Štev. 184.
V Ljubljani, sreda dne 3. julija 1912.
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
-J)AN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in traznikili — oh 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob »• uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v ipravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na lom K l-50; s pošto celoletno K 20’—, polletno i 10’—, četrtletno K 5‘—, mesečno K 1'70. — ja inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se ::	pošilja	upravništvu.
:	Telefon	številka 118.	:::
aarr-fraiB.
m
•••
•••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. :s
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo in upravništvo:	at'
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska uHca št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta SJO v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust.	—	Za	odgovor je priložiti znamko. :S
:::	Telef.m	številka 118.	:s
Nevarna politika v Bosni.
Sarajevo, koncem junija.
Zadnji dogodki v politiškem življenju bo-.anskem so zopet dokazali, da se razmerje ,ned bosanskim prebivalstvom in skupno vla-}o ni izza aneksije dosti izpremenilo. Poprej je jmela Bosna neodgovorno vojaško upravo, K> aneksiji je dobila ustavo in letos se je slednjič izvršila tudi v vrhovni upravi izprememba ii pa v bistvu ni izpremenila ničesar v razmerju med prebivalstvom in upravo.
Bosansko prebivalstvo dobro čuti, da je usJUva le navidezna. da je parlamentarizem n parlamentarna vlada v Rosni neka? iluzor-legla. saj to je potrdil celo skupni finančni Minister Bilinski. ki je mirnodušno rekel, da posna ne dobi v dogledni do^ lade in uprave <i bi v popolnem obsegu odgovarjala ustavi ;n parlamentarizmu.
Poslala so v Bosno slovanskega skupnega inančnega ministra EUlinskega. Mogoče so merodajni krogi s to misijo hoteli apelirati na ilovansko vzajemnost. Toda račun ni bil posebno čist. ker bosansko predstavništvo prebivalstva gotovo ni tako naivno, da bi nasedlo taki zanjki. Res je sicer, da je politiško in Strankarsko življenje v Bosni precej nenaravno. poljtiški boi je nenadoma prevzel vse prebivalstvo in s tem izzval najostrejši strankarski boj. T oda. ako so poklicani krogi računali na politiško razdvojenost posameznih strank so prezrli dejstvo, da so vse bosanske stranke in politiške skupine edine v onem trenutku, ko se gre za pravice in interese bosanskega prebivalstva.
Pa tudi prebivalstvo samo se noče in ne more navduševati za sedanjo vladno politiko. To stališče prebivalstva napram nepopolni deželni upravi je razvidno iz dejstva, da je proračunski odsek moral odkloniti proračun, ker se ni upala niti ena stranka glasovati zanj; ker stranka, ki bi glasovala za proračun, bi v sodbi prebivalstva prišla v vladni blok in v tein trenutku izgubila med prebivalstvom vsak upliv in slednjo zaslombo.
Bilinski je prišel v Bosno, da uredi po-titiške razmere in ustvari delazmožno večino bosanskega saborja. Toda nad Bosno leže še vedno grehi politike prejšnjih finančnih ministrov Kalaja jn Buriana. Ako je hotel Bilinski doseči količkaj uspehov, a ko se je nameraval zediniti s posameznima strankami glede poJ-edinih točk delavnega programa, moral bi «>riti v Bosno brez kakih instrukcij. brez vsakih predsodkov, ali pa moral iste znati vsaj *akrivati. Toda Bilinski je zašel na pot svojih prednikov in že vnaprej onemogočil vsak po-voljen rezultat. Bilinski je vršil pogajanja v »mislu instrukcij iz Budimpešte in konference {lede železniškega vprašanja so pokazale ta-M kake namene ima Bilinski. kje je iskati ariginald njegovih ppgramnih točk.
Železniško .vprašanje, kakor ga je razlagal nilmski nikakor ne odgovarja interesom Bosne, temveč podpira le ogrske interese, zla-/t,‘ u- Se 'Hdustrije. Ta železniški program bi oškodoval ne samo industrijske interese Bosne, nego tudi interese sosedne Hrvaške.
Obziri na interese ogrskega importa so *oveli skupnega finančega ministra na popolnoma nasprotno stališče, kakor ga je v tem vprašanju zavzel bosanski sabor, ki vendar le eprezentira voljo prebivalstva anektiranih iežel.
Bilinski je zahteval, da naj se sabor izjavi o njegovem železniškem vprašanju, ali ga sprejme ali pa odbije en bloc; vsaka najmanjša izprememba je nemogoča. Delegatje strank so morali odbiti to zahtevo; in tako so se pogajanja razbila. In ravno v ti točki tiči ona velika napaka in nevarnost politike skupne vlade. Pred ustavno ljudsko zastopstvo prihaja vlada z gotovini programom, ki ga mora ta neizpremenjeno sprejeti, in že .vnaprej se odklanjajo vsake izpremembe. ko je vendar naravno. da bi se morala taka vprašanja raz-motrivati in reševati temeljem sporazuma med prebivalstvom in vlado! To sc ni zgodilo, zato so sc pa razbila vsa pobijanja.
Tn kaj sedaj?
Vlada napoveduje odgoditev sabora do jeseni. ko se ta zopet snide naj se izreče v predloženem programu, a že danes je gotovo da bo sabor sploh odklonil te zahteve skupne vlade, kakor so iili odklonile posamezne stranke.
Bosanski sabor ima delazmožno večino, a ta večina hoče delati v korist dežele in prebivalstva. ne pa v korist tujih interesov. Taka večina pa ni ugajala Bilinskemu. ker on si predstavlja vladno večino na način, kako je to doživel tekom svojega dolgoletnega parlamentarnega dela v Avstriji, kjer vsaka ve- • čina slepo sledi vladi!
V	politiških krogih Bosne se govori sedaj o veliki politiški izpremembi. ki naj se dogodi v jeseni. Bilinski ne bo dolgo skupni ii-tiančni minister, kajti mogoče že v najkrajšem času uresniči svojo željo, ki jo je gojiil in deloval zanjo že izza svojega pada kot avstrijski finančni minister. Do jeseni se gotovo izvrši rekonstrukcija avstrijskega kabineta, in Bilinski postane ministrski predsednik. Kot njegov namestnik v dostojanstvu skupnega finančnega ministra se pa imenuje sedanji predsednik ogrskega državnega zbora grof Štefan Tisza. človek železne volje in energije, mož policijskih sposobnosti, kršitelj ustave in parlamentarizma.
In tak človek naj reši bosansko vprašanje? Motijo se merodajni krogi, ako mislijo, da bo nasilje, kršenje ustave pripomoglo do uspeha vladne politike. Kar Čuvaj ni in ne bo dosegel na Hrvaškem, toliko manj doseže to v Bosni Tisza! »Hrvatska Zajednica« se bavi s temi kombinacijami in pravi:	»Zanimivo je. kako
je mogel priti T isza sploh v kombinacijo glede finančnega ministrstva. Pravijo, da je mož železne roke, da bo tako tudi nad nami poskusil moč svoje roke. Ali kaj nas ne tišči ta železna roka že dolgih 32 let?«
In kombinacija s Tiszo je ona nevarna igra politike skupne vlade. Pač slabo proro-čanstvo za prihodnjost. ako se namerava s Tiszo na čelu reševati politiška in gospodarska vprašanja kake dežele v nasprotnem smislu, kakor si želi prebivalstvo!
Napake, ki jih je zagrešila skupna vlada na eni. ogrska pa v še večji meri na drugi strani nad Bosno od okupacije in aneksije dalje. more popraviti le sporazumno delo ustavnega zastopstva in deželne uprave!
Pa kako naj si prestavljamo to sporazumno delo. ako se nam grozi s Tiszo in njegovimi recepti iz .ogrskega državnega zbora!
Pa naj bo že kakorkoli merodajni krogi so lahl€> uverjeni. da je ta politika, igra z nevarnim ognjem! Parlamentarna in ustavna svest je bosanskemu prebivalstvu tako prebujena., da bi se opekel vsakdo, kdor bi hotel dikati v te svetinje bosanskega prebivalstva!
Za svobodo.
Trst, dne 1. julija 1912.
Včerajšnji izlet slovenskih zidarjev, spojen z javnim shodom in veselico, je bil prava manifestacija bojujočih se slovenskih zidarjev. Ob 3. popoldne se je pričel pomikati sprevod z godbo N. D. O. in društveno zastavo na čelu izpred »Narodnega doma« v Trstu proti Barkovljam. Delavstvo se je odzvalo povabilu zidarjev v obilnem številu, ter s tem pokazalo, da stremi po odpravi terorizma med delavstvom. V častnem številu je bila zastopana posebno ženska skupina N. D. O. Delavsko ženstvo je tudi vneto za svobodo in hoče. da izgine terorizem, ki ga goje socialni de-mokratje napram v N. D. O. organiziranim Slovenskim zidarjem.
Solnce je pripekalo, ko smo korakali po prašni cesti. A bili smo vzlic vročini veseli. Pa kako naj bi tudi ne bil vesel človek ob pogledu na proletarsko množico, ki se zaveda važnosti boja za svobodo!
Dospeli smo v Barkovlje. Ko smo zasedli vse prostore na velikem senčnatem vrtu, je predsednik zidarske skupine tov. Pregare otvoril javen shod z dnevnim redom: »Preganjanje slovenskih zidarjev v Trstu in okolici«. Predsednik je v nagovoru omenjal, da je c. kr. namestništvo prepovedalo shod na cesti pred kons. društvom in da se zato vrši shod na vrtu.
Kot nrvi govornik je nastopil strokovni tajnik Brandner. ki je v obširnem govoru pojasnil razvoj zidarskega gibanja. Ostro je nastopil proti postopanju socialne demokracije, ki trosi sovraštvo med delavstvo iri celo navaja pristaše, da mečejo opeko na v »Nar. del. organizaciji« organizirane zidarje, če se sd-sialnim demokratom nočejo z lepim podvreči. Strokovni tajnik je kritiziral c. kr. namestništvo. ki še do danes ni izpolnilo svoje dolžnosti in ugodilo zaht£vam. sporočenim c. kr. namestništvu že pred tremi meseci potom resolucij. poslanih iz neštetih javnih shodov. Govornik je dejal, ko je obširno orisal mučno življenje, preganjnanih slov. zidarjev, da bo Nar. del. org. šla naprej po yot.i na kateri se nahaja sedaj. N. D. O. si bo prizadevala poučiti.*adnjega poedinca. da je boj med delavstvom koristen le krutemu kapitalizmu, kateri se tega klanja med delavstvom silno veseli.
—	Ako druge delavske organizacije danes ne ne stoje na tem stališču, na katerem se nahaja N. D. O., bo N. D. O. skušala vse te organizacije poučiti, da je njihova pot napačna, da je njihov boj le škodljiv delavstvu! In tako bomo šli naprej, z upom v srcu. da dospemo v čase. ko bo s temi mislimi prepleten vsaki po-edinec. vsaki suženj. Takrat pa ne bo treba več boja. ker bo samoodsebe padlo kar je krivičnega in osrčeno bo s tem vse sedaj še v sponah se nahajajoče človeštvo.
Predsednik N. D. O. dr. Kisovec je govoril o narodnem socializmu. — Smo socialisti, ker ne priznavamo današnjega družabnega ustroja za pravičnega, socialistis mo - narodni socialisti. Misel narodnega socializma se mora razprosteti po vsem jugoslovanskem. Sedaj se zvežejo vse strokovne organizacije na narodni podlagi, v »Nar. del. zvezo«. Tej Zvezi pristopi tudi N. D. O. Gibanje med slov. delavstvom je povsod veliko, zanimanje za novo idejo istotako. Pride čas. ko zmagamo nad krivicami, ko se povspne jugoslovansko delavstvo na kvišku in doseže s svojo lastno
Povest o veliki nesreči, ki se je zgodila na Kranjskem.
Enkrat je bil en Šuklje. Mnogo je študiraL in učen mož je bil. Ker pa učenost malo nese, je postal poiitik. Prišel je na svojih potih tudi v klerikalno stranko in ta ga je spravila na vrh gore.
Ko ie Suklje sedel na vrhu. so si klerikalci pošteno oddahnili. Potem so si pa mislih: Čemu smo spravili na vrh tega človeka, ki je bil nekdaj svobodomislec. Saj imamo svoje ljudi. In so se začeli zbirati okoli stolca. na katerem je sedel. da bi ga prevrnili na. drugo plat. kjer ie bilo brezno pozabljivosti.
Naenkrat pa sc je zgodila velika nesreča. Debela postava Šuklje ja *e je zvalila po rebri navzdol in je pretila s nogubo vsem. ki se niso pravočasno umaknili. Pri tej nesreči je bilo povaljanih nekaj jako uglednih kranjskih ljudi med njimi tudi finančni minister«
močjo, ki mu jo da narodni socializem, zboljšanje žalostnih suženjsjkih razmen.
Delavstvo je bilo zelo navdušeno in je ob nastopu živahno pozdravljalo oba govornika* med govori pritrjevalo, na koncu pa z navdu-
LISTEK.
CONAN DOYLE:
Zgodbe napoleonskega huzarja
(Dalje.)
lzprva sem mislil, da je kričanje kake Živali, polagoma pa sem začul besede, izmed katerih sem mogel razločiti samo francoski vzklik: > \on Dieu!« Z največjo previdnostjo krenem proti kraju, odkoder je prihajal glas. In kaj se pokaže mojim očem?
Na ležišču iz suhega listja je ležal mož v isti sivi uniformi, ki sem jo nosil sam. Moral je biti strašno ranjen, kajti robec, ki ga je pritiskal na prsi Je bil rdeč od krvi. Okrog njegovega ležišča je bila cela mlaka, in takšna množica muh je rojila okrog njega, da bi me bilo opozorilo že njih brenčanje, če ne bi bil slišal njegovega stoka. V prvem trenotku sem obstal, boječ se zvijačne pasti, nato pa je soču^e in tovarištvo zadušilo v meni sleherno drugo čuvstvo; planil sem k njemu in pokleknil. Pogledal me je preplašeno: bil je adjutant Duplessis, ki se je bil odpravil včeraj na pot. Prvi pogled na njegovo upadlo lice in v njegove kalne oči mi je razodel, fcia se bori s smrtjo.
»Gčrard!« je šepnil, »Gerard!«
Vse, kar sem mu mogel dati, je bil sočuten pogled; on pa, junak ,je mislil še vedno na dolžnost, čeprav mu je biladuša na jeziku.
»Grmada, Gerard nli jo misliš zapaliti?«
»Ali imaš kamen in kresilo?«
»Tukaj!«
»Potem jo zapalim še nocoj.«
»Zadovoljen umrem s to zavestjo. Ustrelili
so me, Gerard. Povej maršalu, da sem storil vse,
kar je bilo v moji moči.«
»Pa Cortex?«
»On je bil še nesrečnejši. Padel jim je v roke in umrl strašne smrti. Ako vidiš, da jim ne uideš več, Gčrard, si sam poženi kroglo v glavo, da ti ne bo treba umreti kakor Cortex.«
Videč, da govori s težavo, se sklonem k njemu, da bi laglje razumel njegovo šepetanje.
»Ali mi daš lahko kak dober svet, kako naj rešim svojo nalogo?« ga vprašam.
»Da, da — De Ponrbal. Zaupaj De Pom-balu.« S temi besedami se zvrne vznak in izdihne.
»»Zaupaj De Pombalu. To je dober svet.««
Ozrem se in vidim v svoje začudenje, da stoji tik za mano neznan mož. Besede tovariša so si bile tako osvojile mojo pozornost, da ga nisem slišal, ko se je priplazil. Skočim pokoncu in ga pogledam. Bil je vitek in temen, črnolas, črnobrad in žalostnih oči. V roki je imel steklenico vina in preko rame puško, kakor so jo nosili guerille. Ni se zdelo, da jo hoče sneti in nameriti name; spoznal sem, da je mož, ki mi ga je priporočil umirajoči tovariš.
»»Ali, mrtev je!«« je dejal, sklonivši se nad Duplcssisom. »»Zbežal je v les, ko ga je zadela krogla; na srečo sem ga našel, ko se je zgrudil, in sem mu lahko olajšal poslednje ure življenja. To ležišče je moje delo; šel sem bil po vino. da mu pogasim žejo.««
»Monsieur,« mu pravim, »zahvaljujem se vam v imenu Francije. Sicer sem samo huzarski polkovnik, toda moje ime ima dober glas v francoski armadi. Ali smem vprašati
. »»Da, gospod, moje ime je Alojzij de Pom-bal, mlajši brat znanega plemenitaša te rodbine. Ta čas sem prvi poročnik v guerillski četi Ma-nuelovi, ki ga navadno imenujejo »Smehljajočega«.««
Bogme, segel sem tja, kjer bi morala tičati moja pištola; mož pa se nasmehne tej kretnji:
»»Njegov prvi poročnik sem, obenem pa tudi njegov smrtni sovražnik.«« S temi besedami si odpne suknjič in razgrne srajco. »»Poglejte to!«« zakliče, kazoč mi svoj hrbet, ki je bil poln marog, starih in novih, modrih in rdečih. »»To je napravil »Smehljajoči«, meni, plemiču najžlahtnejše krvi na vsem Portugalskem. Videli boste še, kako se mu osvetim!««
V	očeh mu je igral takšen bes, in škripal je z zobmi tako srdito, da nisem mogel dvomiti o resničnosti njegovih besed, vzlasti ker so jih potrjevale s krvjo podplutc proge na njegovem hrbtu.
»»Še deset mož imam, ki so mi vdani,«« je nadaljeval, »»in nadejam se, da se v malo dneh pridružim vaši armadi, kakor hitro bo moje delo tukaj dovršeno. Dotlej pa —«« njegov obraz se mahoma čudno izpremeni, strga si puško z rame in krikne: »»Roke kvišku, prokleti Francoz! Roke kvišku, drugače ti poženem kroglo v glavo!««
Vi se čudite, mes amis! Drevenite, kajneda! Le mislite si, kako sem otrpnil in ostrmel nad tern nepričakovanim preokretom najinega razgovora. Videl sem črno puškino cev in za njo črne, bleščeče oči. Kaj naj bi storil? Nisem si mogel pomagati. Dvignil sem roke kvišku. Tisti hip zaslišim od vseh strani človeške glasove, kričanje, klicanje in teptanje nog. Tolpa strašnih postav prilomasti po grmovju, pograbi me tucat krepkih moških rok — jaz nesrečnež sem bil ujet že drugič, preden sem sc zavedel. Na srečo nisem imel pištole, da bi si bil prestrelil glavo. Da sem bil v tistem trenotku oborožen, ne bi sedel zdaj tu v kavarni in vam ne bi pravil teh starih zgodb, mes amis.
Surove,kosmate roke so me držale objetega od obeh strani ter me vodile po navedeni poti skozi gozd. lopov de Pombal pa je dajal povelja. Štirje razbojniki so nosili truplo mojega tovariša Duplessisa. Ko smo stopili iz gozda na prosto, je bilo solnce že globoko v zatonu. Gnali so me navkreber, dokler nismo prišli v guerillski glavni stan, ki je ležal v jarku blizu vrha. Tam sera zagledal tudi grmado, ki me ie stala toliko križev in težav, četveroogelno nasut kup lesa, ravno nad nami. Nekoliko spodaj je stalo par koč; prej so bile nedvomno last kozjih pastirjev, zdai pa so ti lopovi prebivali v njih. Vteknili so me vi eno, zvezanega in brezsilnega, poleg mene pa so položili truplo ubogega tovariša.
Ko sem ležal tam, me je mučila edina misel, kako bi mogel čez par ur zapaliti grmado nad seboj. Zdajci pa se odpro vrata, in v kočo stopi mož, ki bi ga bil zadavil na mestu, da nisem imel zvezanih rok: bil je De Pombal v svoji lastni osebi. Nekaj brigantov mu je sledilo za petami, on pa jim je velel ostani zunaj in je zaprl vrata za sabo.
»Lopov!« mu zakličem v pozdrav.
»Tiho!>3 mi pravi. »Govorite tiho, ker ne vem, ali naju kdo ne posluša; gre mi za kožo. Pojasniti vam moram zadevo, gospod polkovnik Gerard; vaš prijatelj sem, kakor sem bil prijatelj vašemu tovarišu. Ko sem govoril z vami ob njegovem truplu, sem zapazil, da sva obkoljena in da se ni mogoče ogniti vašemu zajetju. Z obotavljanjem bi bil pogubil vas in sebe. Zato sem vas prijel sam, da ne izgubim zaupanja čete. Lastna pamet vam pravi, da mi ni preostajalo nič drugega. Tudi zdaj še ne vem, čc vas bom mogel oteti, toda poizkusiti hočem vsaj.-
To je pokazalo stvar v novi luči. Odgovoru sem mu, da ne vem, koliko ni" ■ mem verjeti, da pa ga hočem soditi po Hobn-1
Ženim ploskanjem in Živio- klici pokazalo, da ic umeio poplnoma govornike, ter da se hoče tudi teh naukov držati, se jih oklepati bo!j-in boli. ker K- v teh naukih rešitev mučem-štva.
Ko je bila nato sprejeta resolucija, ki zahteva z vso'odločnostjo od c. kr. namestništva da reši nemudoma že pred tremi meseci do-poslane resolucije, je. predsednik Pregare zaključil lepo uspeli shod.
Po shodu ;;e je vršila veselica. Naj izrazimo na tem mestu posebno pohvalo pevskemu društvu »Adrija« v Barkovljah in pevskemu odseku Z. J. Z. Zabava je trajala do polnoči.
Tako je lepo niinul ta dan. dan vpijoč po svobodi. In res je bilo hudo — opazili smo to na očelt — marsikateremu sužnju, ki jc ta tian spoznal življenje v zelenem vrtu iz katerega se vidi na modro jadransko morje, ki se razprostira na dolgo in široko, ne vedoč za boje. ki divjajo v človeštvu; hudo — da .vsakemu, ki jc tam izptegeledal in spoznal, ’da je tudi zanj pomoč, ako se je le hoče posluževati — a da je do danes ni poznal.
Vsak korak ni brezuspešen, vsaka beseda ne pade na rodovitna tla. pa tudi poizgubi se ne vsaka. Zato je tudi včerajšnji dan ustvari,! nekaj boievnikov, ki gredo z nanv v boj. ki z nami^ vred planejo naprej.
Šlo bo. bodimo brez skrbi, a le — če delamo neumorno na tej podlagi.
SHOD
i&ratiflo-napredira stranke
bo » nedeljo, 7. julija ob 10. dopoldne v veliki dvorani ..Mestnega doma".
Na sporedu so referati o sploš, polltič. položaju. deželni klerikalni politiki in njenih posledicah. o organizaciji stranke po deželi in o narodnem skladu. Vstop je dovoljen le vabljenim članom, zato je prinesti vabilo s seboj! Ako bi kdo izmed zaupnikov ne dobil vabila. naj piše ponj izvrševalnemu Odboru na-rodno-napredne stranke v Ljubljani ali pa se udeleži shoda v spremstvu vabljenega zaupnika.
POLITIŠKA KRONIKA.
Dr. Milovan Milovanovič. Po kratki bolezni je umrl nenadno srbski ministrski predsednik in minister zunanjih del dr. Milovan Milovanovič. Z njim pade v grob reprezentant najtalentiranejše srbske diplomacije, skraj-ho previden diplomat. Dejanje ni bilo 'njegov politiški cilj. nekaj hamletskega je bilo vedno v njegovi politiki. Svojo diplomatsko karijero je započel kot poslanik v Rimu. kjer sc ie uži-vel v slovansko - romansko romantiko. Prišel je v Srbijo na mesto ministra zunanjih zadev, a njegovo postopanje ni vselej bilo v smislu staroradikalnih tradicij, kar se Je razvidelo iz njegovega stališča v aneksijski krizi. Zavzel ie stališče, ki je bilo takrat naravnost nasprotno željam ter zahtevani srbskega naroda. Od aneksijske krize dalie ie vodil srbsko politiko .v skrajno prijazni smeri napram Avstriji, kar Je vzbudilo med Srbi veliko ogorčenje ne samo poti megovi osebi nego tudi proti njegovi, sta-roradikalni stranki, kar se je jasno pokazalo pri zadnjih skupštinskih volitvah, ko si je opozicija priborila dokaj novh mandatov. Ko se je bojeval v avstro - ogrski delegaciji znani boj Masaryk - Aehrenthal. ki je izzval Vašičev proces, v katerem je bila obsojena avstrijska zunanja politika, je zavzel Milovanovič skrajno prijazno stališče napram prizadetim faktorjem avstrijskega poslaništva v Belgradu in naš zunanji urad. Na ta način je obvaroval avstrijsko diplomacijo velike blamaž«;, kar sc je svoječasno mnogo razmotrivalo v svetovnem časopisju. Sedaj je doigral svojo ulogo. Po kratki bolezni je umrl in pustil svoje delo nedokončano. ker vedno večji odpor se je pojavljal v Srbiji proti njegovi politiki, ki je imela samo en čili in to kolikor mogoče resno zbli-žanje Avstrije in Srbije. Ali bo njega naslednik znal udejstvitl njegove ideale, ali pa bo krenil popolnoma nova samostojna pota. to je sedaj vprašanje srbske politike v diplomaciji. —
»Drugega tudi ne zahtevam,« je dejal. »Še dober svet naj vam dam. Vodja vas hoče videti takoj. Govorite z njim odkrito, drugače vas da prežagati med dvema deskama. Ne ugovarjajte mu. Dajte mu vsako informacijo, ki Je želi. To je za vas edini up rešitve. Ako se vam posreči dobiti časa. lahko nastopi kaka ugodna Okolnost za vašo rešitev. Pojdite z mano, da ne nastane sumnja.« Pomagal mi Je vstati, nato pa je odprl vrata, potegnil me precej surovo na prosto in me tiral s pomočjo dedcev, ki so čakali zunaj, z brcanjem in dreganjem na kraj, kjer je sedel poglavar v krogu svojih pajdašev.
Čuden človek Je bil ta Manuelo »Smehljajoči«. S svojim obilnim životom, veselo, udobno zunanjostjo, grobim, gladko obritim licem in plešo na glavi se je zdel živa slika vrlega rodbinskega očeta. Ko sem videl njegov poštenjaški smehljaj, skoraj nisem mogel verjeti, da je ta človek res podli lopov, čigar ime je bilo v enaki meri groza angleških in francoskih čet. Kakor znano, je dal angleški častnik Frent kesneje obesiti lumpa zaradi njegovih okrutnosti. Sedel je na kamnu in me gledal tako prijazno, kakor človek. ki vidi starega znanca po dolgi ločitvi. Ni pa ušlo mojim očem, da je slonel eden njegovih ljudi na žagi, in ta prizor je bil tako zgovoren, ’da me je ozdravil mahoma vseh iluzij.
»Dober večer, polkovnik Gčrard«, mi je zaklical naproti. »Massčnov štab nam izkazuje Čast za častjo: prvi dan je prišel major Cor-tex, naslednji dan polkovnik Dupiessis,, fin zdaj polkovnik Gerard. Morebiti nas celo maršal še počasti s svojim posetom. Govorili ste $ D^plessisom. kakor slišim. Cortexa najdete tam doli pribitega na drevo. Zdaj se moramo
Kakor javljajo, bo zavzel Milovanovičevo nasledstvo nekdanji ministrski predsednik dr. Nikola Pašič. eden najizrazitejših predstavnikov protiavstrijske politike v Srbiji.
Ex !ex - stanje v Avstriji. S prvim julijem ic nastopilo v Avstriji ex lex stanje, ki so ga prav za prav provzročili hujskači nemški študenti v Pragi, ki si tekom vseslovanskih manifestacij upajo izzivat v Pragi slovanske goste. Vsled dogodkov v Pragi so Nemci, zlasti nemški radikalci zategnili debato o podrobni razpravi glede proračunskega provizorija in na ta način omogočili v Avstriji kratkorečno exlex stanje. Ta nemška politika je za Avstrijo skrajno škodljiva, ker na ta način se uvaja polovičarsko gospodarstvo. Ze v delegacijah se je celo iz nemških krogov povdar-jala velika nevarnost za državo, ki si pomaga z raznimi provizoriji. a ne more dospeti do gotovega končnega dela. Ista politika prevladuje sedaj v avstrijski zbornici, ki tudi v tem slučaju ne more računati na gotove dobre lastnosti take politike.
DNEVNI PREGLED.
Dragoceno priznanje. Ko je došla v Ljubljano vest o sijajni slovenski sokolski zmagi v Pragi, so se razvnela prsa vseh. Da. celo ljudje kj danes bijejo boj proti slovenskemu Sokolstvu. so se spomnili na čase. ko so se tudi oni navduševali za Sokole, ki gredo vstrajno svojo pot naprej in ss ne zmenijo za nobena zatiranja in šikaniranja od_gotovih strani. Da slovensko Sokolstvo v resnici izvršuje svojo nalogo. izpričuje celo ponedeljkov »Slovenec«, ko poroča o Vidmarjevi in Fuchsovi zmagi v Pragi. > Slovenec« namreč k tej zmagi pristavlja: »Ta zmaga je jako častna in le kaže slovenskemu sokolstvu pot. katere bi se naj vedno držalo.« Dragoceno priznanje, za katero bodo »Slovenčevi« uredniki gotovo še imeli sitnosti od strani raznih Lampetov in Krekov. »Slovenec« torej sam prizna, da Sokolstvo v polni meri izvršuje svoje dolžnosti in dosega zato tudi uspehe, o katerih se govori sedaj po vsej Evropi. Indirektno pa potrjuje s tem. da S »Čuki« ne bo nikdar nič. ker se vzgajajo samo za ministrante, politične pretepače in duševno omejene ljudi. Tudi to je v polni meri resnica.
Izzivajoči burši v Pragi. Velikanske sokolske slavnosti, ki so se vršile te dni v Pragi, so bile nemški javnosti gotovo trn v očeh. Faktum je. da so se praški Nemci že dolgo poprej pripravljali na to. da bi motili te slavnosti in so to tudi storili. V svoji brezmejni budalosti so se spozabili celo tako daleč, da so hoteli prodreti skozi sokolski sprevod, kar se jim seveda ni posrečilo. Na Grabnu se je ravno za časa sokolskega sprevoda zbralo okolo 150 buršev. ki so z nemškimi čepicami izzivali sokole in občinstvo. Ni čuda, da je zavrela radi tega tudi v Čehih kri in da je zato par buršev dobilo zasluženo plačilo. Vsa nemška javnost je zaradi tega pokoncu. Listi vpijejo, se dogajajo danzadnem na nedolžne študente napadi in da so praški Nemci v veliki nevarnosti. Praški študenti so se tudi že obrnili za pomoč na »Nationalverband« in notranjega <mi-nistra barona Heinolda. Kaj bo ukrenil Heinold ne vemo. Najbolje bi bilo pač. ako nemške burše poduči, naj prenehajo s svojimi izzivanji, aranžerje pa disciplinira. Burši so pač dobili to. kar so iskali. Naj nemški listi sedaj zavračajo krivdo na sokole kakor hočejo, a je jasno: Če bi. ne bilo nemških izzivačev. bi tudi ne prišlo do nikakega konflikta. To je morala vedeti poprej tudi že centralna vlada, ki bi lahko preprečila vsake spopade.
Priprava za nove škandale. Vse besedičenje dr. Lanipeta in »Slovenčevih« urednikov o svobodomiselcih je priprava za novo povzročitev kakih škandalov, ki bi jih klerikalci radi povzročili če škandalov ni. tedaj si jih klerikalci sami narede. Dr. Lampe dobro ve, da se Je s svojo denuncijacijo v dež. šolskem svetu pred javnostjo sramotno blamiral, zato sedaj skuša naslikati vso zadevo, kot vraga, ki je izbruh najbujnejše fantazije, dr. Lampe-tove. Na podlagi tega materijala v »Slovencu« hoče potem vplivati na dež. šol. svet in na dež. predsednika, da bi po njegovi volji preganjal in inkvizicijsko mučil vjsc udeležence Aškerčevega pogreba.
le še odločiti, kaj naj ukrenemo z vami. da bo najbolj prav.«
To ni bil preveč vesel nagovor; toda na .niegovem obrazu je igral venomer prijazen smehljaj, in govoril je čisto tiho. krotko in ljubeznivo. Zdajci pa se je sklonil naprej, in v njegovih očeh sem zagledal strogost in pov-darck.
»Polkovnik Gčrard«. mi pravli, »ne mo|-rem vam obljubiti, da prizanesem vašemu življenju; to bi nasprotovalo našiim navaidam.
V	moji roki pa Je. ali vam določim lahko ali strašno smrt. Kakšno si želite?«
»Kaj hočete, da storim?«
»Če hočete umreti lahke smrti, zahtevam od vas. da odgovorite natančno in resnično na moja vprašanja.«
Pametna misel mi šine v glavo.
»Ker me hočete usmrtiti, vam je pač lahko vseeno, kašne smrti umrem. Če vam odgovorim po pravici na vsa vprašanja, ali ste potem zadovoljni, 'da si izberem sam način smrti?«
»Dovolim; to se pravi, nocoj do polnoči.«
»Prisezite mi torej!« zakličeni jaz.
»Beseda portugiškega plemiča zadošča.«
»Niti besedice ne zinem, dokler ne prisežete.«	.	,
Zardel je srda in se ozrl po žagi. 1 oda videl je po mojem odločnem nastopu in glasu, da nisem človek, ki bi se dal upogniti in da bom držal besedo. Izvlekel je križ izpod svoje »za-marre«, črnega jopiča iz ovčje kože. ter dejal:
»Prisežem!«
Oh. koliko veselje me je prešinilo ob teh besedah! Kak konec 1— kak konec za prvo
Kdo je naredil iz Aškerčevega pogreba i svobodomiselno demonstracijo? Ves pogreb pesnika Aškerca je bil popolnoma dostojen in bi se nihče ne zgražal nad njim. da niso klerikalci pričeli kričati in udeležencem pogreba podtikati namene, ki jih isti nikdar imeli niso. Lahko bi imenovali ljudi, ki uganjajo vso to gonjo, izvržke našega naroda. Njih nameni so pa lopovski. Klerikalci edini so napravili iz Aškerčevega pogreba svobodomiselno demonstracijo. oni to misel propagirajo, da bi očrnili spomin na pokojnega pesnika in kovali zopet zase kapital — tudi iz smrti pokojnega pesnika.
Zakaj so naredili klerikalci iz Aškerčevega pogreba svobodomiselno demonstracijo? Sedaj se gode za klerikalce slabe, a za slovensko ljudstvo zelo važne stvari v kranjski deželi. Vstal je pl. Šuklje in naštel klerikalcem zelo bridke grehe, ki jih uganjajo z denarjem deželnih davkoplačevalcev. Prišel je Mandelj in je javnosti pojasnil slabo _ deželno gospodarstvo klerikalne večine v deželnem zboru. Dr. Pegan strelja kozle v Šiški. Spor je med dr. Šušteršičem in dr. Peganom vedno večji.
V	klerikalni stranki je pričelo pokati. Vse to boli. grozno boli klerikalce, ker vsa slovenska javnost govori sedaj o teh klerikalnih škandalih. Klerikalci propadajo, slovenski Sokoli pa zmagujejo v Pragi. Da bi pa obrnili klerikalci pozornost javnosti od vseh teh dogodkov. jc klerikalna stranka inscinirala »svobodomiselni« pogreb Aškerca. Pa mi bomo skrbeli. da slovenska javnost ne bode pozabila na klerikalne škandale.
Terseglav v svojem elementu. Bivši svobodomislec. bivši lemenatar. poznejši filozof, sedanji »Slovenčev« urednik in propagator načela »Pobijaj svojega bližnjega, kjer le moreš«, je sedaj do dolgem času zopet enkrat v svojem elementu. »Slovenčevi« ostali uredniki se na »Svobodno misel« pač toliko zasto-piio kakor zajec na boben, vsled česar so najeli bivšega navdušenega svobodomisleca in ateista 1 erseglava. da malo razloži slovenski javnosti, kaj je to pravzaprav »Svobodna Misel«. Terseglav je v resnici zbral vse svoje skisane možgane in začel priobčevati dolge klobase v »Slovencu« o intencijah »Svobodne Misli«, ki hoče baje predvsem uničiti našo državo. Ti članki naj bi bili kot nekaka over-tura k igri. katero bo moral prirediti sedaj v družbi dr. Lampeta. deželni predsednik baron Schvvarz. V Ljubljani znamo imeti v kratkem na podlagi teh »Slovenčevih« člankov še ve-leizdajniški proces, glavni obtoženec pa bo prof. Jug. ki je po »Slovencu« aranžiral Aškercev svobodomiselni pogreb in spravil radi tega obstoj naše države v veliko nevarnost. Nasprotnikov avstrijske države ni iskati ne v naprednjakih, ne v svobodomislecih, ampak predvsem v klerikalizmu, ki je uničil že nešteto držav.
Blamirani kranjski deželni odbor. Pred upravnim sodiščem se je vršila včeraj razprava o pritožbi kranjskega deželnega odbora proti odolku deželne vlade glede trgovanja z mlekom. Trgovec z mlekom Fran Žagar iz Markovca, je hotel voziti z avtomobilom mleko na postajo v. Rakeku. Vse občine so s.e pritožile na deželni odbor, ki je njih pritožbam pritrdil. Deželna vlada pa se je postavila na stališče. da spada taka odločba v njeno področje, vsled tega se je pritožil deželni odbor na upravno sodišče. Pritožbo, ki jo je podal deželni odbor, je podpisal sam dr. Šušteršič. Upravno sodišče je pritožbo zavrnilo ter navedlo kot vzrok, da je očividno v takih sporih kompetentno državno in ne upravno sodišče.
Ali ie naše duhovenstvo disciplinirano in zakai ne? Listi so poročali, da je sam rimski papež posegel v razne kupčijske organizacije in zadružništva. kjer so bili duhovmiki predsedniki in člani s tem. da jim je strogo prepovedal z lastnim »motu proprlo« udeleževati se pri denarnih podjetjih na prvih mestih. Na ta izkaz pa je papež primoral ali vsaj napotil tisti strašanski gospodarski polom ali krah na Koroškem, kjer sta bila na prvih mestih udeležena dva višja duhovnika, papeževa monsig-nora. in pri katerem duhovsko-kupčijskem polomu se je zgubilo okolo 4 — reci štiri miljone in še več ljudskega denarja! — Na to papeževo prepoved pa je naš ljubljanski vladika in visoki cerkveni dostojanstvenik gospod dr. Jeglič Bonaventura, kateri je sam zase prise-
sabljo Francije! Od blaženosti bi se bil zasmejal ob tej misli.
»Vprašujte!« pravim nato.
»AH mi prisežete tudi vi. da boste odgovarjali po resnici in pravici?«
»Prisežem. pri svoji gentlemanski in vojaški časti.« Kakor vklite. prijatelj, sem storil strašno obljubo; toda kaj je pomenila v primeri s koristijo, ki sem jo hotel doseči z njo?
»Kupčija Je prav čedna in zanimiva«, nadaljuje on ter izvleče beležnico. »Ali ste tako dobri, da se obrnete proti francoskemu taborišču?«
Obrnil sem se po njegovem migljaju in pogledal na taborišče, ki je ležalo pod nama v ravnini. Dasi je bila razdalja petnajst milj, vendar se je razločilo v čistem zraku vse do najmanjše podrobnosti. Videl sem dolge štiri-kotnike naših šotorov in barak, vrste naše kavalerije in temne lise. koder je stalo dvanajst baterij našega topništva. Kako žalostna je bila misel, da bo čakal tam doli moj krasni polk zaman in ne bo nikolj videl svojega polkovnika! Z enim Škadronom svojih fantov bi bil podavil te morilce do zadnjega moža. Oči so se mi orosile, ko sem pogledal v tisti kot taborišča, kjer sem vedel, da se nahaja osemsto ljudi, ki bi dal sleherni izmed njih življenje zame. Toda žalost me je minila, ko sem zagledal za šatori dvigajoče se oblačke dima, ki so zaznamovali glavni stan pri Torres-Vedras. Tam je bil Massena; če je božja volja. sem dejal sam pri sebi. se izvrši nocoj njegov ukaz. dasi me stane živlenje. Ponos in radost sta mi napolnila srce. Želel sem si glas groma, da bi jim mogel zukljoati: PogSejte,
gel »večno zvestobo In pokorščino najvišjemu cerkvenemu poglavarju ter vidnemu božjemu namestniku na zemlji« — odgovoril s teni. da se temu ukazu vsaj začasno ne podvrže in ne pokori; kajti sam prevzvišenj škof je priTim-ski kuriji izposloval (baje), da se ta papežev, ukaz za več let odloži!
Disciplina zahteva, da je oni. kdor hoče ukaznvati in poveljevati najprej sam poknren in poslušen višjim naredbam ter jih sam točno izpolnjuje! Kako more škof od svojega podložnega duhovens^va zahtevati discipline iti brezpogojne pokornosti — ako on sam ne drži papeževih zapovedi?! Naše duhovenstvo po tem takem ne more biti disciplinirano.
Čuden socij. V nedeljo se je vršil pri moš-čanskem gerentu povodom predstoječih volitev v Mostah zaupni sestanek klerikalcev. Oražem je na sestanek zbobnal kar je mogel. Ker je bilo klerikalcev premalo, je poklical za štafažo še dva bivša navdušena socialista kurjača Mavserja in strojevodjo Podobnika, ki naj bi bila kot nekaka privlačna sila za socija-liste. Na sestanku so bili nominirani tudi klerikalni kandidat za občinski zastop. Na shodu je bi navzoč tudi socij. sprevodnik Karel Knol, ki se je najbolj navduševal za Oražma. Oražem je milostno obrnil svoje poglede na tega najnovejšega klerikalnega koritarja in ga postavil za kandidata namestnika. Kakor smo izvedeli. je ta odlični socij obenem tudi odbornik socialistične »Vzajemnosti«. Imenitno. Zadnje vesti naprednih listov o zlorabi uradne oblasti od strani gerenta Oražma so vzbudile v Mostah velikansko ogorčenje. Vse je pričakovalo, da bo Oražem na take strašne očitke odgovoril s tožbo. Kaj še! Oražem ne bo nikdar tožil, zakaj to že sam dobro ve. Vedo pa še bolje napredni MoSčani. Klerikalna barka v Mostah se potaplja. Napredne čete neprestano rastejo in čakajo samozavestno na trenotek. ko bo treba Iti v boj, v boj z upom na sijajno zmago.
Kazenska obravnava proti g. Adolfu Ribnikarju, Vstop k razpravi, ki se prične dne 4. tek. mesca ob 9. uri dop. bo dovoljen le protiv stopnicam. Le-te se bodo izdajale dne 3. julija 1912 poldne ob 4. uri v glavnem vhodu sodne palače.
Kako so očetje frančiškaai pozdravili prvj železniški vlak v Ljubljani? Prejeli smo: KG sem bil še deček kakih 14 let. hodil sem vedno s svojimi stariši h krščanskemu nauku ob nedeljah v frančiškansko cerkev. Po končani po* božnosti. podal sem se s starši v kako bližnjo gostilno na čašo rujnega vinca. Tamkaj so go-st je večkrat povpraševali mojo pokojno mater, kako je bila stvar s tistim patrom pri frančiškanih o prihodu prvega vlaka iz Dunaja v Ljubljano. Ker je bila moja mati navsoča pri isti pridigi, je drage volje pripovedovala navzočim gostom sledeče: Bilo je 14 dni prid dohodom prvega vlaka iz Dunaja v Ljubljano. Hodila sem običajno ob nedeljah v frančiškansko cerkev h krščanskemu nauku. Dotični pater ie bil na glasu kot jako pobožen menili in dober govornik in zato je bila cerkev vsako nedeljo popolnoma polna vernih ovčic. Štirinajst dni pred otvoritvijo prve železnice v. Ljubljani, je omeni! pobožni menih v svojem govoru med drugim tudi sledeče: »Danes teden vas bom pa peljal na kolodvor, da si bomo ogledali novo železno cesto«. Pride zaželjena nedelja. Ljudi je bilo natlačeno polno v cerkvi. Po nauku ie govoril o novi železnici sledeče: Bog je poslal hudiča v England, da Jim je pokazal to novo iznajdbo. Železnica ie hudičeva iznajdba in svarim vas dragi moji poslušalci. naj se nikdo ne predrzne vsesti se na železne vozove, ki jih je iznajdel sam hudič.« Ta govor pobožnega patra se je raznesel po vsej Ljubljani kakor blisk. Zvedela je o tem hujskajočem govoru tudi vlada. Ta je nastopila z vso svojo absolutistično silo proti patru. Bala se je nesrečnih posledic, ki bi jih lahko tak govor povzročil pri nerazsodnih ljudeh na deželi. Tedanji škof je mu ukazal, da mora nesrečni govor javno na prižnici preklicati takoj pri*, hodnjo nedeljo. Nedelja pride. Inženirjev, katerih ie takrat mrgolelo po Ljubljani, uradi#* kov in drugih dostojanstvenikov se je kar trlo pod korom. Slišale so se opazke v nemškem jeziku: »Zdaj bo hudič besedo nazaj jemal« Zdaj stopi pater na prižnico. Bil je bled kof zid. Beseda se mu je tresla, videč, tako odlično občinstvo pod seboj. Nauk je bil nenavadno
tu stoji Ctienne Gčrard. ki umre, da reši Clau-selovo armado! Misel, da se zgodi tako velikodušno dejanje; ne da bi bil kdo tu. ki bi mogel poročati o njem. je seveda precei kalita moje veselje.
»Torej«, je izpregovoril roparski vodja, »tu vidite taborišče in cesto, ki vodi v ColflttJr bro. Polna je prtljažnih in bolniških voz. Ah pomeni to. da se Massena umika?«
Dobro so se razločile, črne vrste voz ij>, tupatam svetlikanje jekla pri spremstveneitf moštvu. Priznati, kar Je ležalo Jasno predi očmi. ni moglo biti ne glede na mojo obljub«, nikaka indiskretnost.
■“* »Umekniti se hoče«, sem odgovoril.
»Proti Coimbri?«
»Mislim da.«
»Kaj pa Clauselova armada?«.
Skomizgnil sem z ramami.
»Vsaka steza proti jugu je zesedena. TJo-tien sel ne more do njega, če se Massžna umakne, je Clausel izgubljen.«
»Skrbeti bo motal sam zase«, sem odgovoril.
»Koliko mož ima?«
»Kakih 14.000 jih bo.«
»Koliko kavalerije?«
»Ena brigada divizije MontbrunOve.«
»Kakšni polki?«
»Četrti šaserski, deveti huzarski In en polk kirasirjev.«
»Pravilno«, je dejal, gledaje v svojo beležnico. »Kar govorite, je resmica; a gorje vam tudi. če bi ne bila.« Nato je prešel vso armado od divizije do divizije, izprašujoč me a sestavi sleherne brigade,
Kratek. S tresočim glasom pravi na to: »Danes teden sem Vam govoril o železnici in prvem vlaku, ki prihaja v kratkem v naše mesto. Vi me zadnjič niste prav zastopili, kar sem govoril o železnici. To ni hudičeva iznajdba, temveč človeška. Železnica je velikanski napredek človeške kulture. Vozite sc pridno po nji in podpirajte to iznajdbo povsodi.« Drugi dan ie zapustil nesrečni fanatik Ljubljano za vedno. Ako bi »Slovenec« dvomil o tem resničnem dogodku, nai se potrudi v frančiškanski samo-stan^jjjemu je dohod pristopen in tam v kroniki frančiškanskega samostana bo našel gotovo ime dotičnega patui in datum dotičnega govora. katerega naj blagovoli priobčiti, za kar se mu pisatelj teh vrstic že v naprej prav toplo zahvaljuje.	Ljubljančan.
Čensto»>ov. Bivši prior zloglasnega čen-stohovskega samostana pater Reinian. ki dela tedaj pokoro v Rimu. je pisal sedaj rektorju poljske šole v Parizu pismo, v katerem mu naznanja, da je bivši ljubici patra Mačoha natančno znano, kje se nahajajo ukradene dragocenosti čenstohovske Matere božje. Bivša 'Mačohova ljubica živi seda) v Parizu, kjer vodi neko zloglasno hišo.
Aretirana cigana. V Škofljici sta bila aretirana cigana Anton in Mihael Hudorovič radi vlačugarstva in izročena okrajnemu sodišču v Ljubljani.
Težko ranjen. Zidarja Ivana Lasiča je te ijni v Zeleni Jami neki delavec sunil v prepiru k nožem v glavo in ga nevarno ranil.
Kmrrn pftmm Nfevm. Pred kratkim jc
nastal v Spod, Kanomlji pri Idriji med neko plesno zabavo med fanti prepir, ki se je koneč-no razvil v pretep. Fantje so suvali z noži kar prekinprek. Tepli so se še na ulici. Bili so vsi več ali manj ranjeni. Posestnikovega sina Ari-’<> Kendo je nekdo s polenom tako močno udaril po glavi, da je padel nezavesten na tla.
13Ietne roparske morilke. V Kološvaru je policija aretirala tri 13tetne deklice, ki so izvabile nekega živinskega trgovca v zasedo, ga usmrtile in oropale.
Drama v hotelski toM. V hotelu »France« v Parizu so našli dne 28. junija podkonzula iz •Vladivostoka. Petra Lambona mrtvega. Imel e prestreljena prsa. Belgijski podkonzul Miller. ki je stanoval v sosodnji sobi. je izjavil, da e slišal usodepclno nfte močen šum iz sobe jtodkonamla Lembrosa. Mislil je. da se je sprl * neko gofcpo. Prvotiio je tudi domneval, da je neznanka umorila podkonzula. Iz pišem, katere je zapustil podkonzul pa je razvidno, da je izvršil samomor radi rodbinskih sporov in slabih finančnih razmer.
Tudi koran nič pomaga. Diisseldorf-skega knjigovodjo Henrika Geba. ki je pred Cnipi letom poneveril 20U.000 K. pobegnil v Turčijo in prestopil v mohamedansko vero. so |e dni aretirali na otok« Principe in odposlali y Nemčijo.
Strašna toča na češkem. Na južnem Ce-5kem je v okolici Budjejevic padala te dni Stfašna toča. debela kakor kurja jajca. Pobila fe v'Sa sadna drevesa in uničila žitna polja. Skoda je naravnost ogromna. Vlada je obljubila pomožno akcijo. — V Rimu je razsajal Velikanski vihar, ki je opustošil daleč naokolo vse vinograde in polja. ■
Tragedija na kmMih. V bližini Merklinga pri Stuttgartu se je odigrala te dni žalostna kmečka tragedfija. Kmetu Kurzu'so zarubili travnik; seno je prišlo v posest gostilničarja Kleinfdderja. To je Kijrza tako vjezilo, da je ŽagrtikH vsakerfhi s smrtjo, kdor bi se upal odpeljati s travnika seno. Ko je prišel Kleinfelder ' svojimi sinovi, hčerkami in hlapci na polje, da spravi seno na svoj dom. je Kurz iz zasede ižstfelil več strelov. Klctafelder je obležal na mestu mrtev. Ko je 32 letni sin hitel svojepiu očetu na pomoč, je padel še on mrtev na tla, njegov brat pa je bil težko ranjen. Kurz je nato Še parkrat ustrelil in zadel enega konja ih psa. Pq izvršenih umorih je šel domov in izvršil samomor.
Družba sv. ClrUa 1« Metoda je„imela mc-s.eca junija \$12 sledeči promet in Sicer: Pre-Žemki A Redni ilofiodki:	Prispevki	iz	nabi-
ralnikov 707 K 69 h. 2. Prispevki podružnic Kranjsko 2436 K 15 h. Štajersko 431 K 42 h. Koroško — K — h. Primorsko 1.047 K 39 h, 'skupaj 3914 K 86 h. 3. Razni prispevki 6185 K :35 h. skupaj 10 «07 K 90 h. B. Izredni dohodki:
lispevki za obrambni sklad 2.141 K 81 h, skupaj 12.949 K 71 h. Izdatki. A. Redni izdatki: S. Plače, remun. učit. osobju. razni računi Std- 13.893 K 14 h. B. Izredni izdatki. 2. Naložitev na glavnico, oziroma obrambni sklad '2f41 K 81 h. skupaj T6.07M K 95 h. Torej pri— oiaiijkljaja 308fl I< 24 h. Opomba. Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti go nedotaldjiva glavnic« toliko časa. dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K.
Meijna hranUmca v Radovljici. V mesecu juniju 1912 je 200 strank vložilo 113.072 K 54 v 188 strank dvignilo 95.211 K 37 v, 22 strankam *e je izplačalo posojil 57.100 K. Denarni promet 517.981 K 15 vin.	'
DRUŠTVA.
»Dramatično društvo v Ljubljani« ima svoj
zbor J ,peteK dne 5. julija t. 1. ob 8. uri
SSf/Sinim t ■dvor^?i Narodne čitalnice z Običajnim dpevnim redom. Voliti je nov odbor
S	Pristop imajo 1« plačujoči dru-
štveni član kateri dobe. kakor tudi vsi tukajšnji dnevniki še posebna vabila po dopisnici.
Odbor.
Vinotržci in goseničarji. pozor! Vse gg.
vinotržce in gostilničarje, ki so obljubili prispevati za paviljon za tekmovanje vin na ve-e^ei.v-i v prid Narodnemu skladu dne 7. julija, jprosimo, da svoje prispevke vpošljejo takoj, |a ne dojde blago zaradi mogočih neprilik na železnici prekasno. Odbor pogreša v vrstah 0rispevateljev. ki so se doslej odzvali vabilu, s IVa,3ilf0«a- na katerega je zanesljivo ra-unal. Naslov n.. .^ibor za prireditev veselice N*ro*»' »kJad v Ljubljani.
Cvetlico za veselico za Narodni sklad dne
'.--julll? l’" ’ ' ‘	n;i	bn--
do v soboto dopoldne že v Ljubljani ker pošta v nedeljo ne dostavlja voznih pošilja te v. Poleg ljubljanskega narodnega .'ensiva so zagotovile cvetke zavedne Slovenke iz Zagorja, Bleda. Senožeč, St. Vida nad Ljubljano, Železnikov. VeLikih Lašč. Litije ter navdušena narodnjakinja iz Gornjega štajerskega. Upamo. da je tudi še v drugih krajih toliko lepega cvetja, da ga bomo mogli omeniti, da ga je sprejel odbor za prireditev za Narodni sklad v Liubljani.
Denarne prispevke za veselico za Narodni sklad dne 7. julija je sprejel odbor poleg posameznikov iz Litije in Senožeč. Živeli zavedni-požrtvovalni nabiratelji in darovalci! Iz drugih krajev pričakujemo enakih razveseljivih daril, kajti Narodni sklad je živijenskega pomena za narodno-riapredno stranko!
Na veselico za Narodni sklad dne 7. julija se pripeljejo zavedni narodnjaki iz ljubljanske okolice na vozovih, okrašenih z zelenjem in slovenskimi trobojnicami. Sploh je zanimanje za veselico v ljubljanski okolici splošno in veliko, da je ravno od tod pričakovati uajvečje udeležbe. Da pride tudi 'iz ostale dežele veliko število narodnjakov in narodnjakinj. je umevno, saj ie veselica prire-iena njim na čast.
Dobitki na veselici za Narodni sklad so tako lepi in krasni, da je veselje. Bo jih okoli .1600, morda tudi več, ker prihajajo danza-dnem nove pošiljatve. Glavni dobitek je vagon premoga, posebna specialiteta so pa i$-redui 3iyi dobitki, ki jih pošljejo požrtvovalni rpooljuBf a dežele. Opozarjamo, d& morejo niti dobitki do soiipte zvečer v rokah odbora za prireditev veselice za Narodni sklad, da bo mogoče vse urediti.
Predprodaja vstopnic za veselico za Narodni sklad dne 7. julija. Vstopnice za to veselico se prodajajo v trafikah: gdč. Dolenc v Prešernovi ulici, gospe Šešark v Šelenburgovi ulici in gospe Fuchsove na Marije Terezije cesti, Ker bo naval na blagajne na dan veselice čisto gotovo velik, nai si vsak preje nabavi to vstopnico, ki stane samo 40 vin.
Podporno in pravovarstveno društvo dr« iavnjh slug. poduradnikov In pomožnih slug za Kranjsko v Ljubljani naznanja svojim članom iji tovarišem sploh, da bo v soboto dne 6. juljijt 1912 ob 8. uri zvečer v društveni sobi v gostilni pri tovarišu Zupančiču na sv. Ja-ko% trgu mesečni sestanek h kateremu se vsi člani in nečlani uljudno vabijo. Tovariši, kateri so se k društvu priglasili in še svojih prispevkov niso vplačali, se prosijo, da se tega sestanka gotovo udeleže. Sploh se pa vabijo vsi stanovski kolegi k udeležbi tega prijateljskega sestanka.
Boj proti starosti.
Alkohol, nikotin in koflin so kakor znano skrajno škodljivi za človeški Organizem in uplivajo pogubonosno nanj tujdi indirektno. Toda v človeškem telesu se razven teh.zav-žitih strupov tudi še pri tako pametnem življenj« razvijajo različni strupi, ki pospešujejo starost in 'bolezni. To so predvsem strupi, katere producirajo črevesne bakterije, kojih je na milijone v vsakem telesu. Tem bakterijam je posvetil svetoVnoznani ruski zdravnik dr. Mečnikov, ravnatelj Pasteurjevega zavoda v Pfrizti. sedal vse svoje Študije. Beljakovino. Kitera pride s hrano v človeško telo. bakterije razkroje, pri čemur sfc razviijajo $n<jvi kaket Indrn in Phenol. Mečnikov sma*
vzroR: tem iste starosti. Od tega časa se neprestano trudi izu^ miti syed?tVo. ki bi preprečilo	tw
$Wsl$sr -\r' %vežJrfh tteveSik V prvi vrrij priporoča za to mlako. ki gotovo zelo zmanj^
suje tvorileh plinov. Toda dočim se je poprej splošno smatralo, da mesna hrana pospešuje produkcijo Iridola, vegetarična pa zmanjšuje, je danes dokazano, da ravno živali, ki se hranijo z rstlinnmi, produciralo veliko večjo množino Indola. Isto so dognale tudi preiskave na ljudeh, ki so vec let živeli vegetarično. Nasprotno se ie našla pri ljudeh, ki se hranijo z mesnimi in vegetaričnimi jedili, veliko manjša množina Indola.
Da pojasni lo zelo komplicirano vprašanje. je Mečnikov v družbi s svojimi učenci priredil celo vrsto poskusov, katerih uspehe je predložil sedaj francoski akademiji znanosti. Mečnikov je na podlagi poskusov konstatiral, da producirajo meso in jajca posebno pa jaj-čja beljakovina največ aromatičnih strupov, zelo malo sir. njmanj oa rastline, ki vsebujejo sladkorne snovi. Produciranje strupov pov-zroča_gniloba beljakovine, omejujejo pa produkcijo sladkorne snovi. V to svrhp je Meč-nikov sestvil posebno sladkorja bogato hranilno snov. katero je potem zmešal s hrano, ki producira zelo mnogo Indola in Phenola/. Poskus se je naravnost imenitno obnesel. Podgane, ki so zavžile ta strup, so producirale veliko manj Indola. kakor poprej.
Na podlagi teh svojih poskusov jc sestavil sledečo dijeto kot najboljšo: 120 g mesa, S^O-OiJO g Ipsfega mleka, nekaj sočivja in nekaj sadja. Zraven pa še gotove bacile. Mečnikov sicer za enkrat še svari pred praktično vporabo teh laboratorijskih poskusov, ker problem še ni definitivno rešen, vsekakor pa je zelo interesantno, ria kako neutrudljiv način zasleduje genijalni učenjak idejo, katero je enkrat spoznal Za pravo in kako velikanskega dela je potreba, predno doseže svoj nantan.
V pariških zdravniških krogih je vzbudila Mečnikova študija velikansko senzacjo.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj. 2. julija. Začetkom današnje seje je govoril predsednik dr. Sylvester posmrtnico ministru Braaiu. Zbornica je razpravljala nato
0 proračunskem provjzoriju ter so označile danes dopoldne stranke svoje stališče. Nemški National-Verband je sklenil glasovati proti Tomschikovemii minoritetnemu votu. ki zahteva 17 milijonov K za železničarje ter proti § 5. odsekevega sklepa, kateremu se protivi tudi vlada. Nemški National-Verband je sklenil (glasovati tudi proti Schrafffovemu predlogu k S 2.. ki zahteva dalekosežna pooblastila za vlado. Lnako so sklenili tudi Poljaki. Krščansko socialna stranka je proti § 5. in proti Tomschikovemu predlogu. Zaradi tega je 7 članov kršc. soc. stranke med temi Pantz in Kemetter izstopilo iz zveze. Na to je bil proračunski piovizorij v smisiu vladnfti zahtev sprejet.
PRVA POPOLNA UNIVERZA NA BALKANU
Belgrad, 2. julija. Srbska vlada je sklenila ustanoviti v Belgradu medicinsko fakulteto. Na ta način bo izpopolnjena belgrajska univerza prva na Balkanu, ki bo imela vse fakultete.
KONGRES BOSENSKE SOCIALNE DEMO-KRACIJt.
Sarajevo, 2. julija, Tu se ie pričel četrti kongres bosenskih socialnih demokratov. Kongres }e zahteval demokratično ustavo za Bosno.
PKOTI NASILJU OGRSKE VLADE.
SMimpešta, 2, julij«. Proti nasilju grofa
1 ipe m ogrske vlade so se saceit' ^lašatt
najrazličnejše Korporacije, tako so odvetniške zbornice v Szegedlnu in Edassu z veliko večino sklenile izreči vladi nezaupnico in kon-statirale, da so bile brambne predloge v ogrskem državnem zboru sprejete popolnoma* protizakonito.
RAZNO
* Milijonarjev sin radi avtomobilske nesreče pred sodiščem. Pred okrožnim sodiščem v Dunajskem Novem mestu se je vršila te dni obravnava proti milijonarjevemu sinu Petru pl. Kcganu. ki je povzročil pri Neunkirchnu veliko avtomobilsko nezgodo, pri kateri sta bili igralki Ferron in Marta Clemens kakor tudi šofer nevarno ranjeni. Kagan je bil obsojen na dva meseca zapora in v denarno globo 8000 K. Z obema igralkama se je separatno poravnal glede oškodnine.
* Spomenik Heineju. Mestni magistrat frankfurtski je dal komiteju Ja spomeriik slavnemu nemškem^ pesniku Heinčju, na razpolago vŠlik prostor, kjer naj bi stal spmpsuik. Genijalni Heine dobi torej kljub sRriijnfemu šovinizmu Nemcev, ki nikakor ne n®rejo pozabiti Heinejevih satir na nemški narod, ko-nečno vendar spoitlenik.
* Stavka milanskih odvetnikov. Milanski odvetniki so sedaj po 14 dneh prenehali s stavko. Včeraj so že prišli v sodne lokale.
* V vojake ie zavozil. Vseučiliški profesor Rutkovski je v bližini Krakova zavozil s svojim avtomobilom v neki vojaški oddelek. Vojaki so sc razpršili. Eden je padel pod kolesa ati obležal ina mestu mrtev. Proti profesorju je odrejena preiskava,
* Vlom ht atentat. Krakovski trgovec Voj-tekovski jc bil včeraj v svoji trgovini nenadoma napaden in vržen ob tla. Iz iepa mu je zginila denarnica, v kateri je imel 2000 K denarja in več dragocenosti. Vojtekovskega so razni vlomilci že neštetokrat napadli. Sele pred par dnevi je prišel v njegovo trgovino mlad gospod, ki je potegnil takoj za samokres in zahteval od trgovca 400 K denarja. Lopov je moral konečno pobegniti. SploSno se domneva, da je včerajšnji atentat v zyezi s prejšnjim. O vlomilcu ni nobenega sleau.
Tovarna zgorela. V tovarni za gumi Matador pri Požunu je nastal požar, ki }& vpepclil celo tovarno.
Odgovorni urednik Radlvoj Koren«.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. v
 --------------------------------
Pošljite naročnino, ako je še niste!
Ugodna prilika
za ženine in neveste.
Dobro ohranjeno pohištvo se radi odpotovanja ceno proda. — Ravnotam se proda tudi dobro ohranjeno mizarsko erodje.
Naslov pove »Prva anončna pisarna* v Ljubljani.
Celo noc odprto
u
TO
Celo
w 5B# ~—
Utekli! je vzkliknil Bruscaille (in sf» resno začudil, da so mogli biti’ tako predrzniv
— Vreči sem vas dal v ječo_ Ih od tam st<* utekli, sam vrag vidi kako. To hočem vedeti.
BruscaiUe je za hip pomislil. Odgovor je bil tu nemogoč. Tvdi Bragaille fe neverno bu-lil pred se. kakor bi se fiotel domisliti.
Brancaillon pa se ni okleval ampak je potrdil:
— Da. visokost, utekli smo!
— Vedeti hočem* kako se je to zgodilo. Pripoveduj! Ne lažital
Med tem se je BruscaiUe zbral in menil, da ie pravi trenotek razviti vso silo zgovornosti! Mrknil je na oba tovariša, češ. zadržita se mirno in pametno. Govoriti hočem.
— Visokost, je dejal, da vam razjasnim prav vse. moram začeti od začetka.
— Ah. ie menil vojvoda, glej. da opraviš brzo. da si redkobesednejŠi od menihov!
— Menihov? S£ je zopet začudil ogovor-
feni.
— Eh. da. je kriknil kapitan v smehu. Visokost ima prav. Veliko boli izposteni izgle-date nego puščavniški menih!
Ivan Nevstraštji je pogiledal kapitana 5« ie naglo vstal. Zapičil je oči v trojico in ni ego v pogled le izražal novo misel.
— Menihi, je zamrmral. Zakaj ne?./.,« Pa pripoveduj BruscaiUe in stori na kratko.
— Eh, visokost, težko bo verjeti, še težie povedati, pa Človek, s katerim imamo opravka. oziroma ki ima opravka z nami. Je sedaj mrtev in sedal zopet živ, kakor se mn ravno
— 561 —
Sfain s! postala orožje v rokah Usode. Odette, Odette.
^dločil vojvoda končno, potem pa še vrniti zbogom t jtvo) samostan.	'	»*	1"',
Poklical jo kapitana In nadzornika m f« ilejal:	^	>
— l^jte tem^. pobožnima očetoma naK boljši sta». Pogostite Ju, %	n# *oče. zadosti st* se postila v molih »lužbak^ Idite!
Meniha sta odšla ? n^orniKgtn,
Tedaj je stopil kapitan pred vojvodo i«| le dejal;
— Visokost, v predsobi čakajo trije dr ti gl menihi in žele gpvojriti % vajnl
e zftSidll
Trije menihi
Se te
11 vojvoda, |
m
^ .	"	Novi	lečnlkl,
•"r Vojvod^ Burgundska peljejo prednj nove tri p, ia torel zapovedal vstopiti velikosti in se »lili, dati WanJe. kakor v prejšnjih 5aal žhah vojvode. Pa bll^ tako klavrni »a pogl«
M ea. . koj spoznal. Stopil Je
lece.
Vika
razcapani sploh spničajto v. M\6o. »repo. uprl vanje o8i in tiamrsll obrvi. Nenadoma je vzkliknili
Hiš i S.rnl-Pot.
141
Spominjajte se dijaškega
društva „Domovina“!
II—glill
Učenka
2 dobrim spričevalom se takoj sprejme v modno trgovino v Ljubljani.
Ponudbe pod »Priliodnjost 1912“, poštno ležeče, Ljubljana.
M, ZOR
tapetnik in oblastveno konces. pokončevalec podgan, miši in mrčesa
Ljubljana, Sv. Petra cesta 38
se priporoča v pokončavanje stenic, molov in v predelavo po teh mrčesih okuženega pohištva.
Uspeh zajamčen!	421
v solnčni legi, obstoječe iz 2 sob, kuhinje in z vsemi pritiklinami ter delom vrta, se odda za avgustov termin
na Dunajski cesti štev. 60.
FR. P. ZAJEC
Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana
priporoča kot prvi slovenski izprašani ln oblastveno koncesljonlranl optik In strokovnjak svoj
optični zavod.
Daljnoglede, toplomere, In zrakomere vseh vrst. Očala, Sčipalnikl natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg št. 25.
Lastna pdtok*Hra&a tovarna *r v Švici.
TovarniHla »nnioku
mr »I KO" 'MU
Cenik za«tonj in poštnine prosto.
mAngleško skladišče oblek“
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št S.
naznanja
okasijsko prodajo
poletnih oblek in slamnikov za gospode in dečke, ter poletne damske konfekcije z globoko reduciranimi cenami.
K.
 r- *
JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR.
BLAŽ, Dunajska cesta.
SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, Kongresni trg. OEŠARK, Šelenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica.
v	_	/
SEN K, Resljeva cesta.
KOTNIK, Šiška.
TIVOLI, nažel.prel.pri Nar. domu. KOŠIR, Hilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. UŠENIČNIK, Židovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška.
WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg.
TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg. NAGODE, Mestni trg.
KANC, Sv. Petra cesta.
TREO, Sv. Petra cesta. KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. KLANŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, Glince.
STRKOVIC, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofja ulica. TULACII, Dolenjska cesta.
M N
SL -
0	£<
1 n
aJ n> <■
Ki< U>
c
-o =r*.
ftJ
3 “
s: x-
s- S:
tu
^ g-
ua </> =r o
Skl -o Cu O 3 M
W I
Sfc =
d
01
775
CVJ
in
DJ
“T
3
&>
<S
£
n
a>
=s
&>
c3’
Prihod vlakov v Ljubljano iz:
Dunaja
Trsta ....
Trbiža ....
Kamnika . . .
Rudolfovega
Kočevja
Vrhnike ... fr38 10
1Ž**2
12-02
7’
n
;.42
8'5
50
8-59
3*1*
4-22
i.6l
11
4)0
3’
oo
i*3G
4*4«
o-04
11
.14
.41
• 13
9*i2
7'E
5-“
11
21
.20
6-12
1-88
2-81
7.00
10-
12*47
6*11
g.15
6.2!
9«
u-a
8’2£
11«
5;»|
Brr.nvlalr ** Vo7.l ob nedeljah in praznikih.
Odhod vlakov iz Ljubljane proti:
Dunaju
Trstu
Trbižu . .
Kamniku .
Rudolfovem . i
Koževju , . .
Vrhniki . . .
12-22
1-22
+5-
47
7-
•27
^•32
' 32
7-
35
12-12
3-2H
g-52
ll-50
.31
.18
4-22
512
Q.«9
7.44
7.44
8*12
7'
30
;.03
H-30
7.15
ll*1
10-«
3-a
11«
8-n
l<ot
6®
6-22
10-22
, Brzovlak.	Vozi	ob	nedeljah	In	praznikih..	t	Od	28.
odroma 1. Julija.
9-2
8-a
10
45
NaJHneJSI
SPIPIT
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni vcležganjarna 250
M. ROSNER Co.
v Ljubljani, poleg pivovarne „UNi0Nw.
Del. glavnica: K 8,000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. mS«
Stritarjeva, ulica štev. S, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, (Sorici, Celju in agencija v Gradežu.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
4«L0
0
—	i>62 —
. — Brušeaille!..
—	Da. visokost, Bruscaile je zopet tu* Pa nisem kriv. da sem živ!
Bragaille!...
—: Brez lastne volje sem vstal od mrtvih, visokost!
■ — Brancailion!...
—• Visokost, žejen sem bil in zato sem prišel.
Odgovor Brancaillonov je bil najlepši od vseli treh. dasi ttic’. Bruscaille in Bragaille nista odgovorila brez poleta. Med odgovarja* njem so se vsi trije postavili v eno vrsto in pozdravili naenkrat, kakor nekdaj in spustili roke ob obrazov k pasu do ročajev bodal. Pa roke niso ustavile, mahnile so naravnost navzdol. zakaj, nobenega oro. ..i bilo za pasom
Vojvoda je zrl v trojico in ni vedel, kaj bi.
Bil je zelo začuden nad sestradano prikaznijo. pozdrav in celo vedenje, pa ga je sililo k smehu. Že je odprl usta. da bi vprašal, ko ga je prehitel Brancailion. sunivši dolgo svoje 'desno bedro naprej rekoč:
—- Visokost se nas ne more nagledati. Ali ne moremo zato. da smo vstali živi. Visokost ste sami'rekli, da smo živa trojica...
Prestal je hipoma, ker ga je Bragaille dregnil z vso močjo v rebra, da se ie v loku nagnil na levo stran. V važnih trenotkih je šla beseda edinole Bruscailleu in zmenjeni so bili, da se medsebojno opozore na neprevidnost, če jim je beseda ušla samo od sebe. Brancailion je torej potegnil liopo k sebi.
Vojvoda je stopil k trojici, pomel capo. Visečo na Bruscailleu. med palcem in kazalcem. obrnil se h kapitanu in je dejal:
— 563 —
— Kapitan, oglejte si vendar te tri tiče. Odkod prihajajo? Po kakih smetiščih so sc plazili? In predrzni so dovolj, da se upalo prikazati v tem kostumu v moji palača!
Trojica je razlegnila obraze v rajskem iveselju. Pričakovali so strašnejšega vzpreje-ma. V vojvodovih besedah so zaslutili skrito veselje svojega gospoda, da jih je zopet ugledal. Ivana Nevstrašnega so našli pri dobri volji. Prišli so in gospodar se je razveselil nad njimi kakor nad vrnjeno domačo živaljo. Obsodil jih je na smrt. ker se je togotil nanje in-so mu bili tisti trenotek brez pomena. Do tega časa so bili zanj mrtvi in nič več ni mislil nanje. Zagledavši pa žive pred seboj, je začutit da mu je vse te dni, odkar jih na bilo več v hiši nekaj manjkalo. Ko so se pa postavili v eno vrsto, pozdravili po stari navadi in zrli vanjt s svojimi udanimi. pasjimi obrazi, je vedel, da jih je pogrešal.
Njegovo zadovoljstvo zavoljo tega svidenja si je dalo duška v kletvicah, v zmerjanju, v številnih bunkah, s katerimi jih je pričel obdelovati. Ko jih ie dovolj zmečil od vseh strani s pesmi in s peto je široko sedel v naslanjač, iztegnil noge pred se in izpraznil zlato kupo;| trojica pa sledila njegovemu početju z napeto pozornostjo.
Ploha psovk se je vlila zopet nanje, pa iz vseh je zvenelo, da vojvoda brez te razbojniške trojice ne bi mogel izhajati.
— Povejte nu .^daj. ie zaključil svoje .vzprejemne besede, kako ste utekli iz bur* gundske palače?
V
V
V
Dan“
Dan“
Dan“
Dan“
je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik, je najinformativnejši slovenski dnevnik.
je edini slovenski dnevnik, ki izhaja todi ob nedeljah in praznikih.
je najodločnejši neodvisni jutranji list
napredni dnevnik; posamezni izvodi po 6vinajev,
„Dan“
s pošto mesečno le K 170. je razširjen v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čita in Je zato jako uspešno oglaševanje v njem.
Učiteljska tiskarna
priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsem učiteljskim društvom in vsem okraj, učiteljskim knjlž-
:::	nicam	:::
po vsebini in opremi krasno Ganglovo knjigo i
Beli rojaki.
Elegantno vezana knjiga stane 3 K, — broširana 2 K 60 vin., s poštnino :::	26	vinarjev več. :::
Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.