Poslanri iipsloratškega kluba svojirn volllceti. Jugoslovanski klub kot parlamentarni predsiavitelj Slovenske ljudske slranke, Hrvatske pučke slranke in Bunjevsko-šokačke pučke stranke je od početka stal na stališču, da se moia nolranja ureditev naše države izvršiti na temelju pokrajinskc avtonoraije, to je, da se mora vsaka pokrajina samoslojno razvijati na političnem, gospodarskeni in kulturnem polju. Zaradi tega je zahteval v posameznih pokrajinah zbore z zakonodajno moejo kot politična predstaviiišlva ljudstva, ki naj v finančnem pogledu branijo finančno samostojnost fkrajin, v prosvetnem pa njihov svobodni razvoj. Avtonomistični program zmagovit. Naš žilavi in odkriti boj za avtonomijo v ustavodajni in zakonodajni skupščini je dvignil zavest našega Ijudstva, utrdil ga je v borbi ter je imel velik vpUv na programe ostalib slrank, od katerih so nekatere iz demagogičnih strankarskib razlogov, lorej poTsem neizkreno, zahtevale nekaj, o čemer so vedele, da se ne more nikalcor izvršiti, druge so se pa \t pohlepa po obJasti popolnoma oddaijile od spoštovanja Ijudsk« Tolje, misleč, da vse pravo lemelji na sili. Posamezne politične skupine v našein javnein živijenju so morale končno priti do piepričanja, da je avtonomistično stališče edino prava rešitev notranje ureditve naše države ali točneje — srečnega in zadovoljncga skupnega življcnja Hrvatov, Slovencev in Srbov na temelju bratskega sppiazuma, ne pa na temelju cenfralistiene razdiralne sile, niti na temelju cepitve, ki bi našo notranjo moč popolnoma uuičila in izročila v roke poblcpnim narodniin soviažnikom. Naš žilavi boj za avtonomijo je okrepil strujo StoJana Protiča v radikfinem klubu. Najodličnejši njegovi člani so prišli do spoznanja, da se mora priti do sporazuma s Hrvati in Slovenci. Vztrajnost Jugoslovanskega kluba. Jugoslovanski klub je v težkem boju vzdržal do konca in ni od svojega prvotnega programa popustil niti za črko, dasi se mu je od ene strani obetala oblast in vse ono, kar je z njo zvezano, a na drugi strani pa se jje označevala njegova politika kot izdajalska, ker se ni hotel pokoriti povelju praznih, neresnih obelanj. Ta irztrajnost, četudi ni dovedla večine demokratske stranke pod vodstvom Ljube Davidoviča do popolnega avtonomističncga stališča, ker so se demokrati dolgo s silo držali na vladi, vsled česar težko pojmujejo svobodo, fendar jih je dovedla do priznanja, da je potreben sporazum s Hrvati in Slovenci. Vpliv na Radičevo stranko. Cela Radičeva stranka s Hrvatskim blokom je morala pod pritiskom Ljud. slranke opustiti svojo misel o cnevtralni kmetski republiki« Hrvatske in Slavonije s krajevnimi popravami v vzhodnem in jugozapadnem delu v korist srbskega plemena, in pritegniti'v območje hrv. zanimanja tudi Bosno, Hercegovino in Dabnacijo. Ko je smatrala, da je treba iz pasivnosti preiti na aktirao politično delo, tedaj se je postavila na stališče Protičeve uštave, o kateri se ne more reči, da zadovoljuje avtonomistične ležnje. Radičeva stranka je šla še dalje ter je za svojega političnega ali bolje parlamenlarnega voditelja izbrala Ljubo Davidoviea, dasiravno ni dobila od njega nikakih jamstev za revizijo «staye. , . To ravnanje JugosIovanšSega kluba je zmajalo tudi koinunistične in socijalislične vrste, ki so se morali končno prepričati, da centralizem ne samo ovira, ampak v klici uničuje razvoj gospodarskega in sot-.ijalnega žiTljenja. Tri centralistične strankc. V našem javnem življenju se vzdržujejo samo politične stranke, ki so do kouca trdovratno vzlrajale pri popolnem centralizmu. To je najprej Pribičevičeva demokratska stranka, potem Zemljoradniška stranka in končno Slovenska samostojna kmetijska stranka. Prva je kakor znano, stranka izvozničarjev, sekvestrov, mast nih koncesij, uajhujše korupcije in nasilja med uradništvom; stranka centralisfcv ne iz prepričanja nego iz dobičkarije, ki so se prizadevali obdržati na vladf s pomočjo neodgovornih pouličnib elementov; slranka, ki jc ugonobila naše finance, ki je sklcnila amerikansko posojilo in porabila njegov prvi del za bančne in borzne Spekulacijč; strankaAki se je vedno protivila izenačenju davkov, ki je našo carinsko politiko dovedia do popolnega poloma, tako, da so bili tepeni producenti in konsumenti, a obogateli so saino strankarski špekulanti; stranka, ki je pod vplivoirilbrezvercev raznih barv razvila v naši državi popolnoma nepotreben kulturni Druga od teb strank — Zemljoradniška stranka je v svoji trdovratnosti vztrajala do Jconca v centralizmu in tako v vsakem pogledu pospeševala velikosrbske težnje. S pomočjo praznib besed je hotela zavesti dalmatinskega hrvatskega kmeta, dočim ga je ravno s svojo nepremišljeno poliAo. spravila v najtežji go spodarski položaj. Ta stratoka Pribičcvičevih tajnih in javnih pomagačev ne sme. T botioče zaiti v nobeno hrvatsko vas več, nc samp za 1o, ker je pioti pravičnemu sporazumu .1 Kivaii u Sroveitii; marveč tudi za to, ker jo v najnovejšem č^su vodijo popolni kapitalisti. .; Stranka slepomišenjii. Tretja centralistična skupina — Slovenska samostojna kj^tijska stranka je pred volitvami v konstituanto obetala slovenskemu lanetu, da bo v prvi vrsti branila avtonomijo Slovenije in da se bo potegovala za kmetske koristi. Toda, ko je prišla v Beograd, je zaradi koristi svojih posameznih pristašev in voditeljev zavrgla in izdala eno in drugo in se borila z ramo ob rami z demokratsko stranko za centralistično politiko in za vso ono korupcijo, ki je v zvezi s tako politiko. Ob razpustu parlamenta se je spomnila tudi ona, da preide v »opozicijo« in če mogoče tudi pri teh Tolitvah prevara ljudstvo. Toda opozicija te stranke je nastala samo na ta način, ker se njeni poslanci niso mogli zediniti v vprašanju, kdo bo novi kandidat za ministra. To je stranka, ki slepi sedaj svoje volivcc, a ko bodo volitve končane, začne zopet svojo staro igro in se bo prodajala tistemu, ki bo več ponudil. Stranka ravnopravnosti. Kakor v političnem, tako stoji tudi v verskem ozi- ru Ljudska stranka na stališču popolne verske r*m<- ])ravnosti v državi ter se zavzema z vseati sifanai zi> versko strpljrvostjo, ki vidi v tem največje jamfitro z-i mirno medsebojno življenje državljanor. R«»n» radi tega je nastopila proti vsem poizkusoro, ki m streene;f za tein, da se v državi izzove takozvani kaitnrai fcoj proti katoličanom in liatoliški cerkvi. Kuitumi boj «« je začel s čudnim «kancelparagrafom« v Mtavi, k; sramoti našo državo pred kulturnim svetem,: pakazai se je v raznih ukrepih, katere je podvzel režim protS katoličanom in katoliškim ustanovam. Marijine kongregacijc, ki so popolnona T€rsks društva in spadajo z ozirom na to pocJ nadxcr«r*o zakonitih cerkvenih oblasli, so ali popolnoma prapoivsdane ali pa so zanje od strani države postavljeni takf pogoji, da se ne morejo razvijati. Katoliškim pr»svetnim zavodom, ki jih je država dolžna vzdrževati bodi si na podlagi sklenjenih pogodb bodisi radi tega, ks? se jim jc odvzelo po agrarni Veformi skore tso zem!j~ kot edini vir vzdrževanja, se je nakazala še le v zadnjem letu tako majhna vsota, da morejo nekateri ftnted njib komaj životariti, drugi pa se približuiejo g»t«Ti pr< pasti na škodo kulturnega napredlia naSega H»r»da. Protikatoliško delo vlade in njenih ors»»«T je & tako daleč, da so prepovedali katoliškim dlub*TBikoi» Vojvodini verski pouk v vseh šolab, kar d«sle> ni up? storiti noben vladajoči sistem. Več katoliških bkolij ircerkvenih pokrajin je že nekoliko let brez -rseh pastirjev. Nižja katoliška duhovščina se nahaja tfemes r m?i> gih ]<rajih v najtežjem gmotnem položaju, ker au hotela vlada rešili niti vprašanja bire niJi -»prašanja duhovniškib, piač samo radi tega, da bi povaraSila m»': narodoim zinešnjavo. Vlada je z državniin denarjem in z držamo avtoriteto vodila protikatoliško propagando tudi izven na.i* države v Čehoslovaški republiki ter tako ustv»rjala nezaupanje med našo državo in večino čeh«slovaSkeg* naroda. Ona ni pustila pri miru niti grških katolikiT v naši državi, temveč je naročila posebne agitatoij' ki so plačani iz državne blagajne, da vodijo ned»sto]r ugilacijo pitfti grškim kaiolikom. Ta režim kulturnega boja in nasilja pa je z^p?1 podpiral iz državne blagajne vse one ustanove, ki 5 naravnost naperjene proti pozitivnim načelom vcrc. —  Radi tega je ustvaril iz sokolske organizacije prigac  jače v kulturnem boju ter ob priliki pTipravif tudi sa mega poglavarja države do tega, da je manifestiral za  to organizacijo. ki je samo pojav v našem slrankarsken)  in kulturnem življenju. Varanje z agrarno reformo. Rešitev agrarnega jirograma smo vcdu» rfuatr^ za bislven del svojega programa. Vse, kar se je dosk, storilo v tem pogledu, je bilo bodisi uspeh plemenslc t^advlade, bodisi strankarske korupcije ali ntresaega bjpsedičenja. Plemenska nadvlada se vidi v tem, ksr se naseljujejo na veleposestvih v Sremu, Slavoniji i? Vojvodini Srbi, med tem ko se siromašni hrvatsii in slovenski poljedelci pošiljajo v južne kra-je Srbijf kjer nimajo nobenih pogojev za življenj<\ Strankarskv korupcija se je vršila s naselitvijo dobrovoljceT. demagogijo pa je pridigovala zemljaradniška strank* , Zlasti obtožujemo vlado, ker se niti do danes ni lotils. rešitve agrarnega vprašanja v Dalmaciji, radi če&ar danes uabnatinski kmet strada. Agrarno vpraianje •«' Dabnaciji se mora reSiti na pravičen način, da ne bo tuhŁr oškodovaii. Kmet mora postati znkonithn potom Jnstnik zemljc. Za soeijalno pravičnost. Jugo.sluvan.ski klub sc je vcs čas svojega delovanja jboriJ, da sc pri vsakem koraku zaščitijo najsiromašnejsi in na.jbednejši sloji našega kmetskega in delavskega sveta. Njcgnv program jc bil izvr.ševanje socijalnc pravičnosti do vsch slanov. V najtežji dobi preganjanja delavcev jt,- stal Jugoslovanski klub na braniku tlačenih in izkoriščanih. V tej smeri jc deloval pri zakonu .« zaščiti delavccv, o njihovem zavarovanju, o svobodi združitve delavcev v boju proti kapitalislom in proti Jiasiiju vlad, ki so stalc povsod na slrani izkoriščeva? cev.O tenri morejo soglasno poročati mnogoštevilne orga nizacije vBosni inHerccgcrvini, vDalmaciji in Slovcnijji. Jugoslovanski klub je zadnji čas zlasti skrbel za to,da bi vlada preskrbela živila za revne kraje. V poŁetku je vlada vse obljubovala, pozneje pa se je pokay.alo, da so bile te obljube samo varanjc naroda. Majhna dcnarna sredstva, ki so bila določena v ta namen, so se uporabila na način, po katerem se ljudstvu m samo mč pomagalo, teniveč je bilo tudi ponižano v svojen; ponosu, kcr jc vsa ta akcija stremela za tem d.i se pridobe stranharski prislaši. l: Hrvali in Slovenci! Končno moiamo prcd vami obtožiti stianke, ki re lialiajajo v takozvanem Hrvatskem bloku, in sicer tudi iz nastopnih razlogov: 1. Ker sploh ni prišel v ustavotvomo skupščino, da se bori za hrvatsko stališče v vprašanju ureditve drža ve in temeljnih državnih zakoncv, ki jih irna ustava. lemveč j<? omejil svoje delo na sestavljanje neplodnih spomenic na zunanji svet, med katerim so nekatere države sovražno razpoložene nc samo proti celokupui državi ,temveč zlasti proti Hrvatom in Slovencem, kakor n. pr. Italija. 2. Ker je s svojo praziio politiko omogočil, da je bila sprejeta cenlralistična u«tava in vsi zakoni, kl a ž nj-o v zvezi. 3. Ker jc s svojo pasivno politiko dal popolnoma proslc rokc v prvi vrsti demokratom, da iivedejo v vse panoge državne uprave nečuvcno konipcijo, da ešujc- jo agrarno vprašan.jc na škodo Hrvatov in.Slovaucev, da gr«podarijo z državnimi dohodki po svoji volji, da vodijo davčno in gospodarsko politiko proti hrvat- skim slovcnsklm koristim, da obremene narod z velikim amcriškini posojilom iti. i4. K<t jc s svojim znatiim pismom na Ljubo Davidoviča pristal na to, da se odgodi ne samo rešitev ure- ditve dTŽave v smislu avtonomij, temveč tndi revizij* , ustave sploh. 5. Ker v svojem glavnem glasilu «Slobodnem domu« dan na dan napada katoliško vero in katoliško duhovščino in tako slabi odpornost hrvatskega naroda v boju. 'Hrvati in Slovenci! To je bil naš delovni program v teh zadnjih letih. ;Dokazuje, da se nismo niti koraka oddaljili od tega, kar smo govorili pred volitvami v ustavotvorno skup- Sčina Ostali smo torej slalni v boju! To je največje Jamstvo za bodočnost, da bomo ostali zvesti svojira vzorom. (Sledijo podpisi vseh članov Jugoslovanskega kluba).