Natisov 15.000. ihaja vsaki utiran 2 dnevom Ivtfednje nedelje. la velja za Av- r . iko: za celo D 3 krone, za pol in lela razmerno; i NenSijo stane za i lito 5 kron, za iko pa 6 kron; I drujo inozemstvo se ini naročnino z ozi- d 01 visokost pošt- j. Haročnino je pla- kti naprej. Posamezne t se prodajajo po 6 vin. »vo in uprav-> se nahajata v gledališko po-opje Štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inse*atov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za >/i strani K 16, za '/, strani K 8, za »/1« strani K i, za Vsi strani K 2, za '/«. strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. na Btev. 17. V Ptuju y nedeljo dne 28. aprila 1907. VIII. letnik. Somišljeniki! ali kf V svrho uspešne agitacije priredimo v raznih bde naprednih volilcev. j Taki sbodi se vršijo : V soboto, dne 27. aprila ob 5. nri popol-| v gostilni ..Zigeinerwirt" v Mestinju. V nedeljo, dne 28. aprila ob 8. uri dopol-I t Podčetrtek. V nedeljo, dne 28. aprila ob 3. nri popol-i v gostilni ..pri pošti" ▼ Rogaški Slatini. , teh treh shodih se predstavi naš kanit kmet Andrej DrofenigI Volilci! Pridite «ilno, da se stvarno pomenimo o po- Kaš kandidat posestnik Franc Senekowitsch pri ta sledečih shodih: j V četrtek 2.5. aprila ob 4. nri popoldne [oštilai Flnher v Pesnici. F V petek, 26. aprila ob 9. uri dopoldne laj e r j e v i gostilni v Zgornji sv. Kun-iti. [V petek, 26. aprila ob 3. uri popoldne »tilni „8 ii d m a r k h o f" v S t. 11 j u. M kandidat Lud. Kresnik govori na teh-le dih: ! V nedelj o 2 8. aprila ob 8. uri pri ičn v M a k o 1 a h; obli. uri pri Koropecu jHndenicah in ob 3. uri pri Mahoriču v pljčanah. (Pridite vsi! kandidatje so in ostanejo: Za aodnijska okraja Ptuj in Ormužg. posestnik Josef Ornlg v Ptuju. Za sodnijske okraje Maribor (desno je), cilov. Bistrica, Konjice kmet Olik Kresnik y črešnjevcib. I Za sodnijske okraje Bogateč, Šmarje, i je kmet Andrej Drofenig v Kačjemdolu. I Za sodnijske okraje Maribor (levo ije', Sv. L e n a r t, Ljutomer, Zg. B a d- Franc Sesiekowitsch v Za sodnijska okraja Celje in Vransko jrbnik graščine Schonegg JoS. VodopilltZ. i Za okraje Brežice, Sevnica in Sko veleposestnik Alfred baron Moscon I Nadalje na Koroškem: Za okraje B o r o v I j e, ibrla?as, Železna Kaplja inPliperg estnik Frid. Seifritz v Miklauzhofu. [Za okraje Velikovec, Staridvor in finec posestnik in krčmar JOS. Natjele. l Sveta dolžnost vseh naprednjakov da i dne 14. maja vsoj glas le in edino za Ne pustite se prevarati! Vsi na krov! Strankarsko vodstvo »Napredne zveze". Resnične besede za krščanske Yolilce. Kaj naj bode duhovnik ljudstvu?*) Pravi duhovnik naj bode oznanjeva-lec božje besede na zemlji. Pravi duhovnik naj bode s svojim lepim, poštenim ravnanjem vzor v občini vsem vernikom in naj ne pelje pohujšljivega življenja. Pravi duhovnik naj pelje vedno resnico v ustih, naj pridiguje vedno in povsod mir ter ljubezen, naj odstrflpi povsod sovraštvo in prepire. Pravi duhovnik naj položi v srca ljudij seme dobrote, vsmiljeaja in ljubezni do bližnjega; ljudstvu naj bode voditelj in pošteni posvetovalec v življenskih nevarnostih; slabotne naj podpira, one, ki so prišli na slabo progo, naj pripelje zopet na pravo pot. Pravi duhovnik naj deluje plemenito, ,--da zboljša čustvo ljudi; S- pravem zmisiu besede naj bode učitelj ljudstva, zaščitnik prave božje vere. Bes, visoko nalogo imajo duhovniki, krasni delokrog imajo! Ali ne bi mi vsi, ki smo tukaj, takega duhovnika, ki izvršuje svojo plemenito nalogo, kot najvajžnejšega v občini spoštovali in ljubili? Ali ne bi se mi vsi takemu poštenemu duhovniku odkrili? Ali ne bi bili z njim ena duša in eno srce? Zakaj pa ni tega? Zakaj ni pokoja v našem ljudstvu? Zakaj se je zanesel boj meščana proti meščanu, kmeta proti kmetu, tudi v naše kraje? Zakaj vse to? Duhovniki so bili, ki so nam vsilili ta boj! Duhovniki obrekujejo poštene ljudi z neresničnimi trditvami. Duhovniki imenujejo svoje osebne in politične nasprotnike „sovražnike vere" in oslepa-rijo s tem ljudstvo. Duhovniki so, ki prenašajo s takim nekrščanskim delom prepir in boj v občino, v družino, v naše dežele! Vera je tem gospodom postranska stvar, — vladati hočejo in ljudstvo hočejo podjarmiti! Mi naprednjaki ne spravljamo vere v nevarnost, — ne, naš boj se obrača proti onim duhovnikom, ki svojo službo tako nečastno iz-polnujejo in jo naravnost zlorabljajo! Ali c z na d j njej o božjo besedo tisti duhovniki, ki peljejo na političnih shodih velike govore, ki hujskajo, ki obrekujejo svoje nasprotnike? Ali so res pravi in pošteni služabniki božji tisti duhovniki, ki vam polagajo sovraštvo proti bližnemu v srce? Ali so tisti možje, ki mesto da bi oznanje-vali božjo besedo, podpirali vboge, pomirili umirajoče, — ki letajo od gostilne do gostilne, ki oznanjujejo tam svojo lažnivo politiko, — ali so ti možje pravi duhovniki? Ti ljudje pridigujejo namesto ljubezni sovraštvo namesto miru nasprotstvo, namesto skupnega dela *) Po „Karntner Landeszeitung". neizprosni boj. Ali so potem taki ljudje pravi služabniki božji? Ali zamore vzgajati postopanje takih duhovnov ljubezen do resnice ? A1 i j e s p ' o h takšni mož — duhovnik? Ali ima pravico, da imenuje naprednjake „sovražnike vere?" Ali se sme imenovati takšni mož duhovnik in ali sme govoriti v imenu našega Od-rešenika in v imenu vere? Vsak pametni človek mora ta vprašanje zanikati. Mi ne obtožujemo celo dnhovništvo, ker obsega ta stan tudi veliko pošteno mislečih mož, pravih duhovnikov. Naše besede veljajo onim duhovnikom, ki omadežujejo svoj lastni stan. V ravnanju teh duhovnikov tiči velika nevarnost za vero. Ako ne ponehajo ti slabi duhovniki a svojim delom, potem pride pač katoliška vera v nevarnost. Ali tega nismo mi krivi, temveč oni, ki naj bi bili dnhovniki, pa so le farji I Ne samo mi smo tega mnenja, temveč tudi drugi! Politikujoča dubovSčina je največju 19 70 16-50 14 — 1890-1900 18-60 1770 1550 1370 Vrednost v kronah. dolgovi pa so narasli Hipotečni tako-le: Leto 1867 1885 1892 1899 Za 87-4° c To je milijonov milijonov kron na 2.447 3.525 ^^^^^^ 3.796 4.588 so torej kmetski dolgovi narasli! 1 kmet... Pač pa so drugi precej dosegli! Cerkveno premoženje n. p. je tako-le naraslo: Leta goldinarjev 1880 na čez 295'is 1890 „ „ 348s 1895 „ „ 4091 1900 „ „ 813'k V 20. letih je naraslo torej cerkveno premoženje za čez 222 milijonov in znaša danes že čez 1000 milijonov. To je dosegla cerkev... V državnem zboru se je sklenilo te-le postave: Za uradniške plače 20 milijonov kron „ duhovniške „ 4'|8 „ „ „ vodne ceste 750 „ „ „ mesto Praga 16 „ „ To je le nekaj podatkov, kako se dela za kmeta! In glavni vladarji v Btari zbornici so bili klerikalci! Volilni boj. Ptuj. Preteklo nedeljo dopoldne se je vršil v ptujskem „Vereinshausn", raz katerega je pla- polala belo-zelena zastava, velik volilni shod. Velika dvorana (največja dvorana v Ptnju!) je bila do zadnjega kotička zasedena, v ozadja pa ao še volilci stali. In to niso možje iz neposredne bližine ptujske; prišli so volilci iz vseh pomembnejših občin ptujskega okraja, zlasti iz Haloz in dravskega polja. Ob 10. uri je pozdravil naš urednik g. Linhart zborovalce in otvoril zborovanje. V predsedstvo so bili voljeni: za prvega predsednika kmet Wissenjak iz Slomov, za namestnika kmet Stampfi za zapisnikarja posestnik Scho-steritsch iz Sv. Vida. Kmet Wissenjak je pozdravil navzoče v krepkih besedah in podelil besedo uredniku Linhartu. Le-ta je v 1 urnem govoru razjasnil naloge, ki čakajo novo zbornico in lastnosti, kijih moramo zahtevati od svojih poslancev. Označil je zlasti naraščajoče davke, omenil zvišanje duhovniških plač in nesrečno razmerje z Ogri. Burno odobravanje je prekinilo opetovano govor in mu je ob koncn sledilo. Kmetje so poslušali govor pazno in so bili res navdušeni. — Potem je govoril kmet Wissenjak o zahtevah, ki jih stavijo kmetje poslancu, zlasti glede previsoke cenitve zemljišč, glede previsokih obresti na gospodarstvu, glede pravice lova, ki naj bode prost vsakemu posestaika, glede pridelovanja žganja, ki naj se dovoli vsakemu gospodarju na svojem posestvu, glede cene soli, glede neznosnih orožnih vaj (Waffeniibung), glede zvišanja „lonunge" za vojake in skrajšanja vojaške službe in glede poštene podpore za starost tistim kmetom, ki so 30 let svoje davke plačevali. Tudi temu govoru je sledilo živo odobravanje. Govorili so še gg. posestniki Schosteritsch, Kranjc, Vogrinec in drugi. V3i so se zavzeli za kandidaturo g. J03. 0 r n i g a. Shod je sklenil e d n o -glasno, da pozdravlja kandidaturo g. Oruiga iu da bode zanjo deloval. Bili so tudi nekateri nasprotniki navzoči, ali tudi ti so glasovali za g. Orniga. Nadalje bo je sklenilo, odposlati brzo-j&v obolelemu g. Ornigu. Tako je končalo to velezanimivo zborovanje s polnim uspehom. Ljudstvo je govorilo! Mi nismo nikogar silili, da bi za tega ali onega glasoval, — mi nismo imeli zaklenjenih vrat, — prosto so ljudje sami postavili g. Orniga. Kandidaturo mlinarja Zadravca pač nikdo ne vpošteva, ker je izključeno, da bi ta precej neznani mož prodrl proti hofratu Ploju. Zato koristijo »narodnjaki" le Ploju, ako stoji jo trmoglavo na tej kandidaturi. Edini zmožni kandidat proti Plojn je naš Ornig! Ormuž. V nedeljo, 21. t. m. se je vršilo v Škorčičovi gostilni v Ormužu veliko volilno zborovanje. Shod je bil izborno obiskan, prostori so bili natlačeno polni. Prišli so volilci iz vseh večjih občin tega okraja, zlasti iz Velike Nedelje. Ormužki župan g. Kautzhammer je pozdravil navzoče in želel shodu veliko uspeha. V pred-sedništvo sta bila ednoglasno izvoljena posestnika Peter Zadravec in J. Bauman. V daljšem govoru je popisal urednik Linhart naloge, ki čakajo nove poslance. Živo so mu kmetje odobravali, ko je zaklical: Neumne politike za dvojezične pečate Bmo siti do grla, mi zahtevamo zdaj gospodarskega dela! Tudi predsednik shoda Zadravec je obširno govoril o težavah kmetijskega in obrtniškega stanu. Obema govoroma je sledilo navdušeno odobravanje. Shod je sklenil potem ednoglasno, da hoče delati z vsemi močmi nato, da bode izvoljen naš kandidat g. Ornig iz Ptuja Sklenilo se je to ednoglasno od vseh navzočih. Po raznih kratkih govorih se je to veliko zborovanje zaključilo. Tudi v ormužkem okraju je torej ljudstvo govorilo! Proč s kandidaturo zlatega ovratnika, proč s hofratom! Naš kandidat je in ostane Jos. Ornig v Ptuju! Iz ormužkega okraja. Naši nasprotniki so pričeli prav grdo lagati čez naprednega kandidata g. Orniga. Mi pa pravimo: srečen bi bil tndi naš okraj, ko bi imel takega načelnika kakor je Ornig. Kdo od prvaške gospode je že za ljudstvo toliko žrtvoval in delal kakor Ornig? »Delali" so — dokaz prvaški celjski zastop, v katerem je kradel tajnik Kosem leta dolgo, brez da bi mu ostavili prvaki to lumparijo! Zato bodemo volili moža, ne pa figuro; volili bodemo g. Orniga! Tudi glede Zadravca se vse vrste govorice širijo. Mi nočemo tega mlinarja napadati, ker nam ni ničesar zalega storil. Ali to pa vendar vemo, da ima g. Zadravec največ kupčije z Nemci in da je torej malo — 2 — čudno, ako ravno zdaj deluje za »novo* narodno stranko, ki se dela kot največja nasprotnica Nemcev. Vse kar je prav, g. Zadravec! Sicer pa mora vsak pametni človek vedeti, da je kan-. didatura Zadravca le — neumnost, kajti proti jezuvitičnemu hofratu Ploju prodreti, to zamore le — naš kandidat, delavni, izobraženi Jos. Ornig! Dobova pri Brežicah. Dragi »Štajerc" sprejmi tudi od nas Dobovčanov, stanujočih na koncn lepe štajerske dežele, kateri stojimo kot skala ob morju hrvaškega globusa, dopis in sicer od jako opranega volilnega zborovanja, katerega je držal vsemogočni dr. Benkovič iz Brežic. Obisk bil je sicer mnogobrojen, — a na kakšen način se je delalo? Udrihal je dokter jako po naprednih možeh ter Časnikih in tudi tebe dragi »Štajerc" je jako psoval, tako da bi zborovalci kmalu prosili za klobuk, da bi v njega k.....i. Iz stranske sobe se je slišal glas: Pfuj! Tiho Benkovič! Dol iz stola! Govoril je tudi čez tvojega urednika g. Linharta! Med govorom je .tudi neki klerikalec kričal, da ven tisti, kateri nima povabila ker bo poslušalci proti toliki huj-skariji jako razburjeni bili. Doktor se je izrazil, da kmet ni dosti izobražen da bi mogel poslanec biti toraj volite »Mene Benkoviča". Prosim Vas, Benkovič, kaj mislite Vi od nas da smo mi tako zabiti, ko morda pri Vas doma, ko še morda s kosom zvonite? Toliko nam morate že pameti priznati da sami izprevidimo kdo bo naš kandidat. Mi nobenih shodov od Vas ne potrebujemo! Naš kandidat je velezasluženi gosp. A. baron Moacon iz Brežic. Samo on se nam zdi sposoben in nam je že dolgo leta kot kmetski pri-jatel znan. Njemu so tudi vsaki dan pri cesarja vrata odprta. Naš župnik je stal med vratami, ravno ko je šla ena žena iz sobe in je rekel: „Kaj je treba tukaj bab?" Ce je stvar odkrita, zakaj pa ne bi smele ženske poslušati; ali je bila vera v nevarnosti? Po dolgem žlabranju bo poslušalci že bili trudni in so komaj čakali, da se stvar zaključi. Obetal je tudi Benkovič, da prideta z Roškarjem v Dobovo, pa vaj čisto nič ne potrebujemo.^ Sicer se je za Benkovičom žvižgalo; ako pridete "p*a z Rožkarjem, bomo pa juckali in jokali! Da pa ta parada izostane, ostanite dokter v vaši kleti podobni kancliji ter študirajte na 14. maja, če bode takrat vam v čast lepo vreme. Do besede ni na shodu nobeden prišel, ker se je doktor bal, da bi dobil šnofat in je raje izginil, kot kafra... Mežica, 21. t. m. hotel je prirediti klerikalno-prvaški kandidat Grafenauer v Mežici zborovanje. Naš župnik, ki je zadnjem času pozabil, da ni lepo za duhovnika, ako se meša v politiko, si je veliko prizadeval, da pridobi lokal za ta shod. Ali v Mežici ni človeka ki bi pustil črnuhe zborovati v svojih prostorih. Čaje se, da je dal potem župnik svojo »šupo" za shod. Hm, hm! Nevarnosti, da bi postal požar, pač ni bilo, kajti Črnnhi so prijatelji teme in se bojijo svetlobe, kakor nočna ptica. Več pozneje! Rogaška-Slatina. 18. t. je obdržala naša stranka v hotelu »pri pošti" volilni shod. Shod je bil jako dobro obiskan. Predsednik je omenil, da kandidirata v tem okraju sicer že 2 moža, da se je pa treba resno odločiti. Potem je nastopil naš kandidat posestnik Andrej Drofenig. Govornik je ožigosil v krepkih besedah škodljivost klerikalstva, ki ima edini namen, podjarmiti in izkoriščati ljudstvo. Na drugi strani pa je grajal govornik tudi postopanje »narodne stranke" ki je samovoljno in brez ozira na ljudske želje postavila svojega kandidata. Le-ta .narodni" kandidat je že pri svojem prvem nastopu marsikaj neumnega povedal. Sicer je pa dokazano, da Žurman ni trdni značaj, temveč le orodje celjskih advokatov. Govornik se ja popečal potem z pomenljivim delom našega lista in je ožigosil hujskanje klerikalnih duhovnikov. Omenil je potem rezvitek poljedelstva, za katerega sta zlasti cesar Jožef II. in nadvojvoda Johan veliko storila. Govoril je še e raznih kmetskih zahtevah, vseskozi pa stvarno in resno. Klical je končno kmete na resno delo. Govor g. Drofeniga je bil prepričevalen in globoko vpliven. Ko je predsednik navzoče vprašal, katerega kandidata hočejo, zaklicali so kmetje splošno: Drofenig mora biti naš poslanec! Ednoglasno so sklenili navzoči posestniki, delovati za Drofenigovo kandidaturo. Posestnik Smeh je predlagal sledečo rezolucijo, < o in : ki jo je zbor ednoglasno sprejel: D»nes vgt»o drin; »pri pošti" zbrani neodvisni kmeti rogažki ravnike Šmarjskege okraja postavijo za svojega kanS|p»dno dt Andreja Drofeniga, posestnika v Kačjem BHmjič i in obljubnjejo, delovati po možnosti za nj liki si izvolitev. Z veseljem sprejmejo zborovalci tudi javko kozijski okraj se je postavil za Drofeni iboj na Konečno prosi shod, da sprejme kandidat pit ig jo »Stajerčeve stranke". — Med shodom jeii n, za val posestnik Vidgan »narodnega" agH iti sk Kušeca lažnika, ker je ta lagal o kompit bt se t med našo in narodno stranko. Shod je bil i kate pomenljiv. Na delo za Andreja Drofeniga! i pa š Pristava. V soboto je narodna strank r člov redila volilno zborovanje v gostilni »pri Ami bor. ] na katerem je kandidat Vinko Zurman n rofenig svoj program. Udeležilo pa se je tega i k Iz I tndi precejšno število naših eomišijenikov lali pr tov; tudi naš kandidat Andrej Drofenig ji lasti si šel. Mi smo se po vsem popolno mirno u Ploj ] in nismo imeli namena, zborovanja motiti odo, je bila prosta beseda šele po sprejema i lo zal cije, za katero je glasilo 2/3 navzočih, i »mu nt gel je naš kandidat šele k besedi oju. F. Povedal je gospodu kandidatu in njego ej pc spremstvu v kratkih pa krepkih bes?dah ove Pl> se je on in njegovi somišljeniki zbora nt a veli stinju udeležil, kako so bili prevarani in idi je da je danes na zborovanje prišel. Posebni Str pomnil je, da neodvisni kmetje na shod« prišel Mestinju niso mogli kandidata po svoji redstav postaviti, ker je zato že vse v naprej odterkveni rodne stranke in advokata dr. Knkoviča i to sk torja Kušeca preskrbljeno bilo. Glede prortabil g. bil je naš kandidat Drofenig proti kan: učarja Žurmanu večkrat drugega mnenja. Takojri tem Žurman pravil, da ni mogel pri dosedanjih moge slancih doseči, da bi se postava o kužnih ovabili leznih (Tierseuchengesetz) v prid kmeta tananjai snovila, nakar mu je naš kandidat rekel, »ožji sli ja to bil lahko veliko bližje dosegel; pri »lilci c bi bil kar bi bilo za njega častna dolžno o je ž podružnici kmetijske družbe na Slatini kand bil pri glavnem zborovanju filijalke ta p el sr stavil ; km. družba bi bila vsa moč t to »1 je rabila, da bi se bil ta zakon v 25 letih Mei: I že preosnoval. Dotaknil se je še tndi dedih. P programnih točk, tak tudi delavske, in keiindi mt navzoči fant kot delavec našega kandidata Jov. kt zumel, vnel se je tema delavca jezik k dsjovoron za shod brezpomenljivem govora. Tndi j; ijavž kandidat omenil, da je g. Žnrman kot cije konč odbornik po nadžapnikovem povelja štrajhrati, ks da sploh ni stavil v okrajnem odbora za pose: tijstvo drugih koristnih predlogov kakor i Piše! travniških bran. Na to očitanje, da je g Ve man kot izobražen kmet dosedaj opustil t postavil svojih sokmetov gospodsko delo, ni bilo odgi vojega Pač pa si je g. nadučitelj Strmšek prisa ana I Mestinjski shod in postopanje na shodu en, da opisati, kakor bi bili ti gospodje popolnolamene vilno protopali in je pripomnil, da akorsti tem bilo 5 govornikov zaznamovanih, bi se bil| vsakdo kot kandidat oglasil; seveda posrečilo to dokazati. G. Oroslav Knšecj vprašanje našega kandidata, zakaj ni obljubo držal, da se bodo navzoli kandidiJelj Elit prve povabili na shodu razviti svoj progn a zbs odgovoril da ni poznal Drofenig-ove ianimiv Končno se nam je od g. nadučitelja Sta ajgršii predbacivala sirovo3t, da smo sa udeležil: . Nagi zborovanja za kar pa ni imel povoda, ka Brese naši pristaši popolno mirno zadržali, ja a i svoji roke niso vzdignili, da glasujejo za g, prišel i Žurmana. Razburilo nas pa je vse, ko ji a bi £ učitelj Strmšek našemu v vsakem obsimapad prodnemu kmetu Drofenigu predbacival, Innenje on z Žurmanom kot kmet ne more meriitvar C celo tako daleč se je gospod spozabil, m poli dejal, da povzdiga Drofenigove kmetije infcaglaša sanje njegovih zemljišč, vinogradskih nasAoveo vse to, ni Drofenigovih rok in njega glanielezni. Ko ga Drofenig nato opozori, da nima»Bemin nika, kateri bi mu bil vse to napravil, m volilci naša g. nadučitelj potovalne učitelje . , |*ko n kar je prav, dragi gospod, pa to je gotovidarskir predebelo, potovalni učitelji so ja za nas »redne in po navadi zato ne morejo svoje nauki na pos ničiti, ker jim ravno dostikrat izobraženi jpakaj i niki ne dajo priložnosti, da bi na njih faEUersti svojo učenost pokazali. Dve uri najlepjAobenc vora od prvega učenjaka ne velja toliko,! sklic — 8 — i in izgled! Poglejte, kako zgled vleče! Glej-Idrinaže. glejmo umetno gnojenje, snaženje jnoikor in potokov, in tudi če se izgledao i drevo posadi, kakor je to pri Drofenigu ilespoštovani g. Belič učil in ob kateri njegon priliki ite se tudi Vi z Vašimi šolarji udeležili, ci braj- tudi ia izgled bode nplival bolj kakor en j najbolj učenih knjig Naš kandidat Dro-prognMaig je še končno omenil, da njegova kandida-imenc-in, za katero se tudi on ni vsiljeval, in za boj siapnemu nasprotnika nikakor škodljiva, promilBjr se bo na ta način ložje dožje volitve prišlo bil zalari kateri bo vsak pošten kmet za kmeta šel. i! Eli pa se pravimo: Zurman ni politično zanes-r človek, ker skače vsakih 14 dnij v drugi Edini naš kandidat je in ostane g. fenig! Iz Haloz se nam piše: V „Fihposu" smo i pred kratkem slavospev na hofrata Ploja je liBt mariborskih Črnuhov zlagal, da Ploi Haložanom pridobil zadostne podpore za Kodo, napravljeno po elementarnih dogodkih. i zahvalili so se neznani dopisnni „FihpoBOvia i nedolžnosti polnemu zlatemu »krogelcu" i priHoju. Halozam sami pa žalibog ne vejo nič •govejBlej podpori. „Fihpos" naj vendar enkrat že i zakBne Pbjeve „zasluge". Sicer je pa res: Ploj na Kbi velike „zaslnge" ali le — za-se. Za druge in zakadi je malo naredil. Zato proč s Plojem! ono pT Stranice pri Konjicah. Kandidat Pišek se odu ■ prišel v nedeljo dne 14. aprila t. 1. k nam 3Ji v^ndstavljat. Volilni shod je sklical župan in iveni ključar Janez Bukošek. — Pa kako se |to skovalo! Na velikonočni pondeljek je po-rogrtupbil g. župnik Gašper KačiČnik oba cerkvena indidAčarja na obed. Šlo se je pa le za volitev in ko jefc tem jedlo in pilo tako, da g. žnpnik Gašper ljih ■ mogel popoldanske božje službe opraviti. — nih Anabili so torej Pišeka naj k nam pride srečo a prAuDJat. Prišel je, a imel je smolo. — Po si, daHi službi je župan priporočal naj se zborovanja pristopnici obilno udeležijo. — Udeležili so se. — inost i je žapan in cerkveni ključar shod otvoril in i in kandidata Piijeku besedo podelil in nam ta pre Sel srečo oznanjati če bomo njega volili, nato ' 1 je med navzočimi volilci hrup in so se slišali i got ci: kaj je s farovža ni kaj prida in še več dm lih, Pišek je moral utihniti in popihati. Ž njim ker ii mezikant Miha Lamut iz Zreč, zaupni mož :a ni jv. ktm. zveze kateri nas je tudi hotel s svojim dalji torom osrečiti. — Govoril je potem g. Matija je javž starejši v jedernatih besedah in se okn končno sklenilo le za tega kandidata glaso-rajkal »tj, katerega nam „Štajerc" priporoča. To pa za ki posestnik Kresnik v Crešnjevcu. No Gašper : nak i Pišek! — ali ni to resnica ?! g. Ž Velikovec. Prvaško-klerikalna stranka je v pri Mtavila proti naprednemu kandidatu g. Nagele 'dgoTO ojega moža v osebi grebinjskega župana Flo--izade jana Ellersdorferja. Ta mož je dovolj nespame-ida ti i, da se pusti izrabljati v farško-nazadnjaške )lno p mene in to proti svojemu prijatelju g. Nagele. iravno tem si je pridobil le nasprotstvo! Dne 14. t. bil lal sklical v Kovačevo gostilno v Grebinja svoj e mu lilni shod. Nasprotno istega dne obdržanemu ec je odn v sv. Petru se_ je vršilo to zborovanje storj Steno in dostojno. Škoda je le, da je sklica-iidati i Ij Ellersdorfer — pobegnil, ker se je men-gram, a zbal stvarnega razgovora. To je tembolj 3 mi nimi'o, ker agitirajo pristaši črne gospode z 3trmš ijgršimi lažmi glede železniškega načrta našega užili 1 i Nagele. Kako bode zastopal Ellersdorfer inker m trn okraja, ako se boji stvarnega razgovora a še svoji lastni občini ? Na shod v Grebinj je g. Vi išel tudi g. Nagele. Naš kandidat ni prišel, ) je i a bi se maščeval za nesramni, prav jezuvitični bziru ipad v sv. Petru. Hotel je le povedati svoje 1, da nenje glede železniškega vprašanja, da pojasni leriti; har Grebinjčanem, katere bo naši nasprotniki 1, da političnih vzrokov nafarbali: G. Nagele je in zb aglašal potrebo železnice od sv. Pavla čez Veli-asado »vec v Celovec in je izjavil, da se bode za to lave d sleznico v prvi vrsti potegaval; delal bode z a oak leminočmi, da se ta železnica uresniči. Navzoči mu i ilflci so to izjavo navdušeno pozdravljali. Ravno . . ako radaljno izvajanje g. Nagele glede gospo-;ovo i rokih vprašanj parlamenta. Vsaka beseda na-las ki rednega kandidata g. Nagele je tako močno ake n i poslušalce vplivali, da so se pričeli vprašati: ii poi ikaj nam treba novega kandidata v osebi gosp. . kulti Iksdorferja ? Ali — klerikalstvo je nestrpno, pšega obeno sredstvo mu ni preumazano. Res škoda, to. kii da se pusti g. Ellersdorfer od te umazane stranke za nos vleči.. . Velikovec. 14. t. m. je obdržal Daš kandidat g. Jos. Nagele v Standmanovi gostilni v sv. Petru volilni shod. Ob začetku shoda se je pripeljal voz, iz katerega je stopil možakar z rdečo brado. Menda je to klerikalni dr. Miiller od Brejčeka. Mož je govoril najprvo z gostilničarjem in prišel potem k meni ter se hotel prepirati v svoji surovosti. Ali mi kmetje smo olikani in take gospodeke pustimo pri miru, ker se nočemo rok umazati. Gospodek je šel potem k župniku, ki je potem v cerkvi vabil za klerikalno zborovanje; zlorabljal je torej cerkev. Potem je prišel dotični Miiller s svojim kandidatom Ellersdorferjem in zasedel gostilno, katero smo Že par dnij preje najeli za naše zborovanje ; z njima je prišla črna druhal in osnla kot čebele v dvorano. Miiller in Ellersdorfer sta potem pridigovala. Končno so prodrli tudi na-prednjaki v sobo. G. Nagele je hotel govoriti, ali nasprotniki so pričeli tuliti kakor živina. No, končno so morali vendar poslušati krepke besede g. Nagele. Kaj ima ta Miiller, neznani doh-tarček, pri nas opraviti? To je nesramnost, kar že uganjajo prvaški hujskači. Ali pomagalo jim ne bode. Naš kandidat je g. Jon. Nagele 1 Dopisi. Sv. Janž na Vinski gori. Dragi naš list ,,Štajerc"! Naznanimo ti še par vrstic, kako se v naši kameniti občini godi. Kakor smo poročali, so pili naši klerikalci pri seji šnops in so pojedli celi kruh. To je gotova resnica in resnici se ne da glavo odtrgati. „Fihpos" pa nas je zato opsoval, češ, da smo mi „šnopsarji". Kaj vraga! Kje se pa pije največ šnopsa, kakor pri Žagarju, ki je občinski odbornik in ima pisarno?! Jaz sem na svoja ušesa slišal, ko je Žagar v cerkvi po službi Božji rekel: „Zdaj pa gremo nad šnops!" Oblast je prepovedala, imeti odprte gostilne med Božjo službo. Žagar pa se zato malo briga. Seveda, saj je odbornik in mu tudi Kroflič pomaga ... Povedati moramo še, kako so naši klerikalci šacvali škodo zaradi toče. Slo jih je skupaj celo krdek, da smo mislili, da je križev teden; neki „Gluio Mesec" se je hotel najpametnejšega delati: vsak se mi mora odkriti jaz sem načelnik. Prišli so do Jakoba: „Koliko imaš škode?" — 400 kron! — „Kaj?" se začudi župan; „ne več? Ti imaš škode najmanj 600 kron! Tako moraš govoriti. Ako te žandarji vprašajo, moraš tudi to reči!" — Zakaj neki so možiceljni tako govorili? No, videli so na mizi celi kruh in bokal vina! Najprve se nažene nad kruh Žagar, potem Kroflič, končno pa mežnar, o kateremu ne vemo, kaj je imel zraven opraviti. In popili in pojedli so vse! Tako je imel posestnik dvojno točo: eno na polju, drugo na mizi. Ali zdaj, ko so denar delili, ga ne poznajo, ker je naprednjak! Iz naše občine dobi podporo le neki Lah, ker je županove žlahte ... Kdaj se odkrižamo te gospode? — Glede volitve je izid v 1. razredu razveljavljen. Ali nikdo ne zine, kedaj bode nova volitev. Naznaniti se mora celo komedijo višji oblasti. Napredni opazovalec. Iz Kalobja. Lansko leto smo imeli pri nas na Kalobja občinske volitve. Naš župnik Kostanjevec se je zelo postavljal in je vse vo-lilce tako hujskal, da naj stare občinske odbornike odvržejo. pa nove izvolijo, in je on za svojo torbo delal da je tndi on zraven prilezel. Potem pa ko je bilo volitev končana, je pa dvema starima odbornikoma rekel: Kukovič in Podgoršek sta pa v torbi ostala. Pa dragi župnik Kostanjevček, tvoj odbornik je tudi bil lansko leto v torbi ostal; šele letos je malo pred veliko nočjo iz kuharčne torbe prilukal. Pa glej, da se ne boš posehmal več v take stvari vtikal. To za danes, pozneje še večl „Stajerčev" naročnik. sv. Barbara pri Mariboru. Dragi „Štajerc", tndi tnkaj imaš lepo število naročnikov. Vsi smo naprednega mišljenja in ljubimo pravico. Ker nam prineseš vsaki teden iz drugih krajev novice, hočemo tudi mi enkrat prositi za nekoliko prostora. Dolgo že molčimo ali nekaj opa-znjemo; ker pa je postopanje čimdalje predrz-nejše zato moramo enkrat sprožiti. V naši prelepi fari imamo „narodni dom", kareri stoji kakih 10 minut od farne cerkve. Kadar gledamo napis nad vratami: ,.J. M. Gostilna pri Narodnem Domu", — dozdeva se nam enako takemu drevesu katero pokaže samo svoj cvet, sadu rja nič; ker se gostom na vsako zahte-vanje odgovori „nemčnr." Žali Bog, da je ta gostilničar, odkar je začel s posestvami baran-tati, pozabil da je že več kakor pred 30 leti obljubil svoji ženi zakonsko zvestobo in ljubezen do smrti! Zmotila pa ga je kmetica tako-daleč, da brez nje ne more več živeti, nič več kupiti pa ne prodati, že tudi spati ne. Ona zahaja pogosto v ,,narodni dom"; tam ima do vsega pravico, večjo kakor lastno žena, pije tako dolgo da jo po noči gospodar domu spremlja. V njeno hišo pa ta gospod najraje zahaja, kadar njenega moža doma ni; če je pa v „narodnem domu" kakšna veselica ali mnzika in pride 15 ljudi, more biti Micka „kasirarca"; drugače bi se gospodariji veselje kalilo. Ako pa jima neka žena z eno besedico kaj očita se more umakniti, drugače jih dobi po hrbti in po glavi, kakor se je to že zgodilo . . . Ta mož se tudi pobožnega kaže, najraje čita ,Slov. Gospodarja". Dobro bi bilo, da bi mu ta duhovniški list prinesel kakšni podnk o 9. božji zapovedi. Ob času občinskih volitev je predlagal: le takih ne voliti kateri imajo ,,Štajerca"; tisti niso kristjani, to je luteranska cajtnga, čez duhovnike in čree vere! Mislimo, da je veliko bolj častno „Štajerca" citati kakor pa se s tako baburo pajdašiti, ker si že v šoli mladina od teh dveh oseb take reči, govori, kar še bi slišati ne smela. Za danes naj bo zadostno. Ako pa še s tem ne bota zadovoljna in se bosta še nadalje gospod M. in gospa P. v kočiji vozila, tedaj bomo kaj več na solnce spravili. Masla je polna glava in že teče na vse strani, varovati se moramo, da nas ne oškropi! Kdor je „Štajerčove* krtače najbolj potreben, ta njegove naročnike najbolj zmerja . . . Sv. Jernej nad Muto. Sprejeli smo ta-le popravek: V zmislu § 19. tisk. zak. zahteva podpisani, da sprejmete sledeči popravek z ozi-rom na Vaš dopis „Sv. Jernej nad Muto v štev. 14 Vašega lista z dne 7. aprila 1907. Ni res, da bi se hvalil kje, da sem vselej šolo i: polnjeval, kadar niso učitelju imeli, res pa je, da se nikjer nisem zato hvalil. Ni res, da sem se okr. šolsk. Bvetu v to ponujal, res pa je, da me je ta prosil, da sprejmem službo začasnega šolskega voditelja. Ni res, da sem učil, kakor sem sam hotel, res pa je, da je bil c. kr. šolski nadzornik g. Schechel z učnimi vspehi zadovoljen. Ni res, da kadar pride čas volitve, da rjovem kakor lev, res pa je, da se zadnjih volitev v državni in deželni zbor in občinski za-stov niti udeležil nisem. Ni res, da zapovedujem vsem, kako imajo voliti in kdor se mi ne uda temu brezvevstno in nemčurstvo očetam, res pa je, da tega nisem storil. Ni res. da ko hitro volitev mine, še že zopet nasprotnikom Nemcem prilizujem, kakor izvrstne dobro znam, res pa je, da se nikomur ne prilizujem in da nimam nasprotnike med Nemci. Ni res, da sem leta 1897 sv. misjon zato upeljal, ker mi je ta veliko bil nesel, res pa je, da nisem imel nobenih časnih dobrot od njega. Ni res, da prosjačim na prižnici na vse mogoče načine, res pa je, da tega nikoli nisem storil. Ni res, da je bilo .tndi eno jajce ali eno žlico zabele od ubogih zadosti, med tem, ko so se kmetice a kapuni plečeti, mnogim maslom i. t. d. vrstile, res pa je, da vsakemu plačam, kar mi prinese. Ni res, da so bile kmetice zato gospe imenovane ter v zlate knjige zapisane, res pa je, da nisem naših kmetic nikdar tako nazival. Ni res, da se mi je leta 1904 na veliko prizadevanje zopet posrečilo prejšnji misjon zopet ponavljati, res pa je, da se je misjon vršil leta 1901 in se ni bilo treba veliko zato prizadevati. Ni res, da sem na Kalobju nemogoč postal, res pa je, da, sem bil tam vedno mogoč. Ni res, da živine s kom v družbinski obitelji, res pa je da živim samotno sam za se. Z spoštovanjem Rudolf Raktelj, župnik. Sv. Jernej nad Muto, dne 12. aprila 1907. — Opomba: Culi smo od prijateljev, da smo napravili g. Raktelju krivico. To ni čudno, ker je danes med našimi duhovni jako malo belih vran. Ali vkljub temu objavimo ta sicer nepostavni popravek. Špitalič. Sprejeli smo sledeči res nesramni „popravek": V z mislil §19. tisk. zak. zahteva podpisani, da sprejmete sledeči popravek z ozirom na Vaše poročilo: Špitalič (Drnga smrdljiva cvetka bralnega društva) v štev. 15., 14. aprila t. 1.: Ni res, da „se že s prižnice drzne zbadati vsakega kdor ni v njegovih pobožnih bratovščinah in čita „Štajerca"; res pa je, da priporočnje bratovščine in svari pred protiverskimi berili. Ki res, „da je on prvi zapazil dekliški žegnani stan"; res pa je, da je še le zvedel od njene matere, ko je prišla za njo po krstni in samski list, ktere je dekle potrebovalo za poročitev. Ni res, da .prirerajo farški podrepniki teatre"; res pa je, da žnpnik ni ud bralnega društva. — Spoštovaje Anton Novak, župnik v Špitaličn, dne 17. aprila 1907. Opomba uredništva. Kaj je zdaj „popravljeno" ? Župnik sam vse prizna, čeprav z drugimi besedami. Vrgli bi popravek lahko v koš, ali objavimo ga, da vidi ljudstvo nesramno lažnjivost gotovih črnih gospodov. R e s je, vi župnik, da hujskate proti našemu listu, katerega imenujete „brezverskega", ako ravno ima sleherni pastir več krščanstva, kakor tisti duhovniki, ki zlorabljajo vero! Res je nadalje, da je dobila članica „bratovščine" otroka, res je, da prirerajo farški podrepniki shode, res je vse, kar smo trdili in zato je vaš popravek — navadna laž! Sv. Jakob, Slov. Gor. Na naš dopis iz te fare nam pošlje fantič Zinar sledeči neumni popravek: V zmisla § 19. tisk. zak. zahteva podpisani, da sprejme sledeči popravek z ozirom na Vaš dopis iz St. Jakoba Slov. Gor. v štev. 15. Vašega lista z dne 14. aprila t. 1. Ni res, da je Matija Zinar, ki hodi tebe, dragi .Štajerc" v farovž tožiti; res pa je, da ne hodim nikdar tožit koga v farovž. Ni res, da je pred kratkim župnika grozno nalagal, res pa je, da celo leto z gosp. župnikom še govoril nisem. Ni res, da bi mu bil pravil, da se mladeniči zelo grdo obnašajo, češ, da govorijo v cerkvi z dekletami; res pa je, da se za kaj takega ue zanimam. Ni res, da vsled tega župnik fante od petja odpravil, res pa je, da temu nisem jaz vzrok. Ni res, da ta tercijal vse izvoha po fari in nese gg župniku na nos; res pa je, da niš ne poizvedujem po fari in tudi ničesar ne poročam gg župniku. — Št. Jakob v Slov. Gor. dne 15. aprila 1907. Matija Zinar. Opomba. Citatelji naj sami sodijo o tej neumni čečkariji. Kdor pozna tega fantiča, ta ve, kaj je res! Iz Leskovca. Ni še dolgo kar smo Ti dragi Štajerc malo opisali našega fajmojštra in njegovo upokojeno kuoarco debelo Mico, ali vkljub temu da ga grajamo po časnikih, se možakar noče poboljšati. Hočemo Ti toraj spet par slučajev iz njegovega .vzornega" življenja popisati. Zgodilo se je to v pretočenem tednu. Kralj je hodil dvakrat na spoved; prvokrat torek v Repiše. Sel je takoj v jutru, ali pripeljal se je domu komaj po noči. Ali je bil pri bolniku tako dolgo? Oh kaj še! Hitro ko je opravil pri bolniku spoved, katero v obče po njegovi navadi le površno naredi, (ker mu vedno drugo po glavi hodi, najbolj seveda njegova lepa Mica, dostikrat pa ima tudi divjega mačka v glavi, ker si ga namreč rad vsak večer čez mero privošči. Kakor smo toraj omenili jo je hitro po spovedi odmahnil k Barbari v Brezovec k svoji Mici. Bil je tam celi dan, namesto da bi se hitro vrnil domu in šel v šolo, katero redko kedaj obiskuje. No in kaj si je izmislil zvečer? Ko si ga je pošteno navlekel, si je najel voznika, in ta ga je naložil na veliki senski voz, notri v koš, da ga je potem srečno in s celim nosem pripeljal no Leskovec. Oglejmo 'si sedaj drugo spoved. Ta je bila, v petek v Okiču. Tudi od tam jo je pihnil v Brezovec k svoji Mici in je bil celi dan doli, in kaj še si je dečko izmislil! Najel si je doli voznika v osebi pl. Bedoglavca, kateri je hitro zapregel, in se oblekel v svojo paradno obleko, katero Vam hočem na kratko opisati. Na glavi je imel svoj najboljši, širok dolgi in pokvečen klobuk, kakoršne so nosili v starih časih Hani; potem je imel najboljši frak, in kratke podvihane hlače. Oglejmo si sedaj, kako se je ta pobožna druhal na- ložila na ta krasni voz; spredaj -je sedel g. Bedoglavec .forman" v drugi vrsti je sedel g. fajmošter in njegova zakotana Mica, in še dve drugi osebi od Barbare. Zdaj se je toraj v najhujšem diru ta voz pomikal proti Leskovca v tisti žegnani farof. Kralj je peljal hitro svojo Mico notri in jo imel do sobote pri sebi. Omeniti tudi moramo da je tiste dni hodil Kralj z veselim obrazom okoli, bil je ves srečen samo da je imel Mco pri sebi, ko navadno drnge krati kisel obraz okoli nosi in prav ko ostane preklinja okoli farofa svojo družino in to tako kričeč da se po celem Leskovci sliši. To je lep krščanski izgled od katoliškega duhovnika! Pač lehko vera peša! Kaj reče k temu cerkvena oblast? No in kaj si je izmislil ta žegnani gospod? Najel je voznika v soboto in je naložel spet svojo plunco Mico, in sam se je vrgel notri v koš in je peljal svojo Mico nazaj na svojo grajščino v Brezovec. Zdaj pa, Kralj, te še na nekaj opomnimo: morda si pozabil kaj se je lansko leto v marcu na plača oznanilo od kn. škofijskega ordinarijata, da Tvoja Mica ne sme pri Tebi biti! če si ti pozabil a mi nismo. Pa le vozi si jo, dolgo jo ne bode več vozil, storili bomo mi potrebne korake ob av. birmi, ko pride g. knezoškof! Nič še torej ne veseluj one ure, nič ni tako skrito da bi ne postalo očito. Zdaj pa Kralj ti svetujemo da se poboljšaš, pusti Mico in živi kakor se spodobi za božjega namestnika. Tadi Mici svetujemo, da se pri dnevu naj več ne vozi na Leskovec, ker kadar pride sem, grozno smrdi po celem Leskovcu. Torej na svidenje, Kralj in Mica. Ako se ne poboljšata, bomo še več odkrili, saj gradiva ne bo nikoli zmanjkalo. Najboljše bo, da gresta v puščavo pokore delat. |F a r a n i. Kaplja V ROŽU. (Pevčarjov Honzi — kmet!) V slednji številki farške cunje napada znani nam pisač g. Krasnika, kakor stekli pes človeka, ki ga je' pošteno z nogo brcnil. Sicer ni vredno, da bi se veliko pečali s tem listom, kajti vsaki pošteni človek obsoja grdi boj, ki ga je vpeljal ta list. Vendar dovolite, da jaz kot pričujoči pri dogodkih 25. marca pošljem sledeči odgovor: Najbolj razkačila je dopisuna gvišno omenjena gorjanska kelnanca, za ktero so se gosp. dekan pri „Zecu" včasi preveč potegovali. Fantje se še zdaj smejijo, stari ljudje pa muzijo ko kdo omenja čase, ko so se Honzi pretepali in še druge reči delali, če nebo pokoja hočemo vse objaviti od Kapelske fare, do Podgorjan, od Bil-čovsa do Žihpolj, tam bo več zapisati, kakor pa od Košičevega Pepčka. Gosp. Krasnik 25. marca pri „Zecu" sploh več ni plačal kot svoj glažek piva, in še tistega ni popil; znano je, da je temperenclar in dolgo leta že prav malo alkohola vživa, vkljub dobremu vzgledu, ki ga mu dajejo v tem oziru gospodi dušni pastirji Ro-žeške dekanije, jim na čelu Pevčarjov Honz in Čudnov Joži. Kar se tiče zbora po § 2, se je res koj po odhodu iz farovža obdržal in je bil eb 11. že dokončan, ne popoldan. Morda bo popoldan tisti pri „Zecu" vpili, ko so se prej navduševali v farovžu v spomladnem solncu. Seveda ti gospodje nočejo nič vedeti, najrajši bi pa ubogemu ljudstvu z črno jopo jezuitov tisto zakrili, da bi postalo na zemlji v vekaj temno. Potem bi lahko delali z nami kot v starih časih. Na svoje „more" je pa gospod Krasnik žiher bolj ponosen, kakor prvaki na svoje „krofe". Nam pa je vse jedno, kaj prineBe 14. majnik, kesalo in vekalo bo le zapeljano ljudstvo, kadar bo enkrat videlo kako nesrečo so mu privrgli duhovni v osebi zilskega orglarja Grafenauerja, ako bode res izvoljen, kar še dvomimo. Kar se pa tiče pregovora: „aus dem Knecht erkennt man den Ilorrn" je samo treba Kapelskega mež-narja omeniti, ki sicer ne dela tako pridno kakor kmet Krasnik, pobira pa dosti pri kmetih! Na druge napade ni vredno odgovarjati: Pes laja, karavana pa mirno odhaja. V imenu poštenih kmetov: S. Žitaravas. , Štajerc" je že opomnil, de se je pri nas osnoval zbor .Trta", v znani krčmi „Plaša", kamor zahajajo sami klerikalci. Ta zbor je pravi klerikalski fabrikat, ki ne bode mladeniče osrečil, zakaj on ni potreba. Kaj pa hoče zbor in kaj njega namen? Volitve se bližajo in klerikalci potrebujejo glasove. Mladeniči, udje .zbora" in imajo pravico gla ti, bode že na migljej klerikalcev njih kan volili. Tolažimo se, pregovor je: „Kleri glasi, niso cele vasi". Namen zbora je, mlad po klerikalski m kopita .omikati", da bod hodniČ tndi taki rogoviljci in verteži, kak rikalci kar se je prikazalo pri zadnji občinski Klerikalci so zapustili spomin neprijetno-prepira. Zakurili so ogenj jeze in sovrašti ne bode lahko ogasnil. Vsege tega so krivim prvaki. Klerikalci so res pogrebci. ki podtT mir in pokoj; povsod tam, kjer se v p vtikajo. Prošnjo za zbor sta podpisala dva, Rutar in Kurat. Ta dva fanta bota vozili jeti so v klerikalskih rokah. Mladeniči, ne se slepiti in po takih klerikalskih kolesab Kmetje, rokodelci, hlapci in delavci, ne pod te v volitvah klerikalce in volite 14. maja ki so zmožni za poslance! (Al „n: prt dol ■sta1 pri 80 da ne sve trd na: me bin In Ji ni a. je 1; rvaški sbrali i ki k »jeni \ -«T . medija! JMOVlCe. .narod t „Narodna stranka" in mi! Odkritost {*jje š vemo: s tihim veseljem smo pozdravljali "7. ec zadnjih državnozborsk)h volitvah nastali 1 a " k med prvaki. Mislili smo si, da bode novo _ Po novljena „narodna stranka'' vsaj trohnice ti »t'mme imela, kar imenujemo napredno mišljenje it -nezošl je ljudstvu tako potrebno kot vsakdanji I iaj»mei NaSe npanje se ni nresničilo; naravnost inhovn mo, da smo se varali nad novo „naro *le ki s lemljiiia, ta plačuje pa najmanj 800 kron raznih množin davkov. Oni ima pa gotov dohodek, kmetov do-ležejo hodek pa je odvisen od vremena. Da gre kmetu s škod labo, kriva je mnogo tudi tuja konkurenca. Ce zbiram i ee zaprle meje n. pr. italijanski rani zele-b visefi ijaii, italijanskim cvetlicam in italijanskem le-kropim mticnemu drevju, zamogli bi si pri nas v go-skočino riški okolici, po Vipavskem, v Brdah v tržaški in mil okolici in v Istri zaslužiti marsikak novčič s tek pridelkov. Mesto Italijanom prišel Bi denar Avstrijcem. Osobito italijanski rani ;sta jaj krompir nam našega povsod izpodriva. Codno .. Mlade se bo zdelo morda komu, da vživa tuje blago avstrijskim železnicah celo bolj ugodno ceno, JJo pc- nego naše domače. In vendar je tako. Za 100 kg. pomeranč, ki se pošljejo n. pr. iz Trsta na j stane vožnja 6 6 vinarjev za vsakih 10 kilometrov, za naše goriško sadje pa stane ja za 100 kg in vsakih 10 kilometrov 8-8 vinarjev. Pravično bi bilo pač, da bi se preva-3 tedaj zalo domaže blago po bolj ugodnih cenah, nego ter gt tnje konkurenco blago. Zakaj smo to govorili? morda, da bi vcepili v kmetu še večo nezadovoljnost, ne marveč hoteli smo dokazati onim ki vedno kriče, da se ne moremo kmetje o ničemur pritoževati, da so naše težnje opravičene. če potrebuje toraj kedo pomoči potre-v prvi vrsti — kmet. »Prim. Gosp." Kedar je rabite soliter? Soliter se jako rad i in zemlja ne more te snovi obdržati, obdrži n. pr. kalijevo sol ali pa superfos-fal, marveč soliter uide pod zemljo, ako ga |pre-rano trosimo rastlinam. Zato je važno, da ga trosimo o pravem času. Priti mora do korenin takrat, ko ga rastlina najbolj potrebuje. V vinogradu je trositi soliter, ko začenja trta poganjati, h krompirju, ko ga plejemo, turščici, ko jo osi-pamo, žitu, ko je zrastlo za 10 cm visoko itd. Vedno pa je boljše polovico solitra potrositi nekoliko bolj rano, drugo polovico solitra potrositi nekoliko bolj rano, druge polovico pa bolj pozno. Soliter upliva, kakor znano, na bujno raščo in rastline zadobe po njem močno zeleno barvo. Amerikanske podlage, ki se mislijo v zeleno pjžlahtniti, treba je sedaj obirati raznih pogankov. Ba trti je pustiti 2 do 3 poganke, ki rastejo navpično ter jih privezati h kolu, da jih veter m odlomi, čim prej opravimo obiranje, tem bolj močna bo trta. Ji . ali za> oaeničj« i listih o skrito le mo- petek ih, ker in tudi je bila ■ večja^ Dampf-J d n jaški -om na , doma, ti Ijud za poj svojega] ujočimi pamet-da bi U kori-rikalne) ! Mla.| Vi pa, tve pri| tu gre trdili, alučaji T" Listnica uredništva in uprav-ništva. Sv. Jakob Rožna dol. Žal, ali v tej številki ni Slo. Prihodnjič. Pozdrav! — Razni dopisi: Vse po možnosti prihodnjič! — Poročila o volinem gibanju naj bodn kratka in jedranata. Loterijske številke. Gradec, dne 20. aprila: 69, 74, 2, 3, 58. Trst, dne 13. marca: 34, 59, 31, 8, %1. Kuharica 281 izurjena, samostojna, išče gospa Rosa Blanke v Ptuju. xxxxxxxxxxxxxxxxxxx Učenec nemščine in slovenščine zmožen se takoj sprejme v trgovini z mešanim blagom, in konjski hlapec trezen se proti dobri plači sprejme pri g. Josef Presker v Zrečah pri Konjicah. Szjava Podpisana izjavlja s tem, da je razširjevala o gosp. Jos. Krassnig. posestniku v Svetnivasi napačne vesti, katerih neosnovanost priznava, ker ne ve o dutičnemu ničesar slabega. Podpisana obžaluje to ravnanje in se zaveže, ako se tožba nazaj potegne, da plača dosedanje troške in pusti natiskati na svoje troške to izjavo v „Miru" in „Štajercn". Sv. Janez, 12. aprila 1907. Katarina Gabriel m. p. Štev. 15961 II. 2199 276 Razglas. Občinski in okrajni zastopi kakor tudi kmetijske filijalke na Štajerskem dobijo lahko kakor preje tudi letos v namene vremenskega streljanja potrebni smodnik po znižani ceni 76 vin. pri kilogramu potom Štajerskega deželnega odbora, in sicer: a) v kiStah po 26 kg b) v sodcih (notraj vreča) po 112 kg. Naroči se pravočasno pri staj. deželnemu odboru v Gradcu in to 2 do 3 tedne pred rabo smodnika, da se ne zgodijo zamude v ekspediciji glede na tako zvane ognjene vlake (Feuerziige) železnic, ki ne vozijo vsak dan. Pri naročbi je omeniti končno postajo, na katero se pride po smodnik, in lo natanko. Ekspedicijo smodnika izvrši c. in kr. artilerijski depot (k. u. k. Artillerie-Zeug-Depot) od skladišča smodnika v Kalsdorfu. Skupno z zaboji in vožnjo od skladišča smodnika v Kalsdorfu do železniške postaje Kalsdorf stane smodnik za kište po 25 kg K 2062 in za sodove po 112 kg na K 93.17. Za po temu proračunu naročeni smodnik odpadajoča svota naj se vpošlje obenem z naročilom deželnemu odboru. Nepoškodovani sodci in platneni žaklji za smodnik se vzamejo franko štacijona Kalsdorf proti 15% pristojbini za obrabo nazaj. Smodnik, ki se dobiva «a vremensko streljanje, se ne sme drugače porabiti. • Gradec, 11. aprila 1907. i. deželni odbor. TT"r©, z ""šrerizic© samo 2 K. Šlezijska eksportnahišaje nakupila veliko ur in jih razpošilja: eno prekrasno, pozlačeno 36 m natančno idočo anker-uro z lepo verižico samo 2 K, obenem se pismeno tri leta jamči. Po poštnen povzetju razpošilja prusko-šlezijska eksportna hiSa F. VVindisch, Krakov, Nr. U|64. Opomba: Za neugajajoce se denar vrne. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXI Blago iz zlata, srebra in Kina-srebra ure in optične predmeti, 80 posebno in čudoviti po ceni kupi samo pri M. Gspaltl Trgovina iz zlatom in optičnim blagom *" ' v Wegscbaiderjevi hiši v Ptuju. Z^T UČENKA z dobrim šolskim spričevalom, zmožna nemščino in slovenščine se pod dobrimi pogoji sprejme v trgovini z mešanim blagom p. g. Adolf Orel v Šoštanju. 26i Singer S C* zaloga šivalnih strojev Glavni trg.} Ptuj, Usoja si P. T. občinstvu naznaniti, da je svojo prodajalno od Minorit-skega trga (Minoritenplatz) štev. 6 na Glavni trg (Hauptplatz) — preložila. «ft St. I. 2692/07. 16. aprila 1907. Razglas glede pasje kontumace v okolici mesta Ptuj. Glasom naznanila c. kr. okrajnega glavarstva v Ptuju z dne 14. aprila 1907, št. 11959 se je vpeljala v zmislu § 22. spi. zakona o živinskih kugah pasja kontnmaca v sledečih občinah: Majšperg, Cirkovec, št. Janž na dravskem polju, Slovenjavas, Hajdina, Breg, Sv. Lovrenc na dravskem polju, Ptujska gora, sv. Bolfeng, Sv. Trojica v Halozah, Zg. Pristava, Dolena, Nova cerkev in Dravce, Podlehnik, Jurovce, Lancaves. Ternovce, Sela, Pobrečje in Vareja. Mestni urad ptujski. Županov namestnik: Steudte m. p. Pozor! Pozor! Podpisana naznanjava slavnemu občinstvu, da sva prevzela veliko trgovino od g. J. Hualleoza v Radgoni blizu hranilnice od dneva 24. aprila 1907 in idjudno prosiva Častite odjemalce naj blagovolijo obiskati z nakupovanjem. Z dobro in ceno postrežbo se priporočata Verhovec in Huallenz ta mladi. Radgona, aprila 19"r)7. Gostilna v trgu na spodnem Koroškem, za kupčijo z lesnim in deželnim pridelkom jako porabljiva, zraven polje lepi travniki, vrt z sadjem in zelenjavo in gozd, pohištvo za gostilno in kuhinjo, samo brez drnzega inventarja in žetve se zaradi starosti za 20.000 kron proda. Dopisi direktnih kupcev pod „P r e i s w e r t" na upravništvo tega lista. m Msderne, solidne mošnje denarnice iz usnja (Lederportemonnaies). Štev. 7333 Fina mošnja denarnica za dame in otroke iz enega kosa rumenega gladkega usnja napravljena, fin niklasti okov, tri predalčki in predalček za listke, 7 cm dolga i'l, cm visoka K1— Samo solidno blago, nepodloženo s papirjem 1 Porte-monnaie iz havaua-rjavega, solidnega usnja, denarnica z niklastim okovom, z niklastu zuklopuico, s 6 predalčki, 9 cm dolga, 6 cm široka K —96. Dobra, cenena denarnica za gospode ali dame. s tremi predalčki, vs&k ima posebno Mklopnico, 9'/i cm dolga, K 1'10. Športna denarnica „Club" iz juhle, bavanske barve, brez napisa, velik predal za papirnat denar, 3 majhni predalčki, z niklnastim kovanjem K 110. Bolj fino izdelane denarne mošnje po K 1 80, 1-90. 230, 340 in višje v lako veliki izberi. Noben rizikol Blago se lahko zamenja za drago ali se denar vrne I Po postnem povzetju razpošilja Hanns Konrad 545 prodajalni™ v Mostu (Brlix) štev. 876 na Cesketn. Sejati ilustrirani ceniki z nad 3000 slikami se na zalitevanje vsak»»nmr dopošljejo brezplačno in poštnine presto. ____ •ata Slawitec!} v Ptuju 10* priporočata izvrstne šivalne Stroje (Ntthmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . 70 K — h Singer Medium90 , — , Singer Titanial 20 , — , lUngschifchen ........140 , — , Ringschifchen za krojače .... 180 „ — , Minerva A..........100 , — , Minerva C za krojače in čevljarje 160 , — , Rowe C za krojače in čevljarje . 90 , — , Cylinder Elastik za čevljarje . .180 , — , Deli (Bestandteile) is, vsakovrstne stroje. Najine ovne so nižje kakor povsodi in Be po pogodbi piačuje tudi lahko nt obroke (rate). Cenik bres-plačno. t o« Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d. 68 V ptujskem mestnem soparnem kopališču •e dobijo odmhmal kopeie S hlanonom po sledečih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik •b Vali uri predpoldan za 60 vin.^(30 krajcarjev.) 376 Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer Badean8talt). Triletna pismeno |i»tvo. V tej Kakovosti nima konkurence. Prava avicka Roskopf patent-anker-remonter ura z masivnim solidnim, antlmannetičnim anker-strojem, s pristno emailiruno cifernico (to ni papir!), z varstveno plombo, v pravem niklnastem okrovu, nad strojem je šaroirano pokrivalo, gre 36 ur (torej nikakor ne samo 12 ur), z okrasnimi pozlačenimi kazalci, natanko regulirana, s triletnim pismenim jamstvom, komad K 5, tri komadi K 14, s kazalcem sekund K 6, tri komadi K 17, v pristnem »rebrnem okrovu-brez kazalca sekund K 10, tri komedi K 28, s kazalcem sekund komad K 12-50, tri komadi K 35. Ura se lahko zamenja za drugo ali se ves denar vrne. Razpošilja po poštnem povzetju 528 "VVr Hanns Konrad W^ Bogato ilustrirani ceniki z nad 3000 slikami se vsakomur na zalitevanje dopcSljejo brezplačno in poštnine prosto. Dva učenca 258 se sprejmeta za nsnjarijo na 3'A leta; ista imata hrano, stanovanje, obleko in perilo pri goBpo-darjn. Istotak se sprejmeta dva učenca za čevljarstvo pod istimi pogoji. Ponudbe naj se pošiljajo na g. Anton Nasko, Frohnleiten. Samo se plača, 30 dni na poskus pošljem moj pravi, fino po- nikljan la solingensM stroj za striženje las „Atlas" glasom pogojev mojega kataloga tedaj brez nevarnosti za naročevalca, da zamoremo vsakega prepričati o Izvrstni trpežnosti našega stroja. Stroj za striženje las narel je iz la solin-genskega jekla, najfinejše ponikljan, z 36 zobmi, z 2 grebeni za pretak-njenje za 3, 7, in 10 mm dolge lase. Vse izvrstno izdelano z ri-zervnim perom v lepi škatlji z navodilom za uporabo, da lahko vsak takoj lasi striže. Cena samo 6 kron. H-a vrsta stroj plača se sam, posebno v familijali, kjer so otroci, ker se izdatek še doprinese v */* letu. Navadne stroje za striženje las, ki so takoj za nič, nimam. Stroje za striženje brade režejo na 1 mm 5 kron. Škarje za konje in pse, ki so za vsakega ki ima konje in pse neugibno potrebno 5 kron. Pošilja po poštnem povzetjem Hans Konrad v Briiks-u štev. 876 (Češko). Cenik z mnogimi podobami črez 30O0 vsakemu zastonj in franko. 215 V najem so odda dobro idoča kovačnica (Hammer- schmiede) z mnogim kupovalci. Več peve g. B. Fersch, Maribor Poberachstrasse Nr. 9. AVIZO! Ako hočete realiteto ali obrt vsake vrste, hotele, vile, gostilne, posestva, ceglame, sanatorij itd. na prostoru ali v provinciji hitro in zaupno kupiti ali prodati, obrnite se zanesljivo na prvorazredno internacionalno podjetje in trg z realitetami Dunaj V/2, Schijnbrunnerstr. 80. Prvo največjo podjetje, zastopstvo v vseh provincah AvBtro-Ogrsko. Kar se ogledovanja in pogovora tiče zahtevajte brezplačni obisk, za kar vam ni treba nič plačati. 129 Prodajalka dobro izurjena v vseh strokah mešane trgovine, srednje starosti in Učenec ne pod 14 let star, nemščine vešč in poštenih starišev se sprejme pri tvrdki J. Razfcoršek. Šmartno pri Litiji. 2*9 jajca kupuje po prav dobri ceni And. Suppanz, naku-povalec jajc v Ptuju (Rossmanova hiša blizo posojilnice) in v Središču (Dečkova hiša). 26 Pozor! Ce želite trgovino, obrt ali realijo kakor hotel, vilo, gostilno, graščino, opekarno, zdra-višče prodati, ali ako iščete na posodo ali sodelovanja pri kakem podjetju, se obrnite zaupno do veleznane firme »Intern. Geschai'ts-courier"; Centrale Graz, Elisabethstr. 6. Podjetje je prvo v tej stroki. Glavni zastopnik pride te dni sem. Ce se hočete z njim brezplačno posvetovati, prosimo da nas takoj obvestite, si OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Umetni mlin in ... • .....črna pekarija na Sp. Štajerskem se radi drnzega podjetja po ceni in pod ugodnimi pogoji proda; posestvo je primerno za druge industrijske namene, ker ima vodne sile in je okolica bogata na lesu. Vpraša se pri upravi tega lista. 112 Učenec se išče za mlinarski obrt na novi umetni valjčni in parni mlin na Moste pri Ptujski Gori, učiti se mora obrt 2 leti in služi prvo leto K i mesečno, drugo leto 6 K na mesec. Sprejme se vsak časi 104 Za betoniranje 262 potrebujem 30 močnih delavcev najmanjša plačila je 3 krone na dan. Dela je za več let. Najljubši mi je, ako so vsi z enega kraja, ker se bolj razumejo. Več pove upravništvo tega bsta. Oblastveno varovano! Vsake ponarejanje kaznivo! Edino pristen je Thierryjev balsam z zeleno varstveno znamko z nuno.1 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali velika specijalna steHenica s pa-[ tentnim zaklonom K 6'—. Thterryjevo ceatifolijsko mazilo za vse še za tako stare rane, vnetja, poškodbeitd.21ončkaK3-60. PošUji1 se samo po povzetju ali denar naprej\j Te dve domači zdravili ste kot isj-boljši splošnoznani in starosla™. Naslavlja naj se na lekarnarja A. Thierry y Pregradi -Zaloga po skoro vseh lekarnah. Knjil-ice s tisočiizvrnih zahvalnih pisem zastonj in poštnine prosto. Kolarski pomočnik in koiarski učenec z dobrim spričevalom se takoj sprejmeta pri g Josef Hollen- steiuer, kolarski mojster v Vclikovcih. 206 Učenec 217 močan se takoj sprejme v usniariji Anton Wolfbauer v Pdllan. Zgorno Štajersko. Hlapca k volmi oženjen, trezen, išče Oskrb-ništvo graščine Ormuž. 252 Viktorija-dijamantni prstan b*0 v pristnem zlatem dnblu pun-ciran—zlato je na srebru - K 8 40 v pravem zlatem kovanju K 5,- nadomešča do- zdaj še najbolje pristne bri-ljantc. Dobva se pri Hanns Konradu, jnvelirjn v Mostu (Briiz.) st. 876 na Češkem. Bogato ilustriran cenik z nad 3000 slikami se donošlje na zahtevo zasloni in franko. Zaradi smrti253 se proda v Jarenini pri Mariboru hišo z malim gospodarskim poslopjem in velikim, lepim vrlem v neposredni bližini cerkve na okrajni cesti za 4990 K. Zlasti ugodno za pen-zijonista ali trgovca. Vpraša se pri Fritz Hummer, Celje. Mizarski učenec se sprejme pri g. Sinka v Gradcu, Lazarethgasse Nr. ii. 265 Kučijaž m priden, ki zna dobro voziti se sprejme pri tvrdki Leposeha na Bregu pri Ptuju. Kelnerica poštena, zanesljiva na račun se sprejme takoj v gostilno na deželi (Koroško). Treba da zna nemško in je volje dalje ostati. Naslov pove uredništvo. Zaslužek sredenj. 277 Kovaški učenec se takoj sprejme pri g. II L. Koschier, kovaški mo.a ______v Laškem trgu. Malo posesti okoli 3 oralov 10 minul: farne cerkve, gozd, trai njive, sadonosnik in vinoi hiša z dvema soboma, I vina z mešanim blagom ji ugodni ceni za prodali. pove upravnišuo tega lil Na prodaj 45 oralov zemljišča, travnih njive hiša na lepem novn prostoru z lepo okolico. Cal 6000 kron. Več pove upnj ništvo lega lista. Učenec. iz dobre hiše se sprejme g. Anton "Tschantsch, klepifl ski mojster v Celju, 9 Olnjata prešal čisto nova, se po ceni prodi Kje? pove upravništvo I« lista. „Styria"-k.olesi (Fahrrader) Modeli 1907 lepe novosti, priporočam po zelo nizki Cenik se dopošlje kupcem brezplačno. Brata Slawitscl 2'9 Ptuj. Nedoseženo! Svetovni čudež! Nedoseže 600 komadov samo gold. 1.95 1 krasno pozi. prec. ank. ura z verigo, natanko idoča, 3 let rancijo, 1 moderna zidana kravata za gospode, 3 kom. fini] 1 k rasi: i prstan za gospode z im. biserom, 1 lepa eleg. gw' okraska za dame, obstoječa iz 1 krasnim kolijejom U biserov mod. okrasek za dame s pat. zaključkom, 2 eleg.: niči za dame, 1 par oSesnik s pat. kavlji, 1 krasno žepno I zrcalo, 1 usnjato denarnico, 1 par manšetnih gumb, 3° zlato, patent zaključek, 1 eleg. album za razglednice, najle, cledi sveta, 3 Šaljivi predmeti, velika veselost pri mladih ins 1 praktičen navod za ljubavna pisma gospodov in dam, i resp. piedmetov, in fie 300 predmetov, potrebnih v hiši. Vsi pej z uro, ki je sama toliko vredna, samo gold 1.95. Poli po povzetju ali ako se posije daiar naprej po dunajski . Siljevalni trgovini P, Lust? Krakova 41. — NB. Denar m stvari, ki ne dopadejo. ™~ Za prodati posestvo za hmel okoli 3 ora Natančneje pod „6000". Celje, pc restante. izdajatelj is odgovorni urednik: Kari Linhart Tisk: W. Blante v Ptuja