JUTRA Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani st. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Požtnlna plačana v gotovini Mlurtoonsa Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 68 Maribor, četrtek 26. marca 1931 U reaništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta St. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra° v Ljubljani, Prešernova ulics^ št. 4 Veliko mednarodno razburjenje h Izzvala te dni pogodba, sklenjena med Berlinom in Dunajem glede carinske uniie med Nemčijo in Avstrijo. Morda še nobeden akt berlinske vlade izza sklepa sovjetsko-nemške pogodbe 1. 1922 ni tako razburil svetovne javnosti, kakor nemško - avstrijska gospodarska pogodba, ki gre za najožjo gospodarsko zvezo obeh držav in odkriva obenem velikopotezni načrt Nemčijo za njeno gospodarno nadvlado v Srednji Evropi in na Bal kanu. Naravno je vsled tega, da se stvar n'kjer ne presoja z izključno gospodarnega, ampak predvsem tudi s politična vidika. ŽnaSlnb je, da je ves francoski in de-i11* tudi britanski tisk izrekel svoj najmočnejši: ne! k nemško - avstrijski po-Sodbi. V komentarjih vsega navedenega tiska se predvsem odločno zavrača poskus nemškega in avstrijskega tiska, ki skušata pogodbo naslikati samo kot apli kacijo načel, ki so bila že neštetokrat priporočena v Ženevi v svrho odstranitve carinskih barijer med posameznimi državami. Dalekosežni obseg pogodbe, koje motivi so nedvomno • bolj politični nego gospodarski, pa jasno kaže, da se Berlin in Dunaj nista dala voditi po teh Cvetih iz Ženeve, ampak, da so bile prodajne predvsem druge tendence ,Sai ie znano, da se v obeh državah že ,eta sem i v administrativnem i v legis-Jativnem delu pojavljajo znaki strem-'jehj za združitev obeh držav v gospodarskem in končno tudi političnem po-Zato pa tudi zlasti francosko in češkoslovaško časopisje odločno odklanja razlago nemškega industrijskega tiska, ces, da gre samo za popolnoma^go-spodarsko stvar, samo za regionalno gospodarsko pogodbo, ki naj izboljša gospodarski položaj obeh pogodbenih držav. Zelo značilno pravi k temu celo Ion donski list »Daily Telegraph«, da bo z novo pogodbo Nemčija Avstrijo eno stavno gospodarski požrla in če hoče katera druga država deliti z Avstrijo isto usodo, se poziva, naj se pridruži. Sicer pa avstrijsko in nemško časopisje samo pobija svojo trditev o izključ no gospodarskem pomenu pogodbe, ko istočasno jasno in glasno izraža svojo radost nad naciionalnim pomenom te kaje izključno gospodarske pogodbe AngleSka demarSa v Berlinu in na Dunaju DR. BRONING IN DR. SCHOBER ODLOČNO ODKLANJATA PREDLOŽI. TEV GOSPODARSKEGA SPORAZUMA DRUŠTVU NARODOV. BERLIN- 26. marca. Po naročilu zunanjega ministra Hendersona je včeraj angleški veleposlanik Humboldt posetil državnega kancelarja dr. Bruninga in mu je izročil predlog, da naj Nemčija in Avstrija opustite vsako nadaljnjo akcijo v zvezi s carinsko unijo, dokler ne pride vsa stvar v razpravo pri Društvu narodov. Angleški veleposlanik je izjavil pri tej priliki imenom svoje vlade, da stoji na stališču, da gospodarska pogodba med Nemčijo in Avstrijo nasprotuje ženevskemu protokolu. Državni kancelar dr. Briining je odgovoril, da se nemško-avstrijski dogovor drži strogo ženevskega protokola, vsled česar ne razume, zakaj naj bi se bavilo s tem Društvo narodov. Nima pa nič proti temu, ako bi hotele vlade Evrope proučiti vso stvar. Dr. Briining je končno odklonil predložitev pogodbe Društvu narodov. Enak korak je napravil angleški poslanik na Dunaju, Kjer je dobil od zu nanjega ministra dr. Schobra enak odgovor, kakor ga je dal nemški državni kancelar angleškemu veleposlaniku ^ Berlinu. Dr. Schober je vrh tega pri pomnil, da avstrijska vlada odločno odklanja predložitev pogodbe Društvu na. rodov. Obe vladi boste nasprotno še pospešili nadaljnja gospodarska pogajanja. Časopisje Nemčije in Avstrije se obširno bavi z gospodarskimi dogovori med obema državama in se čudi, zakaj hoče inozemstvo speljati vso stvar na politi, čno polje. Intervencija zastopnikov Anglije v Berlinu in na Dunaju je pač nov dokaz- da je Francija izvršila močen pritisk na Hendersona. Tako piše berlinska »Borsenzeitung« 0 Globokem nacijonalnem jedru« nove po Sodbe. V takem in podobnem zmislu piše tudi ostalo nemško in avstrijsko časopisje. A baš radi te nacijonalistično-Politične podlage je pogodba naletela najodločneši odpor v javnem mne-!1JU skoraj cele Evrope. Pariški »Temps« se Posebej povdarja, da je vsekakor no> da sta Avstrija in Nemčija po to-1,1 diferencah v svojih trgovskih stikih otn zadnjih let nakrat našli podlago „ni?°s°dbo, ki gre celo za najtesnejšim tajskim sodelovanjem. To je po (jn: 11,11 "Sta dokaz, da pogodba zasle-Dobtične cilje, o katerih ie govoril Stednja u banouinskih proračunih BEOGRAD, 26. marca. »Pravda« je objavila članek o banovinskih financah in o štednji, ki jo je izvedla vlada v banovinskih proračunih. »Vlada je« — piše list — »reducirala predložene proračune za celih 320 milijonov dinarjev in bodo na ta način banovinski proračuni za 1. 1931/32 za prilično 100 milijonov dinarjev manjši nego oni za leto 1930/31. Tudi dotacije države, ki so jih banovine uživale za prenesene posle in ustanove, so bile znižane za krog 100 milijonov dinarjev in znašajo 239 milijonov Din napram 341 milijonom v prej. snjem proračunskem letu. Predpostavlja se, da se bodo dotacije stalno zmanjševale in da bodo končno obdržane samo še pri pasivnih banovinah.« mednarodna žitna konferenca RIM, 26. marca. Danes je bila otvor-jena tu mednarodna žitna konferenca, ki se bo bavila z raznimi gospodarskimi vprašanji v zvezi z vladujočo agrarno krizo. Na dnevnem redu je tudi vprašanje agrarnih kreditov. Delegacije posameznih držav je sprejel na kolodvoru kmetijski minister Acerbo. TEČAJ O RAKU ZA ZDRAVNIKE. BEOGRAD, 26. marca. Tukajšnje »Ju-goslavensko društvo za izučavanje i suzbijanje raka« bo priredilo za zdravnike prvi tečaj o raku v Beogradu od 20. do 30. aprila t. 1. mednarodna konferenca o izenačenju koledarjeu BEOGRAD, 26. marča. Jugoslovenski nacijonalni odbor mednarodne trgovske zbornice je dobil obvestilo, da bo meseca junija v Ženevi mednarodna konferenca o vprašanju izenačenja koledarja. Ob tej priliki se bo razpravljalo tudi vprašanje premičnih praznikov. Vprašanje izenačenja bo končno rešeno na konferenci meseca oktobra v Ženevi. morgan v Europi NAPOLJ, 26. marca. Semkaj se je pripeljal s svojo jahto znani ameriški milijarder Pierpont Morgan. V njegovem spremstvu sta nadškof iz Canterburya in gospica Buston, ki je nadaljevala vožnjo v Rim. »KRVAV DEŽ« NA MADŽARSKEM. BUDIMPEŠTA, 26. marca. V Kisko-resu v veliki madžarski ravnini, je padel te dni »krvav dež«. Sledovi krvave barve so se videli na perilu, na zidovih, na čebelah, ki so se vrnile v panje v dežju itd. Gre za vulkanski prah, ki je padal iz oblakov, pomešan z vodo. NEMČIJA BO OMEJILA ZAPOSLITEV SEZONSKIH DELAVCEV. BEOGRAD, 26. marca. Poljedelske organizacije so prejele obvestilo, da je nemška vlada sklenila omejitev zapo- edavno dr. Ct; us pri svojem obisku a Uunaju, in s tega vidika je treba tudi ^ zumevati to navidezno trgovsko pogod j, * , a,J0 enak način razumevajo tu-v- ariz.u\ Londonu in Rimu, je okazala ze tudi intervencija njihovih zastopnikov na Dunaju in Berlinu. Stališče beograjske vlade in našega naroda se naravno ne more bistveno razlikovati od stališča Francije in zlasti češkoslovaške. To tem manj, ker naša država kot članica Male antante ne more soglašati z ustvaritvo gospodarskega bloka, ki bi obvladoval Srednjo Evropo in v katerem bi igrala vlogo nadvladari-ce Nemčija, ki je začela s svojo predvojno taktiko prodiranja na. Balkan in na vzhod. Zato je naravno, da bo te dni v odboru za evropsko unijo v Parizu, ki pričenja zasedati pod Briandovim predsedstvom, in v katerem je zastopana tudi Jugoslavija, prišlo do razprave tudi o tem vprašanju. Kakor pravijo najnovejše' vesti iz Pariza, bo končno rešitev vprašanja prepuščena Društvu narodov. slenja poljedelskih sezonskih delavcev v Nemčiji. Izvzeti bodo tuji delavci za obdelovanje sladkorne pese, ki bodo še lahko prihajali v Nemčijo, vendar v omejenem številu. Pripraue za I. banouinsho uinsfco razstavo, ki bo od 10. do 12. maja v Mariboru v dvorani pivovarne Union na Aleksandrovi cesti, so v polnem teku. Pretečeni teden so bile razposlane oficijelne prijavnice vsem članom Vinarskega društva, ki so letos in lani plačali članarino in od katerih se pričakuje, da bodo dali svoja vina na razstavo oziroma sejem. Če pa kak član ali nečlan prijavnice ni prejel, pa bi rad razstavil svoje vino, naj takoj piše po prijavnico Vinarskemu društvu za Dravsko banovino v Mariboru. Pozvali smo tudi razne tvrdke narodnega gospodarstva, da pošljejo svoje oglase za katalog, katerega bomo izdali ob priliki vinske razstave in sejma v veliki nakladi. Vse tvrdke, ki našega poziva niso prejele in pravdne linijo vrednost oglaševanja, vabimo tem potom, da nam pošljejo svoje oglase v objavo. Vinarska podružnica v Gornji Radgoni bo v svojem področju zbrala vina namenjena za razstavo in sejem in jih bo skupno poslala v Maribor. Enako postopanje priporočamo vsem drugim Vinarskim podružnicam. Kjer pa še Vinarskih podružnic ni, tam se naj vinograd-niki-razstavljalci zmenijo med seboj za sličen postopek in pošljejo svoja vina istotako skupno na razstavo in sejem v Maribor. Odpremni stroški bodo na ta način manjši. — Vinarsko društvo za Dravsko banovino v Mariboru. Poučni izlet gostilničarjev na Tirolsko in Predarlsko. Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru priredi za gostilničarje, hotelirje in njih svojce osemdnevno poučno potovanje na Tirolsko in Predarlsko. Namen potovanja je ogled podeželskih mo1* derno urejenih gostiln in hotelov, kakor tudi ostalih tujsko-prometnih naprav. Izlet bo trajal od 2. do 9. maja. Celotni stroški in sicer vožnja po že* eznici III. razred, z avtomobili, z vzpenjačami, prehrana, prenočišče, napitnine, vstopnine znašajo za skupino I (Ljubljana) radi dir. brzovlaka 1.760 Din za osebo, za skupino II. (Maribor) 1.658 Din za osebo. Pijača posebej, istotako se med vožnjo po železnici prehranjuje vsak udeleženec na svoje stroške. Potni listi morajo biti vidirani od našiH oblasti, dočim preskrbi vodstvo izleta vizume za Avstrijo, Nemčijo in Švico. Prijave je poslati nemudoma, najdalje pa do vključno 15. aprila. S prijavnino je poslati polovico potnih stroškov, ostalo polovico pa najkasneje do 15. aprila. Do tega časa morajo biti zbrani p , ezi v Mariboru vsi potni listi. Vsa nadaljnja pojasnila daje »Pisarna zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru Vetrinjska ulica št. 11/1«. Telefon 2467. Najstarejši tempelj ljubezni razkrit. Ameriški arheologi so odkrili na severnem pobočju hriba Akropolis pri Atenah tempelj Erosa, ki se ga smatra kot najstarejši tempelj ljubezni in Afrodite in ki ga je popisal Pavzanija. Tempelj je že doslej vzbujal pozornost pri raznih izkopavanjih, ker so bila mesta, kjer so ga razkrili, poraščena s pinijami ir. so bila izkopavanja tam zabranjena. Arheologi nrinisuieio najdbi velik oomen. Dr. O. Ilaunig: Zgodovinski spomini na Sv, Lenart Svetovni dogodki so šli mimo Šentle-narčanov, kakor tudi med svetovno vojno niso dosti čutili grozot, pod katerimi so trpeli prebivalci drugih krajev. Edino vznemirjenje je povzročila leta 1797 novica, da se bližajo Francozi. Dne 9. aprila 1797 je prišel med osmo in deveto uro tobačni nadzornik iz Maribora, ki je sporočil, da korakajo Francozi s Koroškega in da so komaj dve uri oddaljeni od Maribora. Tržanov se je lotil nepopisen strah; ljudje so mislili, da prihaja sodni dan. K sreči se je novica izkazala ppzneje za neresnično. Pač pa so do-šli še isti dan avstrijski vojaki, okoli 800, večinoma »serbischen und kroati-schen Freikorps«. Ostali so samo čez noč tukaj. Kakor piše dotični kronist, so z ljudmi grdo ravnali ter jim odvzeli šiloma svinjsko meso, slanino in denar. Dne 6. aprila 1797 izdana proklama-cija generala Bonaparte je ljudstvo nekoliko pomirila. Po sklenitvi preliminarnega miru v Ljubnem je dne 24. aprila zapustilo Gradec 1000 Francozov, ki so odkorakali skoz Maribor, Celje, Ljubljano, Gorico in dalje na Bonedansko. Dne 25. oziroma 27. in 28- aprila 1797 so zapustile Gradec še ostale čete 9000 oziroma 6000 in 15.000 vojakov, tako, da do 3. majnika ni bilo več nobenega francoskega vojaka v štajerski deželi. Iz zapisnika z dne 28. decembra 1829 ie povzeti, da so morali biti Francozi budi v teh krajih. Tedaj je bil trški sodnik Karol Šrambek, ki je s svojim ugledom in modrimi odredbami obvaroval tržane vseh hujših neprilik, »in den \vich-tigen Kriegsepochen bei den feindlichen Durchmarschen keine Gefahren gescheut und fiir das Wohl des Marktes alles Un-gemach mit standhaftem Sinn ertragen und die groBten Opfer zu bringen be-reit war«. Martin Mlinarič, posestiiik v Sv. Trobci, je vedel povedati, da so bili Francozi v Sv. Trojici, kjer so kuhali blizu sedanjega pokopališča; kar so potrebovali, «o pošteno plačali. Kakor znano, je bil v Sv. Lenartu od 1. 1599—1622 glavni sedež skakačev. Njih početja in nazadnje neslavni konec sem popisal v povesti: Črni križ pri Hrastovcu. Na skakače spominja še sedaj označba kraja med Št. Lenartom ter Radehovo s »Perka fara«, češ, da so imeli tukaj skakači svojo kapelico. Kaj naj bi pomenila ta beseda, si pravzaprav nikdo ni bil na jasnem. Zgodovinar dr. Gruden navaja v »Zgodovini slovenskega naroda« to ime, češ, da spominja na skakače. Pojasnilo najdemo v prej navedenih zapiskih. Cesta, ki vodi iz Šent Lenarta proti Sv. Trojici, je med sedanjo Štelcarjevo hišo v Šent Lenartu in Lešnikovo v Radehovi na enem mestu bolj vzvišena in se vidi od tamkaj precejšen del Slovenskih goric. Ta kraj so imenovali: Berg Kalvary. Na tem hribčku so postavili Šentlenarčani dne 2. marca 1776 nove križe s Kristusom in obenem razbojnikoma ob vsaki strani. Ograjo je napravil mizar Mlinarič za 4 krajcarje, križe in kipe pa neki »Bog-macher« pri Sv. Treh kraljih. ime Berg Kalvary pa se je sčasoma pozabilo. V zvezi s skakači, ki so uganjali ravno tam spodaj v leseni, s steljo pokriti kapelici svoje neumnosti, se je to ime potvorilo in tako je nastal izraz »perka fara«, ki bi naj označil kraj, kjer so bili skakači. Zanimivo je tudi zvedeti, kakšna imena so imeli prebivalci v preteklih stoletjih v tem kraju. Tozadevno nam nudi majhno pojasnilo veliki zvon v Šent Lenartu, katerega je vlil Benedikt Fiernig — gotovo slovenski Virnik — v Velikovcu leta 1573. Na zvonu se namreč či-tajo imena Meichen, Kupiš, Repič. Več gradiva pa je vsekakor v matrikah župnijskega urada pri Sv. Lenartu, ki segajo do leta 1629 nazaj. Tam beremo imena: Ploj, Branko, Kukovec, Čolnik, Živko, Babosek, Gustinčič, Ketiš, Vogrin, Šparovec, Ješovnik, Senekovič, Korošec. Nemš>kih imen najdemo le malo. Tako znanega Niirnbergerja, Pernharta, Gloichenbergerja, Zormana, celo neko Jero Tattenbach, hčer Jurija Tattenba-cha iz leta 1720, kar je vsekako zanimivo, ker so bili Tattenbachovi grofje. Kar se posebej tiče trga samega, najdemo že v preteklih stoletjih imena rodov, katerih potomci so še sedaj v Št. Lenartu ali so se praselili v druge kraje. Tako čitamo ime Zirngast že sredi 17. stoletja- Imeli so svoj dom zraven sedanjega rotovža. Obe hiši sta morali biti v dobrih odnošaiih, kajti šele leta 1830 so dali zazidati dveri, ki so vodile iz rotovškega podstrešja v Zirngastovo hišo. — Zirngasti so izvrševali različne obrti; bili so peki in lončarji. Filip Zirngast je bil od leta 1724—1728 tudi trški sodnik in je v krstni knjigi prav pogostokrat naveden kot boter. (Nadaljevanje sledi.) Mariborski in dnevni drobiž Mariborsko gledališče REPERTOAR: Cetrtelk, 26. marca. Zaprto. Petek, 27. marca. Zaprto. Sobota, 28. marca ob 20. uri »Učlovečenje«, ab. B. Premijera. Nedelja, 29. marca ob 20. uri »Prodana nevesta«. Gostovanje primadone Marije Zaludove in tenorista Zdenka Knittla. Zadnjič. peharjev misterij »Učlovečenje« bo doživel svojo krstno predstavo v soboto, 29. t. m. Misterij je razdeljen v tri dejajja, oziroma 14 slik ter pomeni vsebinsko vsekakor novost v novem slovenskem dramatičnem slovstvu. Za predstavo vlada tudi v izvenmaribor-skih krogih veliko zanimanje ter se pričakuje poset nekaterih gledaliških kritikov celo iz Zagreba in Ljubljane. Režira Hinko Tomašič. Gostovanje primadone beograjske opere, gospe Žaludove in tenorista g. Zdenka Knittla. Izreden umetniški užitek se pripravlja za mariborsko občinstvo v nedeljo, 29. t. m. Tedaj bosta gostovala v Smetanovi »Prodani nevesti« primadona beograjske opere gospa Marija 2aludova ter tenorist in režiser g. Zdenko Knittl. Pela bosta partiji Marinke in Jartka. Primadono Zaludovo odlikuje izredno lep in izvrstno šolan glas- Knittla pa imajo Mariborčani še s prvih opernih sezon v najboljšem spominu. Pri tej predstavi veljajo za abonente znižane operne cene, Če nabavijo vstopnice v predprodaji pri dnevni blagajni. To l>o obenem poslednja vprizoritev »Prodne tudi hloda. Ljudska univerza v Studencih. Drevi ob 19. uri bo predaval g. dr. Jehart o Jeruzalemu. Predavanje bodo spremljale slkioptične slike. Pevsko društvo »Luna« v Krčevini priredi svoj letošnji redni občni zbor v soboto 28. marca ob 19. uri v gostilni g. Goltesa (Požauko) v Košakih. Na dnevni red pride zapisnik o lanskem občnem zboru, poročilo predsednika, tajnika in blagajnika, volitev odbora za tekoče leto in slučajnosti. Predviden je predlog, da se »Luna« priključi pevskemu odseku Sokolskega društva v Kr-čevini-Košakih ter s tem preneha kot samostojno društvo. Člane in prijatelje »Lune« vabi k udeležbi odbor. Občni zbor Jugoslovansko-češkoslova-ške lige. V soboto, dne 28. marca se bo vršil v gostilniških prostorih Narodnega doma letošnji občni zbor Jugoslovansko-češkoslovaške lige v Mariboru. Poleg običajnega dnevnega reda je na sporedu tudi kratek referat o stanju JČ-lig in ČJ-lig v preteklem letu. Občnega zbora pa se bo udeležil tudi češkoslovaški konzul g. inž. Sevčik, ki bo pri -tej priliki prvič obiskal Maribor, da se seznani s člani Lige in ostalimi predstavniki mariborskega javnega življenja. JČ-liga torej pričakuje, da se bodo tako člani, kakor tudi drugi prijatelji češkoslovaškega naroda polnoštevilno udeležili občnega zbora, ki začne ob 20. url. Posebno je vabljena tudi k udeležbi tukajšnja češka kolonija. Kdor še ni član Lige, se lahko ob tej priliki pri-n* o^m sbftc? Osebne vesti. Za suplenta na gimnazijo v Ptuju sta imenovana diplomirana filozofa Franc Onič in Martin Mavrič, na gimnazijo v Celju Jurij Pegan in Milan Fabjančič. — Za sodniškega pripravnika pri okrožnem sodišču v Vranju je imenovan Alojz Ferlan iz Maribora. — Za doktorja prava je promoviral na ljubljanski univerzi Franc Pichler iz Maribora. Vprašanje Kola Jugoslovensko-poijske lige v Mariboru. Vsi oni, ki so se prijavili bodisi pismeno ali ustmeno za vstop v mariborsko Kolo JPL, se pozivajo, naj pridejo v soboto 28. t. m. ob 20. v Narodni dom na občni zbor JČL, kjer se bo vprašanje obravnavalo in rešilo. Naprošeni so tudi vsi drugi prijatelji poljskega naroda, ki se še niso prijavili, da se udeleže! Nova banovinska bolnica v Murski Soboti. Te dni se je mudila v Murski Soboti komisija kr. banske uprave v Ljubljani v zadevi zgradbe nove banovinske bolnice. Komisiji so prisostvovali tudi zastopniki tamošnje občine gg. župan Benko in podžupan Čeh. Predvidena je zgradba velike bolnice z 700 posteljami in sicer na zapadnem delu posestva grofa Szaparyja. 25Ietnico škofovanja je slavil včeraj v Gorici tamošnji nadškof dr. Frančišek Sedej. Tem povodom so se vršile v Gorici po celi škofiji velike cerkvene slovesnosti. Fašisti v Gorici so se zbrali tudi k proslavam in jih izrabili za demonstracije za Dalmacijo in Jadran. Značilno je za italijanske oblasti, da so na postaji Podbrdo zavrnile bivšega ljubljanskega kne-zoškofa dr. Jegliča in njegovo spremstvo. Na povabilo iz Gorice se je dr. Jeglič z rednimi potnimi listinami vozil v Gorico. V Podbrdu pa je moral izstopiti in se vrniti. Zdravstvena predavanja v Studencih. V okviru »Tedna narodnega zdravja«, ki ga prireja ZKD, bo v Studencih dvoje predavanji in sicer 31. t. m. (torek) ob 15. uri za obe tamošnji šoli, zvečer ob pol 20. pa pod okriljem Ljudske univerze za odrasle. Obe predavanji se boste vršili v kinu s predvajanjem nazornih slik. Predaval bo g. dr. Valentin Varl, specijalist za tuberkulozo in vodja državnega protituberkuloznega dispanzerja v Mariboru, Gregorčičeva 6. Novinarski klub. Jutri, petek, ob 15. uri bo važen sestanek v Aljaževi sobi hotela »Orel«. Ker bo seji prisostvoval zastopnik Novinarskega društva v Ljubljani, se klu-bovi člani naprošajo, da se polnoštevilno udeleže sestanka. Pločnik kot vozna pot. Pišejo nam: Do kam sega mesto, tako se upravičeno sprašujejo stanovalci na Aleksandrovi cesti od gl. kolodvora proti Košakom. Mlekarice namreč vozijo po pločniku, premog leži p„ cele dneve na pločniku, ob nedeljah pa izletniki nemoteno tulijo pozno v noč. Izgleda torej, kakor da bi ta del Aleksandrove ceste ne spadal več pod mesto. Pričakujemo, da napravi policija tem razmeram konec, kajti stanovalci tega dela Aleksandrove ceste smo itak zadosti kaznovani že s tem, da moramo prenašati v poletnem času neznosen prah. Na.i se nam torej privošči vsaj nekai miru. Smrtna kosa. V splošni bolnici sta umrla včeraj: 12letna učenka meščanske šole- Julijana Mori, doma iz Ojstrice pri Dravogradu, in 34letni posestnik Vincenc Mur-šec iz Biša pri Sv. Bolfenku v Slov. gor- — V Slovenski ulici je umrla davi 73letna damska šivilja Marija Koller. — V Gradcu v splošni bolnici pa je umrla in bo danes prepeljana v Maribor 62!etna zasebnica Marija Šurman. Utopljenec v Muri pri Sladkem vrhu. Dne 23. t. m. je neki delavec našel v strugi Mure pri tovarni lepenke v Sladkem vrhu utop!'enca, ki je moral biti v vodi že več dni in čigar identiteta se doslej še ni dala dognati. Izgleda 30—40 let star, po videzu delavec, krog 170 cm visok, šlrokopleč. Na perilu so zasledili tnonpgjcain* K. P KINO '' Grafski: Danes zadnjič: Byrdova ekspedicija na južni tečaj. Od petka naprej veliki 100% zvočni film: Dl MITRI KARAMASOV Največje delo Dostojevskega. Fritz Kortner, Ina Sten, Fritz Kasp. Union: Danes zadnjič: V boju z podzemljem Od petka 100% zvočni velefiltn: MAROUISE POMPADOUR Ernest Verbes. Anny Ahlers. Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17., 19.. 21. uri: ob nedeljah in praznikih ob 15.. 17., 19. in 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni, XXVI APOLO KINO: V soboto in nedeljo dvojni spored: 3UCK JONES. FRED THOMSON. Ljudska univerza v Mariboru. V petek, dne 27. marca ob 8. zvečet bo predaval g. prof. Vincenc Lavoix iz Pariza — o Parizu z gledišča tujcev Ob njegovem veščem spremstvu se bomo seznanili z vsemi znamenitostmi, ki zanimajo predvsem tujca. Pobrežje. Nedeljska sokolska akademija nas je vse presenetila. Vse točke obširnega programa so se skladno in točno izvajale, tako, da je bilo občinstvo, ki je docela napolnilo Rojkovo dvorano, povsem zadovoljno. Program je otvorila ženska deca s srčkanim nastpom: »Zajčji rep«. Sledili so nastopi naraščaja io članstva, ki je ob spremljevanju klavirja točno izvajalo svoje težke vaje, kai moramo posebno priznati o Barkaroli Zadovoljili so nas tudi člani, ki so lahko s svojim uspehom v tem kratkem času zadovoljni. Vsem vaditeljem moremo le čestitati. Mladim telovadcem pa kličemo: Le tako naprej! Sobno streljanje lovcev bo drevi ob 20. uri v kegljišču gostilne »Plzenski dvor«- — Opozarja se, da se bodo mogli udeležiti sklepnega nagradnega streljanja, ki se bo vršilo koncem aprila ali začetkom maja le oni strelci, ki bodo še najmanj petkrat prisostvovali sobnemu streljanju. Podporno društvo za revne učence v Mariboru bo imelo svoj redni občni zbor na cvetno nedeljo, dne 29. marca ob 11. uri v društveni sobi v šoli v Cankarjevi ulici. Odbor prosi predvsem vse i,pravi-telje mariborskih šol, da pošljejo na občni zbor svoje zastopnike. Državna razredna loterija. Igralci drž. razredne loterije se opozarjajo, da so srečke za IV. razred 21 kola že prispele in jih naj zamenjajo v upravi »Jutra« In »Večernlka« v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. Žrebanie se bo vršilo že i. aprila. Vabilo na redni letni občni zbor »Stavbene zadruge drž. nameščencev v, MariboruV ki bo dne 27. t. m. ob 20. uri v zadružni pisarni na Rotovškem trgu št. 2 v I. nadstropju. Najsi že bode kakor hoče 1. aprila, Splošna uradn. menza, Slomškov trg lv daje s 1. aprilom do nadaljnjega celodnevno hrano (kosilo, večerjo- s kruhom) za znižano ceno 12 Din. Druge cene so dosedanje. Razstava moderne francoske grafike in knjig v mali unionski dvorani je odprta dnevno od 10. do 17. ure. Velika kavarna dnevno varietetna predstava. — Veda je danes že tako napredovala da je mogoče prenašati slike brezžičnim potom! - To je bajno! Z okvirji vredt Avto in letalo v misijonski sluibl ZANIMIVI DOŽIVLJAJI PATRA SCHULTEJA, KI JE SAM OBENEM PILOT. Pater Schulte, prvi katoliški duhovnik, ki sam vodi aeroplan, je prispel po 8-mesečni ekspediciji v bivši nemški jugo-zapadni Afriki v Berlin, kjer je prikazal v razgovoru z nekim novinarjem rezultate svojega poslanstva. Pri nekem žalostnem slučaju ;c prišel Schulte na idejo, izkoristiti aeroplan v službi katoliške misije. Neki njegov prijatelj, ki je bil v vojni skupno z njim avijatik, je umrl kot misijonar v Ovambobanolu za malarijo. Lahko bi se bil rešil, če bi imel pri rokah aeroplan, ki bi ga v nekoliko urah pripeljal do zdravnika ali pa, če bi mu mogel pračnim potem prihiteti zdravnik v pomoč. Revežu pa ni drugo preostalo, kakor da so ga peljali z volovsko vprego k zdravniku, tako da je bila vsaka pomoč prepozna. V jugozapadni Afriki je pomrlo na ta način mnogo misijonarjev, katerim ni bilo mogoče nuditi pravočasno pomoči. Inicijativi patra Schulteja gre hvala, da je bilo osnovano prometno društvo za misijonarje »Miva«, ki si je postavilo nalogo, da opremlja katoliške misijonarje z modernimi prometnimi sredstvi, t. j. z aeroplani, automobili in motornimi čolni. l'o veliko podjetje, z bivšim nemškim kancelarjem Cunom na čelu, namerava razširiti svojo organizacijo po vsi zemlji. Prva ekspedicija, ki je bila prirejena pred osmimi meseci v bivše nemško mandatno ozemlje na področju zapadne Afrike, je imela nalogo, praktično pokazati izvedljivost določb »Mive«. Ta ekspedicija :'e sijajno uspela. Od poslednjih postaj Tsu-mel in Grootfontein je trebalo potovati v notranjost zemlje sedem dni z autom, osem ur pa z aeroplanom. Že iz tega je razvidna ogromna prednost izkoriščanja modernih prometnih sredstev v službi misijonov. V severozapadno ležeči pokrajini Ovamboland je vpostavljen reden 4lUomobilski promet. To je področje, kjer Sladuje 120.000 ljudi, ker že dve leti ni nilb dežja. S pomočjo južno afriške mandatne vlade, s katero sodelujejo nemški 'n'sik>ni, bo sedaj mogoče dovažati na tovornih automobilih v to področje najnujnejši živež. Nič boljše ni na severu ob reki Oka-vango, kjer je čez 30-000 ljudi v najtežjih razmerah. Tudi tu je vpostavljen automo-biilski promet. Poleg automobilov pa so spravili na reko Okavango še tudi motorne čolne, izmed katerih ima eden naziv »Pio XI.« Kako neugodne prometne razmere vladajo v teh pokrajinah, doka- zuje dejstvo, da so morali motorne čolne najprej razstaviti in jih na tovornih automobilih prepeljati 500 km daleč do reke, kjer so jih zopet sestavili in stavili v promet. Tretje prometno sredstvo je aeroplan. Pater Schulte je dokazal z vrsto poletov, izvršenih v cilju izveščanja, možnost in korist tega prometnega sredstva. Skupna z Junkersovimi tvornicami aeroplanovje uredil nekaj linij za prevažanje zdravil in zdravnikov v kraje, kjer vladajo razne bolezni. Rezultati so bili nadvse zadovoljivi. Ekspedicija pa je prišla tudi do popolnoma znanstvenih rezultatov. Patru Schulteju in njegovima spremljevalcema Schonfelder-ju in Dresser-ju je uspelo prekrižariti z automobilom poprek in vzdolž celo področje bivše nemške jugo-zapadne Afrike in angleškega mandatnega področja Rodezije. Tako se jim je posrečilo postaviti tudi prve automobilske linije skozi ta področja in pa markiranje poti za nadaljnja razvijanja in vpostav-Ijanja prometnih zvez. Pri tem so morali pregaziti tri velike reke in so se v ta namen posluževali domainskih čolnov. Eno najtežjih vprašanje je bilo: oskrba s pogonskim gorivom. Za osem kilometrov pota so bili potrebni 4 litri bencina za vsak automobil. Za povratek so zakopavali pogonski materijal na poedinih označenih mestih, tako da ne bi ostali v puščavi brez benzina in olja. Na tem svojem potu so se lahko seznanili s celim živalskim cesarstvom v notranjosti Afrike. Gledali so iz neposredne bližine najraznovrstnejše afriške živali, leve, slone, bivole, antilope vseh vrst, leoparde, povodne konje, krokodile, kače, orle in mnoge druge živali. Tri tedne je potrebovala ekspedicija, da je končno prišla do svojega smotra, vračala pa se je 10 dni. Na ta način je prevozil pater Schulte celih 800 kilometrov z automobilom. Poleg ostalega si je zadela »Miva« nalogo, izobraziti svoje člane v vodenju modernih prometnih sredstev. Vsi misijonarji morajo voziti sami aeroplane, auto-mobile in motorne čolne, baš tako pa morajo znati jih tudi popravljati. Schulte je- za nelkaj časa v Nemčiji, da bo pripravil vse potrebno za snimanje filma v Afriki, kateri naj bi prikazal uporabo modernih prometnih sredstev v službi katoliških misijonov. Kako so nastale *slike na Igralnih kartah? Marsikdo se je že začudeno vprašal, odkod slike na igralnih kartah. Angleški 'Ulturni zgodovinar Gurney Benbam je nedavno izdal debelo knjigo, v kateri o-’ H zgodovino igre s kartami in slik [srn nn ir *0dločno zanika, da bi bila a1[ da bi biLp»ri^a v E™° >z Orrjenta trdilo _ vl KZmižliena - kakor se je kralia Karte francoskeSa iarp L p * evropske kulture in razne igre na karte so nastale z razvojem mnogih stoletij. Spiofa?ražširiL pa so se karte po .znajdbi iesoreza> ki je v. mogocal pomnozevanje slik na kartah Tarokova igra, koje izvor le«; v ie bila že v 15. stoletju (za ’ IV. in Husa) v Italiji zelo popularna Ni dvoma, da so slike, ki kažejo kralja in kraljice, sprva kazale resnične zgodovinske vladarje in vladarice. Tako na nemških kartah iz navedenega stoletja predstavlja srčnega kralja slika Karla Velike-p- Srčna kraljica, ki se v francoskih kartah imenuje Judita, je prvotno predstavljala ženo Karla Velikega, ali morda tudi svetopisemsko Judito. Najzanimivej-a iz Podob na kartah je srčni fant, ki je Prvotno predstavljal poročnika v vojski Sospe Orleanske, junaškega Gaskonca u Hirea, o katerem je že koncem 15. ®tja krožilo mnogo legend. »Karo« se ‘ ia najprej na francoskih kartah, in Javlja kamne za ulični tlak in sim-: ?2lra Kraditelje mest. Zanimivo je, da p ar?v kralj predstavljal prvotno Julija arja. rimskega premagovalci Galije, sedanje Francije. Tekom minolih 400 let so doživljale slike na kartah mnogo sprememb in mnogokrat so se v njih odražali zgodovinski dogodki. Tako so v času francoske revolucije bile figure kraljev nadomeščene s figurami modrijanov. Tudi moda raznih stoletij ni ostala brez u-pliva na figure. Tudi na današnjih taro-kovih in marijaških kartah se vidijo zgodovinski kroji. Najmanj porodov je v Angliji. Glasom uradne statistike ima Anglija sedaj najmanjše število porodov od vseh evropskih držav. V zadnjih letih je padlo tam število porodov tako močno, da jih pride na 1000 prebivalcev komaj 16.3. Vzroki so v glavnem gospodarski, ker imajo danes starši večji čut odgovornosti in si izračunajo, da si pri današnjih težkih prilikah ne smejo dovoljevati mnogobrojne rodbine. Goreči moralisti pa pripisujejo to »znatni komodnosti« današnjih mater. V Franciji odpade na 1000 prebivalcev 17.7, v Avstriji 17.5, v Belgiji 18-4, v Nemčiji 18.6, v Italiji 27.8, v Češkoslovaški 23.7 porodov itd. Grozna konstatacija med otroci v Var-šavL Nedavno so izvršili v varšavskih šolali uradno raziskavo o tem, koliko šolskih otrok pije alkohol- Pri tem so ugotovili strahotno dejstvo, da 62% otrok re/1'0 V večjih količinah uživa alkohol, od dečkov pa krog 70%. Značilno je, da se v višjih šolah Število učencev, ki uživajo alkohol, postopno zmanišuio. Rristokracija in demokracija u fingliji V zagrebški ljudski univerzi je nedavno g. V. Horvat predaval o vplivu aristokracije na angleško demokracijo. Uvodoma je naglaševal predavatelj razlike, ki obstojajo med angleško družbo in pa med družbo na evropskem kontinentu. Baš tako velike so tudi razlike v shvačanju demokracije same. Dočim se misli na •kontinentu v zvezi s tem vedno na krilatice: svoboda, bratstvo, enakost, ne rabijo na Angleškem za prvi pojem »liber-ty«, nego »freedom«, drugih dveh besed pa sploh ne omenjajo. Na Angleškem je še danes razlika med družabnimi razredi. Znani španski pisatelj Madariaga je u-pravičeno vzporedil angleško družbo s solidno zgrajeno piramido. Temelj tvorijo široki sloji prebivalstva, nad njim se vzdigujejo višji sloji, na vrhu pa je kralj. Vsak razred angleške aristokracije in plemstva ima svoj pomen poleg meščanstva, kmetijstva in delavstva. V Angliji vlada danes delavska stranka. Po tem bi lahko sklepali, da je zavladalo delavstvo. Temu pa seveda ni tako in je to le prividna slika. Na Angleškem vlada samo politična demokracija, omogočena z občim pravom glasovanja, vendar pa še tudi danes aristokracija najbolj vpliva na javno življenje, politiko, trgovino in industrijo. Predavatelj je dokazal to svojo trditev z navajanjem številnih članov plemstva v vladi, v parlamentu, v diplomaciji, v visoki upravi, v, sodstvu in v bankarstvu. Razloge temu je treba iskati v imovitosti teh razredov, ki jim dopušča, da si pridobe visoko izobrazbo in dajo tako intelektualno elito za vodstvo najraznovrstnejših poslov. Razen tega jim pomaga njih bogastvo tudi v to, da uravnavajo gospodarsko življenje. Tako je popolnoma razumljivo tudi sama delavska stranka, ki ima vlado, pod vplivom aristokracije. Nikakih izgledov ni, da bi mogli laburisti pri sedanjih razmerah izvesti svoje zamisli o socijalizaciji ali kakršenkoli bistven del svojega programa. To stanje bo trajalo še zelo dolgo in se bo izpre-vrglo le polagoma. To je prostovoljno odstopanje aristokracije pred silami novega časa, kar se vrši polagoma, pri čemer pa zna aristokracija popolnoma izkoristiti vsak svoj taktični umik. Ta počasni razvoj bo vendar privedel enkrat do harmonije, ko bosta zavladali na Angleškem poleg politične še tudi socijalna in ekonomska demokracija. Tuji humor Filmska zvezda si da izstavljati potni list. — Poročena? — vpraša uradnik. = Začasno! * On: Draga, vidim, da v svoji obleki že ne moreš več v gledališče. Ona (polna upanja): Tudi jaz mislim, da ne gre več. O n: Zato sem kupil samo eno vstopnico. # Filmska zvezda se joče. — To je že nemogoče, kaj vse od nas zahtevajo. Komaj smo se naučili govoriti za zvočni film, že zahtevajo, da se naučimo zardeti in pobledetl za barvni film! * — Ali so pomagale Vašemu možu kroglice, ki sem mu jih zapisal za pomirje-n je? = Ne, strašno se je razburil, ko je čul. da stanejo 50 dinarjev. * Bolnik dela oporoko. ~ Končno še želim, da bi pri mojem pogrebu peli tri korale. = Dobro, se bo zgodilo! Katere želite čuti?! Harakiri prihaja iz mode. Stara japonska šega, po kateri si ta-mošnji samomorilci prerežejo trebuh z ostro britvo, izginja. Glasom zadnje statistike se je od 15.000 samomorilcev komaj 250 usmrtilo na ta način. Bolj v modo pa prihaja sedaj na Japonskem »shinjuc, dvojni samomor parov, ki zahteva vedno več žrtev. Japonci pravijo, da so tega krivi evropski in amerikan-ski filmi s svojo osladno-sentimentatao ljubezensko vsebino, Šport Grazer Parkklub : S. K. Rapid 2:0 (1:0). Včeraj je v Mariboru gostovalo proti S. K- Rapidu moštvo Parkkluba iz Gradca. Moštvo je dobro vigrano in goji lep kombinacijski nogomet. V moštvu Ra-pida ni bilo vse v redu. Napadalna vrsta se ni mogla znajti, ter je igrala raztrgano. Tudi krilska vrsta in ožja obramba ni bila na običajni višini. Goli so padli v 15 minuti v prvem polčasu in v 31 minuti v drugem polčasu. Sodil je gosp. Nemec. I. S. S. K. Maribor rezerva : S. K. Svoboda 3:1 (1:0). Na igrišču 1. S. S. K. Maribor se ie včeraj popoldne odigrala prijateljska training tekma med I. S.;S. K. Maribor rezervo in S. K. Svobodo I. Zmagal je »Maribor« v razmerju 3:1. Sodil je g. Konič. Ostale nogometne tekme. Zagreb: Gradjanski : Ilirija (Ljubljana) 4:1 (1:0); Hašk : Sparta 3:1 (3:0). Ljubljana: A. S. K. Primorje : Atletik S. K. (Celje) 8:1 (5:0). Subotica: B. S. K. : Bačka 5:2 (2:2). Cross country za prvenstvo Maribora. Proga za cross country tek za prvenstvo Maribora, ki se bo vršil v nedeljo, dne 29. t. m. se je nekoliko spremenila. Start je ob 11. na igrišču Ra-pida. Tekači morajo najprej preteči 1 rundo na igrišču, nato gre proga po cesti do Radvanja, potem na desno do gostilne Anderle in po pešpoti nazaj na igrišče. Tek se zaključi s 6 rundami na igrišču. Proga je dolga približno 7500 m, od teh 2600 m na igrišču. Prijave sprejema do sobote, dne 28. t. m. ob 18. g. Fišer, drž. delavnica v Mariboru. I. S. S. K. Maribor, nogometni odsek. V petek, dne 27. t. m. ob 20. obvezen sestanek I. moštva .in rezerve v posebni sobi hotela pri »Zamorcu«. Načelnik. Plavači pozor! Prvi sestanek članstva vodnosportne-ga odseka ISSK Maribora se bo vršil v petek, dne 27. t. m. ob 18. uri v posebni sobi hotela »Pri zamorcu«. Udeležba vseh članov in članic je nujno potrebna!