10002706,£ 0 RS KI GOSPODAR List za povspeševanje kmetijstva v slovenskem Primorju. — 1 i i eil u jt* in izdaja Anton Štrekelj, državni potovalni učitelj kmetijstva v Gorici. I.isl izhaja v začetku in v polovici vsakega meseca tir stane 2 K na leto. Naročnino pošiljali je na upravo ..Primorskega Gospodarja" v Gorici (Pri rudeči hiši št. 7). ava Jako nljndno prosimo vse one gospode, katerim smo poslali „Primorskega Gospodarja" na ogled, naj list vrnejo, če si ga ne mislijo naročiti. Zapišejo naj na ovitek samo besedico „nazaj!" One gospode, pa, ki hočejo delovati s nami za prohujo našega kmetijstva in imajo namen list obdržati, prosimo, da nam to vsaj a dopisnico naznanijo. Nekoliko o krmljenju mlečne živine. Mleko se pri nas vedno dražje prodaja in reja mlečne živine postaja radi tega za našega kmetovalca vedno veče važnosti. Osobito okoli mesta donaša mlekarstvo velike dohodke. Pa tudi drugod, kjer ni mogoče svežega mleka prodati, marveč se izdeluje iž njega maslo in sir, nosi reja mlečne živine več nego reja živine /a meso, kajti s tisto krmo, s katero se živina za 1 /.7/ zredi, da dobra mlekarica 10 iu tudi več litrov mleka. En kilogram živega goveda prodaja se dandanes po 70 do 75 vinarjev, za 10 litrov mleka pa dobimo blizu mesta tudi 2 K 40 vin. a tam, kjer se izdeluje mleko v sir 1 K 20 vin. do I K 60 vin. V kratkem bo zvezala nova železnica večino naših krajev s Trstom, kjer je cena mleku še bolj visoka nego na Dunaju in mnogo naših kmetovalcev pošiljalo bo lahko svoje mleko sem. Potreba mleka v Trstu je jako velika in bo še veča, ko se bo izdelovalo tu kondenzirano in ledeno mleko za mornarico. Ravno danes čitam inserat, v katerem išče nekdo 1000 I mleka na dan. Da nam bo donašalo mlekarstvo v resnici mnogo koristi, moramo v prvi vrsti znati, kako krmiti mlečno živino, da bo dala z malo piče mnogo mleka. Pri nas se na pravilno krmljenje malo pazi in zato nemarno z živinorejo takovih uspehov, kakoršne imajo v drugih deželah, osobito na Nemškem in v Švici. Nekateri naši gospodarji zametujejo, tako rekoč, krmo, drugi pa varčijo ž njo mnogo preveč, nego bi smeli. Največkrat pa dobimo pri nas, da se redi mnogo več živine, nego se jo lahko preko žitne preživi. To je popolnoma napačno, kajti izstradana živma ne bo nam donašala dobičkov. Živina uporablja namreč hrano v prvi vrsti za svoje telo (za gorkoto) in samo kar tu ostane, uporabi lahko za mleko ali za meso. Kdor ne polaga toraj svoji živini nič več nego potrebuje ta za gretje svojega telesa, ne bo imel od nje drugih dohodkov nego gnoj, ki pa ne more poplačati vse krme. Če dajemo živini več krme nego jo zatnore uporabiti za svoje telo in za napravo mleka, potem gre neporabljen del iz živine in mi nimamo od preobile krme spet drugih dohodkov nego gnoj. Zato je jako dobro, če kmet že pred zimo pteračuni koliko klaje ima in ti klaji primerno vredi tudi število živine, ki jo misli prezimiti. Da ne bo treba spomladi s krmo preveč varčiti, preračuni naj se, nadalje, koliko krme se sme na dan uporabiti. Za mlečno kravo, ki tehta živa 500 k, Ventilato Trezza. Naročila se L >r je naročenega. T i nakupu drugih kmetijskih po- J Grozdne stishalnicB z difercncjiiino pripravo za pritisk, a\mm.wav Shropilnice proti strupeni rosi, a\m Žueplalnike, Stiskalnice 20 olje, kakor tudi \ vse druge kmetijske stroje prodaja ) i po tvoriiičnih cenah * IG. HELLER na Dunaju Praterstrasso 49 —--- < cniki l«icz|il.i(*ii«i in pr