenke eno poleg druge tako, da pride necepljen del proti dnu zaboja a cepiči vsi v eno vrsto na prednjo stran. Nad prvo plast Irt denemo še drugo, tretjo plast iu tako naprej, dokler smo zaboj s trtami napolnili. Kar ostane med trtami praznega prostora zapolniti je vsako toliko časa s zdrobljenim, kakor grah debelim lesnim ogljem, kateremu je dodati na vsaka 2 dela 1 del zdrobljenega mahu. Trt pa se ne sme do vrha zagrniti s to zmesjo, marveč kvečemu do 8 cm pod spojno mesto. Spojno mesto mora biti prosto. Če rabiš sam tnali brez oglja, naseli se v njem rad plesnivec. Tudi ob straneh iu ob dnu zaboja po:!ačiti je za 3 do 5 prstov na debelo mah, ki brani, da se trte v zaboju prehitro ogrevajo in razhlade. Toliko mahu deti je tudi na zadnje trte pod gornjo stranico. Če pridjanio temu mahu nekoliko ogljenega prahu, je jako dobro.
Ko smo zaboj na popisan način napolnili, obrnemo ga spet na pravo stran in s tem postavimo tudi trle pokončno. Delo pa še ni končano! Trte je treba tudi po vrhu zagrniti.
Da bodo zamogli mladi poganki odejo lahko predreti, jt* najboljše, če pogrnemo trte n ijprej s plošnatimi ogljeuimi koščiči, vrhu katerih denemo nekoliko zdrobljenega in potem še nekoliko celega mahu. Ogljcna plast je približno 1 <•/// debela iti služi v ta namen, da se zrak skozi oglje hitro premika Če hočemo pogledati, kako trte kalijo, odbrskamo nekoliko koščičev, pa vidimo; ko jemljemo trte iz zaboja, zaboj nagnemo in oglje kar odsu-jeino, Ako rabimo nasprotno samo mah, odlomimo, ko opravljamo to delo, marsikateri poganck, ki se zaplete v njega. Zdrobljen mah, katerega je razgrniti okoli 3 do 4 <;/// na debelo vrhu oglja, varuje trte mraza in tudi osušenja. Preveč stiskati pa ga ne smemo, ker bi ne puščal potem dovolj zraka h trtam.
Gornja podoba kaže nam, kako je skladati trte, mah in oglje v zaboje.
(Dalje prihodnjič).
GOSPODARSKE DROBTINICE.
Mah je na travniku hud plevel. Najbolj se razvija tam, kjei ne more rasti trava bodisi, ker je travnik prevlažen, preveč ob-senčen od drevja ali pa premalo rodoviten. Proti mahu je toraj najboljše sredstvo, če odstranimo te napake s tem, tla travnik s pomočjo jarkov osušimo, pognojimo ter drevje posečemo. Delo bo imelo še boljši uspeh, če obenem tudi mah odstranimo. To napravimo z železnimi grabljami ali še mnogo lažej s travniško brano. Z brano zrahljamo obenem tudi gornjo zemljo, kar na travo jako dobro vpliva. Brani se po travniku lahko od jeseni do spomlad1', vselej pa je paziti na to, da je travnik dovolj suh in da se ne vdira pod živino. Ce je na travniku mnogo mahu, branati je dvakrat v letu. Po pobrananim travniku dobro je posejati nekoliko travniškega semena. Tudi gnoj se dobro poplača. Osobito dobro služi proti mahu kaj uit, ki ima poleg kalija tudi mnogo kuhinjske soli. Kdor ne more kupiti tega gnojila, potrosi naj nekoliko pepela.
Kmetovalci na Vipavskem in na Krasu, ki hočejo poskusiti kako dela travniška brana, pišejo naj z dopisnico uredniku tega lista in radovoljuo jim prepusti za nekoliko časa brezplačno to pripravo.
V kakšnem času je pretakati vino? — Vino pretoči, če le mogoče, v lepem, stanovitnem vremenu. Zakaj to? Če pretakaš takrat, ko se pripravlja h nevihti ali h dežju, je zračni tlak v kleti mnogo manjši nego v sodu in zato se vzdiguje ogljenčeva kislina (sapa), ki se nahaja v vinu in s seboj privzdigne prav lahko tudi nekoliko drožja. Radi tega se vino rado zmoti. Iz istega nzroka moraš tudi veho, predno začneš vino pretakati, odpreti. Pri starejših vinih, ki imajo malo drožja, ni potrebno toliko paziti na vreme. Kdor ima tlakomer ali barometer, gleda mesto na vreme na to pripravo. Pretakati je, če stoji živo srebro visoko.
Da se ne prašiči med sabo koljejo in grizejo, priporoča neki Anglež pomazati jih po vratu in po glavi s petrolejem. Ker ima petrolej neprijeten okus in močno smrdi, ponehajo kmalu z bojem. Kdor kupi prešiče iz raznih hlevov in jih zapre v skupen hlev, lahko poskuša ali govori Anglež resnico.
Cepite različnega sadnega drevja, osobito bolj plemenitih jabolčnih in hruškinili vrst, dobe naši kmetovalci v manjših množinah brezplačno, če se oglase v državni drevesnici, ki se nahaja v Gorici poleg rdeče hiše (nasproti ženske bolnišnice). Kdor pride po cepiče, ogleda naj si s to priložnostjo, kako se vzgojuje tu cepljeno sadno drevje.
Da ne postane les črvi v, olupi na drevesnem deblu, katerega nameravaš v jeseni posekati, že sedaj spomladi lubad v podobi kolobarja. Tako drevo porabi poleti ves škrob, ki ga ima v deblu in v vejah za napravo listja in zato bo njegov les bolj trpežen. Skušnje so pokazale namreč, da se živijo lesni črvi večinoma od škroba, zato ne napadajo onega lesu, kateremu manjka ta snov.
Led ohraniš na sledeči priprost in cen način: Na prikladnem kraju, bodisi v kaki od solnca obrnjeni dolinici ali v senčnati rebrini razgrneš po tleh okoli pol metra na visoko rožja ali vejevja. Če zvežeš vejevje v snope in jih položiš enega poleg drugega, še boljše. Na to rožje nakopičiš potem v podobi keglja led, ki ga obliješ v mrzlem vremenu z vodo, da zamrzne v eno gručo. Led pokriješ nato okoli 50 do 80 nn na debelo z listjem, vrhu katerega napraviš nekako slamnato streho. Da veter slame ne odnese, pritrditi jo moraš z vejami, ki jih obtožiš s kamenjem. Mesto slame rabiš lahko tudi plast zemlje, ki jo razgrneš nad listjem. Še boljši nego zemlja bi bil premogov pepel, če ga za-moreš dobiti blizu.
Motno vino. — Temu in onemu vinogradniku vrel je letos mošt izvanredno dolgo časa. Marsikedo je mislil da prihaja to vrenje od velike množine sladkorja, ki se nahaja v moštu. To mnenje pa je večinoma napačno, ker povre mošt tudi s 26% sladkorja v 14 dneh skoraj popolnoma, ako ima dovolj gorkote. Te sladkobe pa ne doseže tudi naš najboljši mošt, če ni iz sušenega grozdja. Uzrok počasnemu vrenju bil je letos v skoraj vseh slučajih mraz, ki je pritisnil ob trgatvi. Ker se vrelne glivice v mrzlem moštu le počasi razvijajo, zato počasno vrenje. Nekaterim vinogradnikom, ki imajo mrzlo klet ali so pozno tr- " gali, vrelo je vino celo do božiča in še sedaj je motno. Tako vino gotovo še sedaj ni povrelo. Čim se bo začela toraj klet spet razgrevati, pričelo bode to vino spet vreti in se motiti,
Črna vina, ki niso popolnoma povrela na lupinah, so bleda, kar prihaja od (od, da niso mogla radi pomanjkanja alkohola barvila iz lupin izvleči. Ker so nepopolno povrela, motna vina podvržena raznim boleznim, zato moramo skrbeti, da tako vino čim prej povre. To dosežemo na ta načini, da klet več dni zaporedoma dobro zakurimo ali pa s tem, da del vina segrejemo, kar pa ne priporočamo radi slabih priprav, ki jih imajo naši kmetje. Nad 35" ne bi smeli greti. Boljše je, če postavimo posodo vroče vode v vino, to pa tako, da ne uide voda iz posode Najbolj pa priporočamo, da v mrzlih jesenih vrelne kleti dobro segrejemo. Bujno vrenje navadnega mošta mora v 8 dneh končati. Čim je vino popolnoma povrelo, včisti se samo.
Gliste so za kmetijstvo koristne živali. Skušnje so pokazale, da je zemlja, v kateri se nahajajo gliste, mnogo bolj rodovitna nego ona, v kateri ni glist. To prihaja večinoma od tod, da se zemlja, ki jo te živali požrejo, v telesu s pomočjo raznih sokov razdrobi in deloma razpade. Redilne snovi se g tem rastlinskim koreninam bolj odprejo. Rovi, ki jih napravljajo gliste, ko rijejo pod zemljo, služijo kot nekaki dovodniki zr?ka h spodnjim koreninam. Korenine potrebujejo, kakor znano, tudi zraka, da zamorejo rasti. Pa tudi voda se pretaka po teh rovih, zato vplivajo dobro na razvoj spodnjih korenin. Ker požre glista tu pa tam kak suh listič, kako mrtvo žuželko, mrtvega polža itd., zato je njeno blato precej redivno. Ko se sprehajajo gliste po zemlji gor pa dol, mešajo gornjo in spodnjo zemljo in služijo kot nekaki kopači.
Seniea spada med najbolj koristne naše ptice, ker se hrani večinoma od žuželkov osobito od gosenic in njihovih jajčec. Išče jih poleti in pozimi, osobito pa za časa, ko gnezdi. Vsak mladič, kojih je navadno 4 do 6 v gnezdu požre na dan tudi 20 gosenic, katere mu nosita stariša. Četudi se je ta ali oni pritožil, da mu je ukrala senica kako pšenično zrno, vendar ta škoda se še davno ne more primerjati s koristjo, ki jo napravlja ta tica. Zato storimo pač dobro delo, če ji vržemo sedaj po zimi tu pa tam kako mrvico. Osobito rada ima seme solnčnic in navadnih buč (koč). Pač ostro kazen bi zaslužili oni, ki v naši goriški okolici love in morč senico, našo najboljšo prijateljico.
Čudno se nam tudi zdi, da hočejo nekateri pri nas, naj bi se uvrstila senica med krdelo škodljivih ptičev!
Kam sadi rupestris montieolo, kam riparijo portalis? —
Rupestris monticola (topolovka) poganja svoje korenike bolj navpično in zato tudi bolj globoko nego riparija portalis. Radi tega prenaša lažej sušo, ker dobiva iz globočine potrebno vlago. Nasprotno se sponaša v vlažnih tleh boljše riparija portalis, ker ne dobiva rupestris monticola v vlažni globočiui dovolj zraka, ki je korenikam za raščo neobhodno potreben. Radi tega bo-demo sadili rupestris montieolo v suha in kamenita tla, v solnčne lege, riparijo portalis pa tje, kjer se ni bati suše, in kjer je zemlja mrzla. V sovdanu in opoki, v kraški kremenici in v kraških plitvih zemljah uporabljali bodemo toraj rupestris montieolo, v ilovici, v kotlinah in v kraških dolinah, kjer je zemlja težka, riparijo. V gruščasti zemlji, kakoršna se nahaja okoli Gorice je boljša run. monticola, nasprotno se sponaša v soški dolini, kjer je poletje bolj hladno, riparija portalis na sploh boljše od rup. monticole, ker ljubi ta trta večo vročino.
Konjska bolezen smrkelj pojavila se je zadnji čas v nekaterih krajih v soški dolini, radi česar so se vsi konji tod preiskali. Konju, ki ga je napala ta bolezen, ni več zdravila in poginiti mora p ej ali slej. Smrkelj prime se rad tudi človeka in je tudi njemu jako opasen. Pri konju spoznaš bolezen na tem, da se napravljajo na sluzni koži v nosu mehurji, ki izpuščajo nag-nojeno ali krvavo tekočino. Navadno je tudi sluzna koža needna-kotnerno rudeča. Vratni žlezni otečeta do jajčje debelosti ter postaneta trdi in neobčutljivi. Če se ju tipa, ne občuti žival posebne bolečine. Koža se nad njima lahko pregibljc. Smrkelj spada med kužne bolezni, če se pokažejo torej znamenja o njem, naznanili, je to koj pristojni politični oblasti, da pošlje na lice mesta svojega živinozdravnika. Navadno se sumljiva žival umori. Če se ni pokazal sum istinitim, povrne država svoto, za katero se je žival cenila. Kdor proda konja, jamči zanj 15 dni, da nima le bolezni, če se je toraj v teku te dobe pokazala, prevzeli mora prodajalec zopet konja.
Kmetijska razstava se bo vršila meseca maja t. 1. v Pragi. Prijave sprejema že sedaj pražka centralna kmetijska družba.
VPRAŠANIH IN ODGOVORI.
A. S. v K.: Kje bi se dobili hruški ni iti jabolčni divjaki?
Dobra tvrdka za sadno drevje je Villi. Klenert, drevesnica v Gradcu. 100 divjakov stane 3 do 5 kron, kakor hočete imeti močnejše ali šibkejše. Naznanite samo z dopisnico, koliko rabile in pošlje vam jih po poštnem povzetju. Če bi se oglasili prej, dobili bi divjake lahko od vlade po znižani ceni.
M. L. v R. (Vipavsko): Zakaj se oglaša letos tako malo kupcev za naše vino?
Na to vprašanje pač ni prav lahko odgovoriti, osobito zato, ker je letošnji vipavec v obče jako dober in primeroma tudi jako po ceni. Glavni uzrok, da ne morejo Vipavci svojega vina prav lahko prodati, leži večinoma v preteklosti, ker so svoj beli mošt predolgo puščali na tropinah in je bilo radi tega vipavsko vino preveč zagatno. Letos obrnilo se je, hvala Bogu, po nekaterih krajih v tem oziru na boljše, vendar še vedno ne tako, kakor bi bilo želeti. Mi smo prepričani, da bodejo Vipavci svoj vinski pridelek mnogo lažje in tudi mnogo boljše prodajali, čim se poprimejo pravilnega kletarstva. Zakaj se je večina briških vin že poprodalo?!
Nekatere kupce straši tudi govorica, da je vino iz ame-rikanske trte slabše nego ono iz stare trle. Dokler je trta mlada, in preveč rodi, je to sicer resnica, večina vipavskih nasadov pa daje, ker so že slari, jako dobro vino, osobito če je cepil gospodar dobro trlo. Kdor cepi pa samo ajdovko in mejino, ta gotovo tudi v prihodnje ne bo lahko oddal svojega pridelka.
Ker se dela za vipavsko vino premalo reklame, to je tudi uzrok, da pride h nam premalo kupcev. Goriško vinarsko društvo, ki ima la namen ni moglo do sedaj uiti delovali, ker se mu ni niti toliko udov prijavilo, da bi se zamogel vršiti prvi občni zbor. Krivi so si torej vinogradniki sami.
Kot slednji uzrok naj navedem še la, da se niso ital. vina, ki so se vpeljala h nam lansko in letošnjo zimo, še porabila. Skladišča ital. vin v Nabrežini u. pr. so še tako polna, da morajo velike množine vina hraniti kar pod milim nebom.

Za veee posestvo v Itilienbergu išče se
spravnih,
ki je i/,vežl»:iii osoltito v vzgoji sadnega drevja.
udbe pošljejo naj si; na »Vinarsko in sadjarsko društvo v Riltenbergu.
G
Iščejo se —=_
reznice amerihonshih trt
puppestpis monticole in riparije poptalis.
L © k
©©©©s©©®
Ponudbe pošiljati je na upravništvo Primorskega Gospodarja", *
J Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev v Gorici j
fvabi člane .Centralne posojilnice" v Gorici in drugih posojilnic po ^ deželi, ki so pridružene tej zvezi, da se naročijo na moilro ga- 3
f
lico, angleško,
i m
in na žveplo

sprejmejo le za toliko blaga, kolikor Poleg tega posreduje tudi pri trebščin, kakor umetnih gnojil, poljedelskih strojev i. t. ti.
Pisarna: u iea VeUurini št. it.
>, Ventilato Trezza. Naročila se L >r je naročenega.	T
i nakupu drugih kmetijskih po- J
Grozdne stishalnicB z difercncjiiino
pripravo za pritisk, a\mm.wav Shropilnice proti strupeni rosi, a\m
Žueplalnike, Stiskalnice 20 olje, kakor tudi \
vse druge kmetijske stroje prodaja ) i po tvoriiičnih cenah
* IG. HELLER na Dunaju
Praterstrasso 49 —---
< cniki l«icz|il.i(*ii«i in pr<isfo poštuiue.

so glede trajnosti zmožnosti iu čiste posnemanja
Ceniki brezplačno m prosto poštnine
Zastopniki se povsod iščejo.

Tiska .Narodna tiskarna" v Gorici. (Odgov. Josip Marušič),