Dolenjske Novice iKLujajo vsnk potek ; ako : : je ta (ian i>rai;nik, dan poprej. : :
Cena jim je za celo leto (od aprila do aprila) K, za pol leta 1*50 K. Naročnina za Nemčijo, Bostio in druge evropske države znaša K, za Ameriko 4-50 K. im^ liist in ri^'Iasi so |»laiiii,jejo iiii]>]'oJ. "VH
V»o dopise, iiaročiiiiio in oznanila sprejeniii tiskarna J. Krajec nasi.
Kaj je iredenta?
(l'o „Slov. Gos])odarju'',)
„IiTccleiita" je laSka beseda in potncni toliko kakor nerešena (namreč; Italija). Sedaj sc ralii ta beseda za politično strujo v Italiji, ki je nastala že 1. 1878, ker velevlasti na berolinskein posvetovanju niso prisodile vse zemlje, na kateri so še tudi stanovali Italijani, novoustanovljenemu kraljestvu, Italiji. Ilstatiovili so to politično strujo Itiibi'iani, Menotti, Garibaldi in drugi ter jo ííagovarjali v listu „In-edciita". Kot „nerešeno Italijo" so to]'ej imenovali lásko ozemlje na Francoskcin, Švicarskem ter Avstrijskem. Iredentisti so pridi^^ili iiaj-liujše sovi'aštvo osobito Avstriji in tako se ni Čuditi, da je iredentist Obcrdank leta 1882 svojo budodelno roko vzdignil proti našemu cesarju. Toda s teiu še hujskanje ni ))oleglo. Prispelo je celo tako visoko, da je morala vlada sama poseči \'mes in 1. 1890 razp\i.-ititi najhujša društva ]îorsari in Oberdaîdc. Toda tudi po?;nejc se hujskanje ni popolnoma poleglo, ampak se posebno ob mejah gojilo do danaŠ-nji!ga dne.
ZJedlnJena Italija.
Ko se je leta 1S48 po celi ÎjVI'oju razširilo narodnostno gibaiije, so tudi v Italiji, ki je bila razdeljena razven v rimsko papeževo državo šc v već drugih državic, vstali itiožje, ki so zalitevali, da se naj vse italijanske državico zdi'užijo v eno veliko italijansko državo pod svetnim vladarjem v Zjcdinjeno Italijo. Za ki'alja novega italijanskega kraljestva so namenili sardinskoga kralja Viktor Emanuela ir, A^oditelji tega gibanja so bili Havui', Macini, Laťarina in Uailbahli. Vsak čas je bilo Ćuti o malili vstajali in za-vratnih umorih, ki so naliujskano ljudstvo Še bolj rařiburjali. Po vojski z Avstrijo leta 1859 je bil Viktor Emanuel dosegel svoj cilj. Že meseca novembra 1. IBfiO ga je (Jaribaldi proglasil za kralja cele Italije, koji naslov je prvi italijanski državni zbor leta 18G1 odobril. 1'apežn Piju IX. je ostal ie Uim in okolic a. \so di'Ugo zemljo mu je ugrabil ki'alj nove Italije, ravno tako, kakor si je jirilastil toskánsko, niodensko, pannsko in iieapolitansko državico. Leta l8(;o po bitki ])ri Rolferinu se je tudi Avstriji izti-gala Lombardija, leta 18i)t) s prusko ]iomoejo Benečanska. Toda ue-nasitljivi Viktor Kmanuel še ni bil zadovoljen, poželelo se nni je tudi liinia. íleljiio je prcžal na ugodno priliko. Leta 1870, ko je bila vojska med i'msi i[i Francozi, se vzdigne s svojimi fei,;itjii pj^oti Rimu, se ga kljub slovesnemu ugovoru papeža in celega katoliškega sveta silonm ]iolasti in ga proglasi za glavno mesto zjedinjeiie Italije in svojo prestolnico. Sam st izliere za svoje stanovanje papeževo jialaio Kvi-rinal, dociui dovoli ropar papežu milostno, da sme še natUvlje ostati v palači Vatikan. Ijcta 1878 je kralj Viktor Kmanucl po kratki bolezni umrl. Naslednik mu je bil njegov sin Hutiibert, ki je bil utnorjen leta 190(1. Od tega leta vlada kralj Viktor Kmaniiel III. Uojcn je l)il leta 1869. Poročen je s črnogorsko princezinjo -lelico, ki je ob poroki iirestopila h katoliški veri. Pi'estoloiiaslediiik Ilumhei'to je rojen leta 190-1 Itairjanska kraljeva rodbina se ime-Duje po svojem i/.voi'u rodbina Savojcev,
kakor se imenuje naša avstrijska I'odbiiia 1-iabsburžanov.
Papež v Rimu.
î^e veliko se ugiba, kaj bo s papežetn, ako Italija začne vojsko. Po mednarodnem pravu bi imeli vsi jioslaniki, ki jih imajo različne države i)ri i)a}(ežu, ostati v (íimu in tiihče bi jiiti ne smel braniti, da i)rosto obiînjejo s svojimi vladami. Tako bi bila pravica, toda saj vemo, da se v vojski mora velikokrat umakniti pravica pred silo. In zato se je bati, da bo katoliški svet še-le ob času vojske prav iividel, da je sv. Oče res ujetnik italijanskega kralja, dokler se mu ne dovoli lastna, neodvisna drŽava.
Do leta 1S70 je imel papež lastno državico s prostim izhodom na morje. Tedaj mu je ugrabil sardinski kralj Viktor Emanuel H., ustanovitelj sedanjega itali-jauskoga kraljestva. Do tega leta je ščitil Stolico in papeško (hžavo francoski cesar Napoleon lil. V Rimu je bilo nastavljeno francosko vojaštvo. Ko pa je v vojski s Prusi leta 1870 potrebovala Fi'an-cija slehernega vojaka, je bilo to vojaštvo odpoklicano iz Rima. To priliko je uporabil zviti Viktor Emanuel il. Nahnjskal je pi-ostovoljnc čete Garibaldincev, da so upadle v papeževo državo. In sedaj je nastopil Viktor Kmannel kot „rešitelj". Pisal je ])apGžn Piju IX^ da bo s svojimi četami vkorakal v njegovo državo, da ga brani i)red Gai'ibaldinei. Volk bi'ani ovco pred volkovi! Pij IX. je pa odgovoril: „Lepe besede, grda dejanja." Dne 20. sept. je bil Rim v rokah kraljevih čet. Papeža so zajirli v Vatikan, kralj pa se je naselil v prej i)apeževi lialači Kvirinal. Pravijo, da se ni nikdar čutil prav srečnega v ugrabljenem stanovanju, storjena krivica mu je gi'izla vest.
Od tega časa je preteklo 45 let. Papež, čejnav ujetnik v Vatikanu, je mogočen vladal- in njegov upliv raste posebno v sedanjem času od dne do dne. Potomcem sardiiiskega kralja pa se močno maje prestol italijanskega kraljestva. Če ne začne vojske, je pričakovati revolucije od strani hujska-čev, če jo začne, pa od strani socialistov. Tako stoji sedanji italijanski kralj Viktor Emanue] IH. med dvema stoloma in ne ve, na katerega bi se vsedel, ker pod obema gori.
Nevaren položaj nastane za papeža, ako izbruline v Uiiiui revolucija. Mnogi mu nasvetujejo, naj odrine iz Rima, na ]irimer na ňpansko, Toda sedanji papež Benedikt XV. noče o tem za sedaj nič vedeti, ampak ostane na vsak način v Rimu, naj pride, kar hoČe, Jiog ga bo varoval.
Gospodarstvo.
Kiseljak ali kisli črviček.
Kadar trla cvete, opazimo pogostonia, da objeda trtni cvet neki majhen črviček, ki ga obenem zai)reda s lino jiajčevino v majlme klobčeke.
Ta črviček je ličinka (gosenica) prvega rodu majhnega nočnega metuljčka, ki ga imenujemo trt n i za y i j ač.
Ker živi in škoduje ta črviček taki'al, ko se seno spravlja, ga imenujemo tudi senen i čr viček.
Ko trta odcvete, se seneni črviček v bližini grozdja zabubi iti v drngi polovici lueseca julija se iz male rumene bu))ice izleže metuljček (veša) drugega rodu zavijača.
Ta vesa lota v mraku in zaleže na grozdju majlma, komaj vidna jajčeca. V 8. do 10. dneh se iz njih i'azvijejo novi črvički, ki se takoj zavrtajo v grozdne jagodce. V kratkem oj)azimo poteui na takih jagodah, da postanejo od one strani, od koder se je črviček vanje zalezel, modrosive (vis nje vosi ve), kar je znamenje, da so začele gniti. Če natanko )>ogledaino, vidimo na njih tupatam majhne luknjice in pri teh izmečke črvička, sliČno kakor pri piškaveni sadju.
V tako načetih jagodah se kmalo naselijo razne škodljive glivice, zlasti glivica sive gtiilobe (botrytis cinerea), ki l)ospešnje gnitje ne samo od črvička na-liadenih, ampak tudi okoli stoječih zdravih jagod. Na ta način segnije in slednjič usahne precejšnja množina gj'ozdja. Če pa kak grozd tudi dočaka trgatve, ostane vendar kisel. Iz tega vzroka imenujemo črvička, ki je škodo povzročil, kislega črvička ali kiseljaka, po njem povzročeno škodo pa kislo gnilobo.
Kislognjilo grozdje da slabo, kislo vino, ki na zraku i'ado i'javi.
Pred zimo se kisli črviček zaleze v špranje kolov, v slamnate vezi, v svržne luknjice bek in trtnega lesa itd. in tam prezimi.
Škoda, ki jo povzroča seneni črviček v cvetju, oziroma kiseljak v grozdju, je znatna. V nekterih deželah se je že tako zaplodil, da uniči skoraj ves pridelek.
Zato je gotovo umestno, da storimo vse, kai' je mogoče, da se pri nas ta mrčes preveč ne razplodi.
PokoiiČevanje tega škodljivca je različno in se nanaša na zimske bube, metuljčke prvega i'odu, senenega črvička, metuljčke druzega rodu in na kislega črvička. Izmed vseh dosedaj priporočauih sriidstev so se v zadnjih letih najbolj obnesla sledeča:
I. Da se uničijo hu be kiseljaka, se priporoča: 1. iiokrivanje trt z zemljo čez zimo, 2. snaženje trtne skorje (lubada) ])ri režnji in sežiganje odpadkov t^rezine) in 3. ožiganje trtnih kolov spomladi.
IL Proti metuljčku prvega rodu se priporoča: 1. Lovljenje veši z limastimi paiilačami in v kozarce (steklenice) z nastavljeno vabo (oslajenini pivom, moštom, kisom itd.)
III,	I'roti črvičkom jirvega rodu (senjenemu črvičku ali senjencu}: 1. Pred cvetjem, koncem maja ali začetkom junija močno škropljenje {lireiiiočenje) gro-zdičkov z raztopino 2 kg tabakovega izvlečka (ekstrakta) in 1'/^kg mazljivega mila na 1001 vode, ali pa na 1001 za škroiiljenjc proti peronospori pripravljene galičnoapnene zmesi, ako hočemo škrojuti grozdje ob enem proti peronosimri in proti črvičku. 2. Obiranje črvičkov v cvetju.
IV.	Pi'oti črvičkom druzega rodu (kislemu črvičku ali kiseljaku):
1. Škropljenje grozdja koncem julija ali začetkom avgusta z zgoraj ojiisano raztopino, ali iia s triodstotno raztopino mazljivega ali kalijevega mila (3 kg mila na 1001 vode). 2. Obiranje in \iniČevanje od kiseljaka napadenih jagod.
Najbolj se je obneslo jiravočasno in temeljito Škropljenje grozdja proti črvičkom ]irvega in druzega rodu.
Kjer je črvičkov malo, naj se vrši vsaj obiranje istih, katero delo lahko izvršujejo otroci.	B. Skalický.
Bodite brez skrbi!
Slovenski topničar, ki se bori za čast domovine proti izdajskeinu Italijanu, piše svoji sestri, kakor poroča „Slovenec":
Ljuba sestra!
Smo se že začeli ! In veš, kaj so Italijani proti nam poslali? Nekaj dimnikarjev, to je zamorcev iz Afrike. Ti divjaki so nas naskočili, a nagnali srno jih tako, da včeraj in danes niti na sju-egled ni nobenega več. S to čino svojatjo nas Italijani pač ne bodo! Nam se je zdelo, kakor da bi gledali kak cirkus in smo se na ves glas smejali, ko smo jili nagnali. Pri nas sta dva moža malo opraskana, črnci so pa pustili pet mrtvih na mestu, ostale so pa vlekli s seboj. Imeli so precejšnje izgube. Zdaj rečem samo to: Naprej do zmage ! Polentar si bo zapomnil, kdaj je stegnil roko jio naši zemlji. Rusi Jias že poznajo, sedaj homo pa še Italijanu pokazali, kaj zna Avstrijec, ko brani svojo drago domovino. Bodite brez skrbi: branili vas bomo do zadnje kajilje krvi. liog in sreča junaška! Tvoj brat Joško.
Vojska z Italijo.
Armadno povelje maršala nadvojvode Friderika. Iz vojnega poročevalskega stana se poroča 25. nutja: Njegova c. in kr. Visokost maršal nadvojvoda Friderik je izdal armadno povelje z naroČilom, naj se takoj razglasi vsem c. in kr. Četam in naznani tudi podrejenim nemškim Četam. Armadno povelje najprej doslovno prinaša o priliki italijanske vojne napovedi izdani manifest Nj. c. in kr. Veličanstva in nadaljuje:
„Vojaki ! Slišali ste resni uri izgovorjene besede vašega najvišjega vojnega gospoda. Te besede označujejo sramotno podlost našega novega sovi'ažnika, ki jila-čuje dolgoletno zvestobo s sramotnim izdajstvom. Vojaki! Te besede nam pa nalagajo tudi nove velike naloge, katerih rešitev Njegovo A'^eličanstvo in domovina zaupljivo polagata v naše roke. Ne stojia proti nam častili nov sovražnik. Ne! Izdajalski dosedanji zaveznik avstrijskih in nemških z zmagami ovenčanih armad in brodovij, ki po 10 mesečnem vročeni borenju proti pol sveta sti)jc nepremagane in trdnejše kot kdaj, nas zavratno napada za lirbtom. Dolžnost nas vojakov je, da to brezpri-merno zadržanje našega sovražnika s krvjo in železom kaznujemo in mu zopet pokažemo pot, katero so itui nekoč že naši predniki pokazali pri Mortari in Novari, pri Kustoc.i in Visu. Naš vi'oče ljubljeni najmilostnejši gosiiod, ki je vse jioskusil. da bi nam in našim zaveznikom prihranil to novo poskušnjo, hoče v nas najti duha Raiieckega, nadvojvode Albrehta in Te-getthotla. Mi hočemo biti njih vredni viuiki. Mnogo sovražnikov, obilo časti! to tiaj bo naš bojni klic. Tako pozdravimo svojega vzvišenega cesarja in kralja in naŠe zveste zaveznike, tako pozdravimo mi na severu svoje tovariše, ki stoje na jugu pripravljeni, da kljubujejo sramotnemu vpadu za
iiašitii hrbtom, tloklcr tudi iia jugu iiů bo napočil tlan, ki bo prîncsd krvavo maščevanje. Vojaki ! lii'tz obotavljanja, vcsolega poguma nad novoga sovražnika ! Z l)ožjo poino('ijo in v zvestoiii sovražnem i»ratstvu z našimi zavezuiskimi tovariši bomo znali tudi njuga premagati."
Boj na morju pri Barletti. N. V. latlja „Helgoland" s tremi rušilci tor|»cdovk je obstreljevala Viesto in ]\Iaivfrtídonina ter je pri Bailetti zadela na dva italijanska rngilca, ki ju je takoj začela obstreljevati in zasledovati. Eden je nšd, drugega, „Tui-bina", sta naša rnšilca „Usepel" in „Tatra" potisnila-proii I'elagosi. Granata ga je zadela v oddelek za stroje in kotle ter je goreč in potapljajoč se obležal, ker ni mogel več'voziti, lldal se je. „Osepel", „^J^atra" in „Lika" ao rešili 35 mož posadke, med njimi poveljnika, častnika in načelnika strojnega oddelka ter jib ujeli. Reševalna dela sta motili dve iz severovzhoda na 'JOGO meti'ov Idižajoči se bojni ladji tipa „Vittorio Emanuele" in ena križarka. V boju, ki je sledil, jc bil „Cscpel" neznatno zadet; pri tem je bil en mož težko, dva laiiko ranjena. Na sovražni ogenj so „Helgoland" in rušilci ocividno z dobrim uspehom odgovarjali. Najbližja razdalja 8000 metrov. Fo kratkem easu so bile naše ladje izven strelske razdalje. Izven navedenih c. in kr, mornarica ni imela nobenih drugih izgub.
Nemčija smatra vojno stanje kot veljavno tudi zanjo, lierlin, 25. maja. (Kor. urad.) Z merodajtiega mesta se javlja, da dejstvo, da Italija Nemčiji ni formelno napovedala vojtie, Nemčije ne ovira, da vojno stanje, ki ga je Italija i/,javila na-spi'oti Avstro-Ogrski, smatra kot bi bil izjavljen tuiH njej satni.
Višji poveljniki italijanske armade. Italijani že v mirnih časih niso skrivali, da nameravajo razdeliti svojo vojsko v štiri armade. Poveljevali bodo armadam generalni iwi'oëniki vojvoila Aosta, Zuceari, Friigoni in Nava. Sestavo armad so jirikrivali.
Italijanska sodrga napadla grad Cattaio pri Este. Iz Rima se poroča 27. maja: Tudi grad Catiaio pri Este, last nadvojvode prestolonaslednika, je najjadla velika množica, ki je udrla v grad, premagala varuha in se nato v gradu gostila. Policije ni bilo nikjer videti.
italijanski vojni načrti. Koliko Italijanov pojde na Dardanele? (frški list „Embros" v Atenah poroča, da bo italijanska vlada poslala v Dai'danele 80.000 mož. Te čete so baje že v Egejskem morju. Drugi grški list „Ilcstia" v Atenali izve pa — kakor pravi — iz dobrega vira, da Italija pošlje v Dardanele za enkrat 110.000 mož in tuiii mal dol hrodovja. Ostali del brodovja se porazdeli v Adriji in Sredozemskem morju.
Isti grški list })oi'oča tudi, da bodo italijanski podmorski eolni najbrže naiiadli vojno luko Pulj. ■— Dalje pošilja Italija čete v Ornogoro, ila osvoje Jvotor in oja-čijo črnogorsko fronto pi'oti Dalmaciji,
Drobne vesti. Tržaška oblast je ukazala, da se takoj javijo vsi italijanski podaniki. Spravljajo jih v notranjost države. Vojaščini obvezane ,,regni(^ole" internirajo. Na južnem Tiiolskem so v laškem delu zaprli vse sole, v nemškem delu pa liste, v katero je jirišlo vojaštvo.
Obmejna laška mesta v plamenu. „Az Est" poroča iz Trsta tega mes,: Okolu poldneva je ogenj naših topov zažgal več obmejnih laSkili mest. Ogenj smo s t]'žaške oltale dobro videli.
Italijansko letalo pri Gorici sestreljeno. „^liinch. N, Nai-hrichten" jioročajo ar», maja: Pri tiorici so naši sestrelili italijansko letalo, v katerem sta bila dva italijanska štabna častnika, Oha sta nn'tva.
Obmejni boji z Italijani. Na Tirolskem so prodrli italijanski oddelki na več točkah preko ineje. Začasno so imeli opi'avka z nekaterimi oî'ozniki in jioizvedovainimi patruljami. Obstjxljevanje naših obmejnih utrdb iz težkih topov jc prenehalo.
Italijanski kralj prevzel vrhovno poveljstvo. kralj italijanski je prevzel vrhovno poveljstvo nad kopnimi in pomorskimi brambnimi silami in danes ponoči odpotoval v veliki glavni stan, Ulasoiii kraljeve naredbe je stric Tomaso di Savoia vojvoda Genoveški za čas njegove odsotnosti ijneiiovaji za generalnega namestnika.
Zaščita avstro-ogrskih državljanov. Varstvo avstrijskih in ogrskih dižavljanov v Italiji je prevzela ňtianija, varstvo Ita-iijajiov v Avstro-Ogi'ski iia so sprejele Zedinjene države scvej'ue Amerike.
Giolitti bežal iz Italije, Iz Ženeve poročajo listi 20, t. m.: Kakor znano, je bil Gioliiti že pred izbruhom vojske izpostavljen vsemu možuetiiu trpinčenju. Zato se jc utuaknil v Turin. Tudi tu so tiui dan za dnevom grozili z grozilnimi pismi. Naposled mu je oblast naznanila, da ne moie sprejeti odgovornosti za njegovo življenje. Iz Tnritia je Giolitti zato odpotoval v Piémont. Tudi tu so ga venomer zasledovali, dokler se stari državnik ni odločil, da se preseli v Švico.
Glavni cilj italijanskepolitike.„Ruskojc Slowo" piše: Glai^nt cilj italijanske iwliUke je, da izpremeni Adrijo v italijansko morje. Će bi se to doseglo, potem bi mo]'ala habsburška monarhija, odrezana od morja, prenehati biti samostojna. Če bi Avstrija pod pritiskom grozne potrebe privolila v odstop jadranskega obrežja, bi morala izročiti tudi svoje brodovje, ker ga ne bi nikamor mogla dati. V to ponižanje privoliti je bilo Še težje kot v odstop ozemlja. Vpi'ašanje je pač: Italija ali Avstilja. Tretjega ni.
Dve italijanski stotniji uničeni. — Brezuspešni laški napadi. Uradno se razglaša 27. maja; Na Tirolskem je pričel sovražnik s težkimi topovi na posameznih točkah južnovzhodno od Tridenta obstreljevati obmejne utrdbe. Pri Caprile v dolini (Jordevole je ogenj iz strojnih pušk uničil dve italijanski stotniji. Na koroški meji brezuspešen soviažni artiljerijski ogenj. Na Primorskem so prekoračili Italijani na več iiu^stili mejo. Sovražni oddelki, ki so prodrh do naših postojank, so bili vrženi nazaj.
Nemški podmorski čolni v Sredozemskem morju. Graški listi poročajo iz Aten 27. t. m.: „Himcra" prinaša mnenja iz mornariških krogov o dohodu tujih ]iodmorskili čolnov v Sredozemsko morje, o čemer se označuje za naj verojetnejŠe, da prihajajo čolni, ki imajo avstro-ogrsko ali nemško posadko, preko Piilja v Adi'ijo. — Kakor javlja „Patrie", so nemški podmorski čolni, ki so se pojavili v Sredozemskem morju, najnovejšega tipa. Namen tek podtiiorskili čolnov jc, obrezusjiešiti akcijo zaveznikov proti Dardanelam in preprečiti teroriziranje nevtralcev v Sredozemskem mo]'ju.
Vatikan in vojni dogodki. V Vatikanu se vrše velika posvetovanja, katerih se udeležujejo vsi kardinali. Ivakor se sliši, namerava papež izdati encikliko, v kateri bo označeno stališče sv. stolice in njeno obnašanji! naspi'oti vojni.
Boji z Italijo. G. kr. kor. urad poroča 29. maja: Italijanske čete so dosegle obmejna mesta Ala in Primiir. Drugače se na tirolski in koroški meji ni ničesar zgodilo.
Na Piimorskem so se jiri&li mali boji. Pri Kobaridu je bil razpršen en sovražni bataljon. — Pri Plaveb se je izvršil sunek sovi'ažnih oddelkov. — Severno od Gorice je bilo odbitih pet sovražnih napadov. — Včeraj ponoči je veČ mornariških letalcev tiapi-avilo novo akcijo pi'oti Benetkam ter so med najhujšim ognjem iz pusk in t.o[)ov vrgli veliko število bomb, večinoma na arzenal, vslcd česai' je nastalo več obširnih požai'ov in v foilu Nicolo eksplozija.
Dunaj, 30. maja. Italijani so zopet jiričeli s tojiovi obstreljevati naše uli'dhe ini ))lanotah Folgaria in Davarone. Sovražni oddelki so vkorakali v (iortino. Njihove varnostne čete so pa zbežale pri prveui
strehi. Na Primoi'skem sovražnik ni več napadal na višinah severno od Gorice. Poskus Italijanov, da bi pri Tržiču prekoračili Sočo, so naše patrulje z lahkoto zavrnile.
Danes ponoči je nek velik tuj paniik v tržaškem zalivu zadel ob mino in se potopil.
Italija ne sklene sama miru. Renter imtrjuje, da je Italija res pristojiila sep-temberski londonski pogodbi, po kateri ne sme nobena trosporazumna država sama skleniti miru.
Podkupljena italijanska ministra, Nemški listi poročajo iz (îenfa: Poročalo se je, da so zaprli dva ui'ednika lista „Avanti", ker sta obdolžila Salandro in Sonnina, da sta po Krancozih podkupljena zapustila trozvezo in se pridružila trospo-razumu. Lyonski list „La Dépêche" poroča, da je navajal „Avanti" vsote. Sa-landra naj bi bil dobil 1,000.000 So-mino pa 750.000 frankov.
Vojska z Rusi.
Potop ruske bojne ladje Panteleimon,
Poročilo o izgubi bojne ladje Panteleimon ruskega Črnomorskega brodovja, o Čemer so poi'očale le pajiške brzojavke, je zdaj potrjeno po uradnem razglasu, da je to bojno ladjo potojtil nek podmorski Čoln, s katerim razpolaga Turčija, ki ga je prikrivala, dokler se ni izkazal.
Na ladji je bilo 1400 mornarjev, ki so se vsi potopili.
Prodiranje napreduje. Uradno se razglaša 27. maja. V iirostoni pri Przemvslu ))rodirajo zavezniki naprej. Vzhodno od liadymna je osvojil VI, zbor kraj Nieno-wice, ujel je 2000 sovražnikov in zaplenil 6 to])ov. .lužnovzhodno od Przemysla so vdile zvezne čete v sovi'ažnikovo glavno obrambno postojanko, vrgle Ruse nazaj, ujele 280(J sovi'ažnikov in zajilenile 11 strojnih pušk. — .lužnovzhodno od Dro-bobicza so i)rodrle zvezne čete generala pl. Linsingena sovražno bojno črto in prisilile Ruse, da so se morali umakniti.
Uničen ruski polk. Iz Berlina 29. maja. Naše čete so na severni fronti prišle bližje Przemysla. Na fi'onti med oddelkom Wisznic in Lubaczowka vzliodno liadynuio in Jaroslavoin so Rusi izvršili obupne delne napade, a so bili povsod z velikimi izgubami vrženi nazaj. Ruski pešpolk štev, 179, je popohioma uničen. Zahodno in jiižno Sinîawe sovražnik svojih napadov ni ponavljal.
Za Przemysl. Uradno se poroča 30. maja: Ob spodnji Lubaczowki smo ponoči odbili močan ruski napad, ki se je razvil v boj moža proti možu. Poskusi Rusov, da bi pri Sieniavi in dalje Jiavzdol pre-koi'ačili San, so se izjalovili takoj v začetku. Vzhodno od Sana je položaj neiz-premenjen. NaŠa težka artiljerija obstreljuje železniško progo Przem^^sl—Grodek pi'i Medyki. Ćete VI, armadnega zbora so 27. maja vnovič osvojile osem ruskih topov, Obkoljevalno črto okoli i'rzemysla so zavezniške čete severno od trdnjave daJje potisnile. Ob Dnjestru in južno od te reke trajajo boji dalje. Ob 1'rutu in na Poljskem sc ni nič zgodilo.
Nov Skoda top. „Karlsbader Moi'gen-blatt" poroča : V bitki pri Dunajcu je veliko pripomogel do sijajnega usiteha tudi nov top iz Skodove tovarne, in sicer težka 15 cm havbica, katere krogle so napolnjene z ekrasiiom in strašno učinkujejo. Vsaka krogla, ki udai'i, raznese okoli 540 kilo-gi'amov zemlje in pobije ali rani vse daleč naokoli.
Na južnem bojišču.
Boji proti Srbiji. Niš, 27. maja. Srbski tiskovni urad poroča : 20. maja jc sovražna artiljerija otvorila ogenj na kj'aj lii'edje-m)vac; ravnoistega dne se je streljalo na kriij Sekeli, Streljanje iia ni imelo posledic.
Poseben mir Srbije z Avstrijo? iz graŠkih listov posname „Slovenec" : Ma-
linovo giasilo poroča: Jz Niša je nenadoma odpotoval ruski pooblaščenec v Srbiji knez Trubeckoj, Potoval je skozi Sofijo v Petro-grad. Knez je odpotoval, da protestira, ker se je izjavila njegova misija. Srbska vlada mu je delala težave tako glede na izboljšanje razmer ined Srbijo in liolgarijo kakor tudi glede na Italijo. Srbi so luu povedali, da ni nemogoče, da sklenejo z Avstrijo mir, če Rusija zadovolji Italijo Jia škodo srboltrvalskega in slovenskega naroda. Rusi se tudi pi'iiožujejo, ker so Avstrijci umaknili več divizij s srbske meje, ki so jih vrgli v Galicijo, ker so bili Sibi popolnoma niirni,
Legar v Srbiji, „Telegraťen-Union" l)0]-oČa iz Aten 2G. maja: Legar se kljub vsem nasprotnim trditvam strahovito širi med macedonskim prebivalstvom. Naporno delovanje ameriških, angleških in fi'ancoskiii pomoćnih poslanstev ne more zabraniti, da bi se ejjídemija ne razširjala z grozno brzino tako v novi Srliiji kakor tudi V drugih delih države. „Nea Aletiieia" izve iz zanesljivega vira, da uunje v Skoplju in liitolju povprečno po 120— 159 ljudi na dan. V manjših krajili se širi posebno plučni legar ter unn-je v vaseh, ki štejejo po 300—400 prebivalcev, po 10 ljudi na dan.
Za plen se stepejo po vojski med seboj. Poročevalec „Timesa" slavi državniško modrost Pasiéevo glede na italijanske zahteve. Pasić je uvidei, da zahtevajo koristi Srbije, da se odgode vse zahteve po ozemlju toliko časa, dokler se ne prične sklepati mir.
Turška vojska.
Turki se dobro drže. „Renter" poroča z Dardanel čez Tencdos 23. t. m.: Napad na Kj'ithio je prodrl skoraj do konca vasi. Vojaki pi'ipovedujejo, da so nekatere Čete vdrle v vas, a ozemlja ni bilo mogoče držati. Izgube so bile tako težke, kakor Ic v najhujših bojih te vojske. Ćastniki so pričeli zopet zbirati utrujene vojake do 1000 jaj'dov od Kritlie, kjer se je ustavilo prodiranje. »Število i)adlih in ranjenih častnikov je zelo veliko, Turki so zelo spretni pri streljanju na Častnike. Po vsakem prodiranju, minejo celi dnevi, predno očistijo od sovi'ažnikov jjosamezne strelske jaike. Turki se ski'ijejos 1000 patroni v dupline in streljajo. Nekateri turški strelci so si pol)arva]i roke in obraz z zeleno barvo.
Angleži prosili za premirje. „Lokal-anzeiger" poroča iz Carigrada: Zasebiio poročilo: Angleži so iuieli pri Ari Burni[ tako velike izgube, da so morali prositi premirja, da pokopljejo mrliče, ki jih leži na tisoče okrog. Njih položaj se je zojiet poslabšal in postaja Jievzdržljiv, ker jio jjotopn „Triumpha" in „Majestica" brodovje ne more uspešno })odpirati operacij na suhem.
Sovražnosti proti Sueškemu prekopu.
Porta je ])os]ala prijateljskim nevtralnim državam cirkulanio noto, v kateri pravi, da z ozirom na to, da se britaiiska vlada ne drži obveznosti, ki jo jc prevzela glasom tloločil dogovora nasproti nevtralnim di'ža-vam, da v vodah sueškega kanala ne bo imela vojiiili ladij, da je kanal celo utrdila, na drugi strani pa francoska ladja izki'cava čete v Egiptu, je otouianska vlada neobhodno prisiljena, da ukrene vojaške od-1'edbe v varstvo cesarskega ozemlja.
Nemško-francosko-belgijsko bojišče.
Boji v zraku. Veliki glavnlstan 2y. maja: Jugozahodno od grebena višine Loretto so včeraj I'i'ancozi vnovič napadli, jia snm jih odbili. Pri Ablaiiui je boj še v teku. Tudi v gozdu i'rêtre jc sovražnik po daljši artiljerijski pripravi sinoči napadel, 1'i'iSlo je do srditih ponočnih bojev, ki so se končali s težkim francoskim porazom,
IS francoskili lelalcev je včei'aj napadlo odjirto mesto Ludwigshafen. líombe
so ubile ali ranile več civilistov. Materijcîiia škoda je le jnajlitia. Okloiuu) letalo smo vztiodtio o(i Nciishulta prisilili, da st; jt; simstilo »a till. Pri tem smo ujeli majorja, ki je ]iovcljiiik zriiciiiega brodovja v Nancy. Naši ktalci so v zrafiiiem boju pii Kpitialu uiiiiili fi'ancosko letalo in /.až^ali vojaŠtiieo v tieriirilitierjii.
Belokranjski . vesiniki ■
Iz Adlešič maja.
Anton Tkalčič, samec iz Pribinec št. 1., pa je (lisal 18. t. lil. svoji materi: „Dam Vam znati, da sem v bolnici v liielicu v Šleziji, Na badnik (^4. doc. pop.) sem bil I'anjen oil kroglje v hrbet, a na rami mi je šla kroglja ven. Naših vojakov je bilo iiiaîo, zato smo se nioi-ali umakniti. Ker sem bil pa jaz ]'anj(iii in se nisem mogel umakniti, so mc Uusi ujeli, pa nie niso hoteli vzeti precej v bolnico, ker nisem mogel lioditi, vozov pa iiišo iiiiuli, zato so nii samo pokazali do vasi, kam naj grem. V vasi so me vzeli kmetje v hišo, so me obvezali in tam sem ležal in so mi stregli. Potem sem se oblekel v civilno obleko, da me Rusi niso s])o-znali, vojaško opravo pa sem spravil. In tako sem bil ves čas v vasi Brezovki hlizo mesta Jasla. Y maju pa so prišli Nemci in se zdaj Uiisi jako umikajo in v tem iasu seni ])riSel do naše vojske, kjer sem dohîl marodili list, da sem se odpeljal v bolnišnico, ker nisem še zdrav."
DomaČe in -tuje novice«
Naročnikom modre galice in perocida.
Kmetijska podružnica je do malega oddala tudi že perocid. Ker se je sedaj račun za galico in perociil sklenil, poživlja podružnica vse tiste naročnike, ki imajo kaj prebitka, ker niso perocida vzeli, da se zglasijo za ilenai- v pondetjck 7. junija 1.1, pri opravnikit kmetijske jiodriižnice Pr. Bamicu (stanujoč pri I. Košaku v Novemincstu), ki bo vse tozadevne terjatve poravnal. Dalje opozarjamo na to, da nekatei'i naročniki še sedaj niso vzeli perocida in da je sedaj zadnji čas, da ga vzamejo.
Škropljenje trt. Prišel je čas, ko je treba trte vprviČ škropiti zoper perono-sporo ali palež. Tega dela naj nihče ne zamudi, ker zna sicer bolezen v sedanjem mokrem vremenu trto hitro napasti. Navodilo ob-javiňio pi'ihodnjič.
Odlikovanja, Duhovniški zaslužni križec 2. vrste na belorudeČem traku je prejel vojaški kuj'at vojne bolnice št. 3/3 č. g. Pavel Žagar. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje major 27. pp. Jvan Peteniian. — Najvišje poiivalno priznanje stotnik 7. pp. -losip Mayerič, poročnik 7. lovsk. bat. Pran llolziiiger, stotnik 47. ji]). Ferdo Ornlk, nadporočnik 17. p]). Tjadisiav Walland. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrahrostne svetinje stotiiik-i'ačunski vodja 70. Ignac Milač, —
Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje jiodČastnik 17. pp. .lurij Drešl in raČ, podčastnik 3. gor. topniškega p. Ad. Žužek. Bronasto Iirabrostiio svetinjo : četo vodja Ivan Leskovšek, Fi'an Petrič, Fi'ati Vrtič, sanit, podi'astnik Ivan 1'etrovič, desetnik dos. Kolar, Ogoielec Anton, Matej Sitar, i>odilesetnik Kokot. Josip, J. Liikman, Ivan iMoharko, ]iod-desetnik Krajan Alojzij, infant, -los. Artnak, Ant. Kídar, Fran Konček, Ivan .^ialgaj, Miš Anton, Jurij Savec, Fi'an Skolteriie, Anion ŽnidariČ, trobentača Jos. lloi'vat, Alojzij Rojnik in reservist Ivan Ličar, vsi H7.j»p,
Vojaške odlike. Vojaški zaslužni križec 3. vi'ste z vojno dekoracijo: nad-poročnik 78, pp. Miroslav Petelin. Ponovno Najvišje pi'iznanje stotnik 97. ])p. -Tosip Šenie in nadporočnik lov. bataljona Gvidonllayne, Najvišje pohvalno priznanje: stotnik 70. pp. Ferdo Pleban, poročnik 3. ])p. Josip Šulc in poročnik 27.topn. p. Franc ňule. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste: topničar pri 30','i cm možnarskl bat. št. 7 Martin Seničar. — Srebrno hra-bi'ostno svetinjo 2. vrste: poddesetnik 47. pešpolka Rupert Roškar, i)raporščak 27. P]). Riliard Lončar, prajjorŠčak Karol Mayer, kadet Julij Dj'uovšek, desetnik Franc Legat od 47. pp. praporščak Albet Krivic, četo-vodja Božič (îregor, desetnik ZideriČ Ivan, ])eSec Jurca Josip, Savarin Franc od 97. jip. Řtabni narednik Avgust Moliorčič, Če-tovodja Ivan Ribnikar, poillovec (iregorc Alojzij in PavŠič Ivan od 7, lov. bat. nad-lovec Franc Dolinar, četo vodja Andrej Grobner, jmdlovec J^^ranc Božeglav, Anton Medved in Jakob Polak ter Častn. sluga Anton Zorko.
Odlikovani vojaki: Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: četovodja Iro-vec Franc 27. pp,, narednik Sterle Anton, Četovodje Laginja Fran, Pozman Andrej, SkoČir Anton, desetniki Aržon tîiril, Jni-jovie Matej, Radctič -losip, poddesetnika Mavrič Mirko in Sii>an iveo])old, iiifante-rista Haiiimerschmidt Alidn in Lavrenčič Kari, vsi 97. pp., na([lovec 7. bat. Jloliorčič Avgust. Srebrno hrabr. svetinjo 2, vrste: narednik Golob Martin, četovodje Lesjak Avgust, Leskovšek Jakob, Srelog Ivan, desetniki Kranjc Karel, Knic I-gnac, Kovač Franc, Žemljic Jakob; poddesetniki Knez Fran, Jošt Karel, JCoštomaj Fran, Pele Fran, Satler Fran, Škodnik Josip in Zbil Fran; infantcristi: Kokot Jurij, Jevšenak Ernst., Konečin'k I van, Krcze ï\Iartin, Rožar Peter, Sedminek Ivan, Udiič Fran, vsi od S7. pp. Četovodje Belo Ivan, Kralj Josip, Saksida Josip, desetnika Figel Anton in Kvasna Alojzij, infanterist Koren Fran, vsi pri 97. pp. Računski podčastnik Ku-barič Aleksander, patrulvodja .lakolič Pran, Laznik Anton 7. lov. bat. Podlovci : Fer-jančič Andrej, Kodrič Ivan, Vrbnjak Lu-dovik, patr. vodje Legisa Anton, Žibert Alojz in Žibret Anton, lovci Češriovar Anton, Jerčan Aleksander, JevČek Peter, Kline Ivan, MihaliČ Anton, Miletič Ivan, Šcmerl Fran, Strnad Fran, Vidrih Ivan ter trobentač Žitek Andrej, vsi pri 20. lov. bat. Nadognjičar 7. p. t. p. Uranc Matija, lironasto kolajno: BavčiČ Josip in Renčelj Karol pri 97. pi>. — Srebrna hi'abrostna svetinja I. vrste': Narednik Siniofu^iič Viljem, četovodja Edvard Oblak. Srebrna hrabr. svetinja 2. vrste. Korporal Anton Pavlic, inlanterist Andrej Oblak
Medicinec Ivan Lovšin živi! Za mrtvega ju-oglašeni član slov. kat. akad. društva „Danica", Ivan Lovšin iz Ribnice je pisal iz ruskega \ijutnižtvii g. županu Oražiiiu V Moste, da je v i'uskem iijetnišlvu v Omsku, in sicei' v vojaški boloici.
Pred izrednim sodiščem v Rudolfo-vem (mesto porotnikov sodi t; sodnikov) obsojena sta bila dne 22. maja tega leta Magdalena Papež iz trebanjskega oki'aja radi Inidodelstva požiga na 3 leta težke ječe, dopolnjene z enim trdim ležiščem vsakega Četrt leta; ter Dimitrij Ovozden, bivši rudar v Kočevju, radi hudodelstva
motenja hišnega miru in uboja na 5 let težke ječe, dopolnjene vsako četrtletje z enim postom, ter radi pi'epovedane igre „barvanja" na lOK globe; ako bi globe ne plačal, na 24 ur zapoi'a.
Mestna hranilnica v Novem mestu.
V	mesecu maju 1915 je l.')9 strank vložilo nri,(j(j(jK 4h, 222 sti'ank vzdignilo 177,557 K 57 b, 2 strankam sc je izplačalo hipoteČnili posojil 2,400 K. Stanje vlog 3,(iKH.241 K 70 h. Dejuirni promet (;47,032K 95h. Vseli strank bilo je 87«.
Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico je imela v mesecu maju denarnega prometa 120.03B'32 K, — Vložilo je 72 strank 3G,640'35 a dvignilo 14(i strank 34.]25'11. Posojil se je izjdačalo 18 strankam 18.100'—K.
Streljatije je prepovedano po celem Kranjskem in Primorskem. Na Primorskem je tudi prepovedano zvoniti.
Naznanilo. Med potnjočim občinstvom je precej razširjeno mnenje, da je potni list, opremljen s fotografijo imcjitelja, potreben le za i>otovanje v Nemčijo, ne pa za potovanje v ostalo nevti'alno inozemstvo, zlasti ne za Švico. Ker se pa vse osebe, ki nimajo lU'cdpisanega potnega lista s fotografijo, na meji zavrnejo in trpe tako dostikrat občutno škodo, se občinstvo opozarja, da se po ministrskem ukazu z dne 15. januarja 1915, drž. zak. št. II, prekoračenje meje ali obrežja avstro-ogrske monarhije nikomur ne dovoli, ki so ne more izkazati s potnim listom, opremljenim z uradno potrjeno fotografijo.
Iz ruskega ujetništva se je oglasil z dopisnico d. 28. ai)i'ila po ruskem koledarju, posestnik Janez KavŠek iz Rakovnika, župnije šmihelske. Piše svoji ženi, da je bil ranjen na levi roki, a da se mu rana dobro celi ter upa skorajšnjega ozdravljenja. Biva v Moskvi, Snliarevska 17 Sivadni Gospital, — K vojakom je bil odšel 15. janiivarija 1.1, in je bil menda ranjen v Karpatih. — Franc Modic je pisal svojeiini očetu pri Sv, Gregorju blizu Ortneka, da se nahaja v ruskem ujetništvu. — Ivan Modic isto naznanja svoji materi Mariji, ki biva v Mateni na Igu. — Josip Janežič piše iz Atkarska v saratov-ski guberniji d, 8. aprila, svojenni stricu Janezu Janežič, ki biva v ňkopačniku ua Igu.
Vlom v Semiču. Ponoči na IB. maja so neznani storilci vdrli v trgovino trgovca Ivana Zure v Semiču in so uki'adli blaga in tobaka v vrednosti 2018 kron.
Obsodba vsled poloma iiranilnice v Karlovcu. Obsodil sc je Dragotin Hermann na S let težke ječe, Heinrich na 2 leti težke ječe. Vekoslav Duizman, prokurist imenovane hranilnice, in (4liicksthal, ravnatelj menjalnice, sta oproščena.
Tržaško namestništvo se preselilo v Postojno. Prinioi-sko namestništvo, kakor tudi čekovni oddelek j'ačunskega depaite-nienta je preložilo svoj uradni sedež v Postojno (poslopje e. kr. okrajnega glavarstva).
Goriški deželni odbor na Dunaju.
Goriški deželni odbor je preselil svoje urade na Dunaj.
V Trstu ustanavlja c. kr. komisar zboi' meščanske straže kot oboroženi iz-vrševalni organ za javni mir in red, in zbor javne pomoči, ki naj deluje na po-mirjenje in za razno pomoč.
Generali se odkrivajo pred slovenskimi junaki. Vincenc Polak, doma iz ormoške okolice, stražmojster pri oddelku strojnih pušk 5. dragonskega polka, piŠe svojemu bratu Ludoviku s severnega bojišča naslednje pismo, v katerem pravi med drugim: Omenim tudi, da uživamo Slovenci na bojišču splošen sloves, da smo junaki od prvega do zadnjega. Nemški in niažarski generali se odkrivajo pred polki, kjer služijo Slovenci.
Avstrijska rdeča knjiga o našem razmerju do Italije je izšla v nemškem jeziku,
V	jirveni ilelu prinaša zgodovinski jiopis, kako se je razvijala italijanska nezvest{)ba.
V drugem delu so objavljeni razni diplo-malični akti. „Rdeča knjiga'' je grozna obtožnica p]'i'd celim svetom.
Himno sv.Očetu pajiežu JienedikfuXA^ je spesnil in uglasbil g. Janko Leban ter jo posredno po.sIal sv. Očetu. V eni kitici pravi o sedanjem papežu: Benedikt se imenuje, — blagoslovljenec je res — lepa svojstva jioseduje, — dar i)reniilostnih nebes !
Najnovejša poročila.
Nova zmaga proti Rusom. Przemysl zopet naš. Na severni bojni Črti l'rzemysla so medtem zavzele bavarske čete tri utrdbe pasu in so ujele 1400 sovražnikov. Zaplenile so nadalje 28 težkih topov, med njimi dva oklojma topova.
Južno od Dnjestra so zvezne čete Linsingenove armade nadalje na])adale, vdrle v sovražno obi-ambno postojanko, porazile Ruse in osvojile Stryj. Sovražnik se nmika proti Dnjestru. Zmagovalci so ujeli 53 častnikov in nad 9000 mož tn so zaplenili 8 topov in 15 strojnih pušk.
Po najnovejšem uradnem poročilu je Przemysl zopet prešel z velikim plenom v naše roke.
Italjani v Albaniji. Italjani so začeli izkrcavati v Albaniji svoje vojaštvo.
Vojska z Italijo. Dne 30. maja dopoldne je bil krvavo odbit napad nekega alpinskega polka v odseku našili utrdb na planoti Lavarone. — V okolici severno-vzhodno od Paneveggio je pričel neki sovražni oddelek graditi utrdbe, a se je takoj umaknil vsled ognja naših patrulj. Ob koro.5ki meji so bili manjši boji, ki so za naše orožje ugodno iz]iadlî. Vzhodno od Kobarida je sovražnik jioizkušal plezati na Krn. Y primorskem obmejnem ozemlju je pričela naŠa težka artiljei-ija posegati v boj s topovi.
Naročajte „Dolenjske Novice!"
Prijatelje in znance prosimo za poročila o padlih in ranjenih Dolenjcih.
Dopisi.
Slovenci se junaško borijo. Iz Tc-
mesvara je pisal Ignacij KoŠčak, sodni oticijant ia Novega mesta svojemu znancu med drugim sledeče:
Nas so prezirali gotovi krogi v naši ljubi državi. Sedaj pa klobuk doli i)red junaštvom južnih Slovanov! iîerete dan na dan Časnike, zasledujete boje, a ne veste koji polki so pri tem ali onem boju. lîorijo so najbolj hrabro 3., 4., 14, in 13. armadni zbor. '1'irolci, Solnogradčani, Nižje-in Gornje-Avstrijci, Kranjci, Ivoi'ošci, Štajerci, Primorci in bi'atje Hrvatje. Sosehno slednji so ponos naše armade. Domovina jim mora biti hvaležna za čine, ki bodo z zlatimi Črkami začrtani v svetovni zgodovini.
Moje doživljaje v devetmesečni borbi za dom in cesarja popisati je nemožno. Debele knjige bi to bile. A v glavnih potezah Vam orišem boje gorskega polka št. 3. Isti sestoji iz vseh narodnosti šii'ue Avstrije. Slovencev nas je precej in kolikor mi znano, zdržali smo do zadnjega. Boji so bili povsod vroči, imamo pa tudi nasprotnika, ki je vztrajen in žilav.
27. avgusta pi'. leta smo prekoračili rusko mejo, bil je dan krsta, dan boja, ki se hvala Bogu, ni več v toliki meri povrnil. Bili so ogrski polki, kojim smo bili dodeljeni. Borili so se ju'idivaliio. >Stel sem na bojnem polju, kjer smo pi'enočevali, žrtve — bilo jih je nešteto. Imel sem službo in nalog spraviti mrtvece v obližju proČ, a posla se nisem lotil — bilo jih ]e preveč. Rus in Avstrijec mirno spita smrtno spanje eden poleg di uzega. Bil je dan, ki ostane v neizbrisnem spominu.
Topovi so gromeli celi dan, !)il je boj artiljerije, kojega ni še doživel nihče.
Proti ve&ni so utihnile ruske baterije — nebo je žai'elo — gorelo je iia vseh straiieli. Y gostili gničali so bežali ruski polki — zasledovale so jib v svitu ognja naše baterije. Prizor za mirnega opa/.ovalca nepopisen, a za uilelcžeiica gro/.eu v diiŠo segajoč treiiotek.
Zastava nulecega križa vibra visoko v zraku, znak iiedotaliljivosti. A Uns se ne ozira na znamenje — gosto ťrCc srapneli. Umakniti se ni mogoče, ker je cela cesta z vozovi natlačena. Zastonj dvignemo drugo višjo zastavo. Granata pade ravno pred prvi voz sanitetne kolone, nbije konje in napravi Še večjo zmešnjavo. K sreči se kmalu dobi naprej na cesti zrak in vozovi se v dii'u ntnaknejo nevarnosti.
Celili y dolgib mesecev sem pi'cbil v prvili vrstab ; a sedaj nie jc pa le potlačilo tako, da že dva tedna ležim bolan.
Iz Gi-obelj pri Št. Jerneju. Močno nas je iznenadilo, ko je prišel glas: Cnjnikov .lože je pj'išel domov. Nismo mogli jirecej verjeti tem vestem, toliko manj, ker ni bilo nobenega pisma od njega že od sv. Jlartina, in tudi Uudcči križ ni mogel nič o njem poizvedcti.
Bilo je na binkoštno nedeljo ob Četrti uri popoldne, 3'avno, ko je pričelo vcčer-nico zvoniti, atopi v veŽo z nasprotne strani. :MatÍ je sedela na pragu in je premišljevala usodo svojega sina, ko se Jože oglasi in reče: „Ati imate kje kaj jesti za mene." Lebko si mislite kolika izne-nadnjenost je bla to. lliŠa je takoj polna radovednežev, in ni bilo ne konca ne kraja vprašanj, kje si bil, kod si hodil, da nisi nič pisal i. t. d. Vsak je hotel vse brž zvedeti, da se šc i-cvež ni mogel najesti.
lliio je pi'cd Božičem 23. dcc., ko je pobii'al raïijence in je pri tem predaleč zadi zaostal. Jiiisi so ga vjeli in šc nekaj tovaršcv zraven. Tri dni so že niarširaii, kar se Jožetu že preumno vidi, skoči v nek kanal in potem naprej, dokler ni prišel do neke vasi. Tu gre v neko hišo in pove kaj se je ž njim zgodilo. To je bilo na sv. Stefana večer v Galiciji pri Jasli, tiospodar ga je precej sprejel, okna zakril in Jožetu dal domačo obleko in kučmo na glavo. Tako je bil pri njemu pet mesecev. Sedaj so začeli naši spet prodirati in so Kasa [lognali nazaj. Tako je bila ta vas rešena in steni tudi naš Jože. Nciiku so prvi prišli, ki so mu tudi čižme dali, in polem je prišel tudi do Avstrijcev, ki so ga poslali za par dni dotiiov. Bog daj Se več takih slučajev. — Zelo veliko ljudi je blo binkoštne praznike v Rakovniku (Novem Liirdn). Truma za trumo jc Sla in vsaka zase prepevala Marijine pesmi.
Prečlna. Prihodnjo nedeljo, dne 13. junija, obhajamo jiri nas svojega fai'iiega liatrona sv. Antona Pad., ki se je našemu ljudstvu zelo i)riijubil. Ker se je že večkrat izrazila želja, naj bi se ta praznik kolikor mogoče slovesno obhajal, naznanjamo tem potom, da bodo letos že na jTredvcčer sv. Antona v soboto litanije z blagoslovom.
Skrb za krmo in pašo.
Poljedelsko ministrstvo je 6. maja ukazalo, da mora letos vsak zemljiški lastnik svoje travnike, pa.šnike in planine tako pripraviti, da služijo jiridobivanjii krme ali pa, da se iia njih pase kmetijska koristna živina.
Žc ustanovljene žetne komisije morajo v svojem okolišu poski'bcti, da se pravočasno in popolnoma pi-i(iobi krma in da se vrši paša kmetijske koristne živine. Komisija ima posebno nalogo, dognati vse tiste povi'Šine, ki jiíi lastnik iz ene ali druge ovire ]ie more sam pripraviti, in poski'beti za )>omoč. Komisija iiaj tudi dožene vse primerne kraje, ki se doscdaj niso rabili za i)ridelovanje kririe in pašo. Seznam teh zemljišč, posebno za pridobivanje suhe ki'ine jiripravnih, nioi'a komisija predložiti do 1. junija c. kr. okr. glavarstvu.
Opozoriti je treba, ali v občini res manjka [jašnikov. Glavarstvo nato zahteva od lastnikov, da do konca junija dokažejo, ali so sami al: i)otom najema poskrbeli, da se zagotovi krma in paša v polni krajevno običajni izmeri. Će tega ne morejo dokazati, lahko izroči glavarstvo dotična zemljišča domači občini ali sosednji občini. Občina sme hoditi po obstoječih potih in delati nove, Čc je potreba. Donos iz uživanja zemljišč se steka v občinsko blagajno. Lastnik nima pravice do plačila. Odškodnino more od občine le tedaj zahtevati, če sc ni povzročilo redno obdelovanje. I'i'itožbe zoper glavai'stvo ni. Prestopki se kaznujejo v denarju do tisoč kron ali z zaporom do enega meseca. — Zgoi-ajšnji pi'edpisi veljajo tudi za zakupnika, uživalca in druge stvarne upi'avičence.
Gospodarska pripravljenost Italije.
Groť Voltolini piŠe: V teh dnevih velikega razburjenja politične krize se zdi, da so vsa gospodarska vpi'ašanja popolnoma stopila v ozadje. Pa Ic na videz. Kajti uprav vprašanje gospodarske vojne pripravljenosti dežele ima veliko večjo politično važnost, kot mislijo tisti cestni politiki, ki danes vladajo v Italiji.
Podlaga niodei'ne vojske je denar, žito in premog. Glede pi'vega se je Italija preskrbela. Drugače jc pa z žitom in premogom. Brez premoga se armade ne morejo pretiiikati po železnicah ; brez premoga je tudi najboljša mornarica bi'ez vsake vrednosti, najponosnejši dreadnought le staro železo. Današnje zaloge premoga zadostujejo za tri mesece. Kaj bo potem, se ne more vedeti. Italija sama nima prav nič premoga. Navezana je bila popolnoma na uvoz inozemskega premoga.
Nič manj važno ni vprašanje glede žita. Že februarja in marca so se pšenične cene grozno ])ovišale, ker je izostal uvoz ruskega in j'umunskega žita. Pri tem se ne sme pozabiti, da so Italijani tisti evropski narod, ki konsumirajo največ pšenice in sicer poleg vporabe za kruh tudi za velike množine testenin, ki tvorijo za več kot polovico naroda izključno dnevno hrano.
Kako si je slovenski sodnik-vojak postavil kočo v bosanskih f orali?
Nekemu župniku iz novomeške okolico je poslal nek znanec-sodnik z južnega bojišča, to-le pismo:
Danes lahko poročam veselo novico z bojišča. Konečno sem si toliko jirihranil, da sem si postavil svojo lastno kočo. Veliko udobneje se nami'cč stanuje in prebiva iiod lastnim krovom, kakor pa pod tujim, sosebno ker človek ni izjiostavljen šikanam gospodarjevih otrok. Kad bi Ti to kočo natančno opisal, ali primanjkuje uii dva jezika; zatorej sem Ti jo narisal (v prilogi risba). Ali ker sem imel že v novomeški ljudski šoli i)ri ]). Inocenců — Bog niu daj večni mir in jtokoj — večkrat me je za „ta sladke" pocukal — v risanju red „nezadostno", je risba pi'ecej slaba. Vendar pa se zanesem na Tvojo bistroumnost, da boš iz te jisbe in mojih besedi lahko posnel, kakšna je ta koča v naravi. Načrt sem napravil sam. Tudi postavil sem jo sam, dasiravno nimam gosposkinega dovoljenja za stavbinsko obrt. Načrta nisem predložil seji občinskega odbora v odobrenje. Ko sem se v kočo vselil, nisem zahteval kolavdacije po županu in njegovem Škrilianu. Materijal sem ves ,,kupio, a platiti ga nisem mogao, jer ni bilo nikoga jioleg, ki bi bio para ])nmio." Torej beri !
Visoko gori v bosanskem gorovju stoji nekoliko pokončnih povpi'ečnili in jioČeznih borovih ti'amičkov, stebričkov in količkov.
To je ogi'odje. StJ'op, ki nadomešča tudi streho, poki'ito s „celto" in tri stene so tape<;irane z iiorovimi vejami. Jlesto četrte stene imam le oilpitino iiroti jugu, da mi ne more burja v kočo uhajati. Pohištva nimam nikakoršnega. Po tleh razstrte veje uii nadomeščajo jieresni modrac, stelja žimnico, tonistra blazino. Na bukovem listju počivam tako sladko, kakor gosposka gospoilična na pernici. Pi'ostora v tej koči imam za pet dvonožnih in mnogo ainogo-nožnih „Kriegskameradov". Stavbo sem hotel dati zavai'ovati pj-oti ujimam. In res se je oglasilo jiri meni že veliko zasto]»-iiikov tu- in inozemskih zavarovalnic, a nihče ni hotel spi ejeti moje ponudbe, tudi proti najvišji preiaiji ne. Pravijo, da moja koča ni varna niti proti dežju, niti iiroti burji, niti i)roti ognju, niti proti srbskim in črnogorskim šrapneloni in granatam. XVed kočo imam ognjišče, kje]' si sedeč na borovem štoru prijiravljam vkosîtcrskem kotličku različne slailkosti za svoj žclodec. Kako izboren kuhar sem. Ti bom osebno povedal, ker sedaj še ne inai'am svojih kuharskih zmožnosti in umetnosti nikomur izdati. Poleg žo omenjenega kotlička z leskovo kuhalnieo prištevam h kuhinjskemu orodju le šc en sodček, v katerem mi bosanski „poni" prinaša vodo iz doline. Kolikorkrat se ozrem na to posodo, ki je bila nekdaj napolnjena z žlahtno tekočino, se spomnim svetopisemskega Izreka: „O vanitas vanitatum et omnia vana sunt." („O ničevost nad ničevostjo in vse je niČevo."} Vsak pogled na to jiosodo mi porodi misel na Tvojega „Ti-škogorca". — Vse moje donmvanje pa ščiti ti'istoleten borovec. Igle njegove mi jiadajo v juho mesto zeleiijadi,storži njegovi mesto cmokov, smola njegova mesto zabele. Sviiži iilanin-ski zrak mi ki'epi zdravje, mnogovrstna boja cvctlic mi razveseljuje oko, iietje kukavice, žvižganje kosa in žvrgolenje ščinkovca, grilčka in drugih ptičic mi raz-v(idruje moje uho jiodnevi, ponoči pa mi globoko doli v dolini med vrbovjem milo gostolenje slavčkov krajša Čas v nočni služIti. Ves kras narave me sjiominja ve-ličastva Stvai'nikovega, ponočno skovikanje sove in skovirja i)a — smrti. In v tej koči s jiaznim očesom nioti-im početje iia-sjiroti taborečega sovražnika in mislim — na svoj dom.
Naj dostavim, da vodi omenjeni gos]). sodnik dnevnik v svoji vojni službi. Iz t(!ga dnevnika namerava po srečni vrnitvi marsikaj zanimivega podati bralcem „Dolenjskih Novic".
Šesti moratorij.
Zadnja moratorijska naredba je določala, da se za zasebno pravne obveznosti, ki so nastale pred 1. avgustom 1914 in dospele v plačilo po .51. januarju 1915, ne dovoli nobenega odloga v plačilu. Plačati je bilo te vrste obveznosti ol) dogovorjenem Času,
Sesti moratorij reši vprašanje odloženega plačila takole:
1,	meseca junija je treba plačati tretjo četrtino novembrskih in prvo j)o-lovieo dccemberskih zapadlosti.
2.	meseca julija zadnjo čet-rtitio no-vembci-skih in drugo [mlovico decemberskili zapadlosti.
meseca avgusta je ti'eba plačati v letošnjejii januarju za|)adle obveznosti, ki so po sodbi strokovnjakov dosti manjše kakor one v ]u-ejšnjih mesecih.
Z 31. avgustom je tedaj končan zakoniti odlog plačila. Dolžniku, ki se na-liaja vsied posebnih razmer v neugodnem položaju in tedaj ne more plačati, bo pa sodnik šc vedno lahko dovolil odlog plačila in sicer za celi ali delni znesek tudi notri do 31. decembj'a 1915. Te vrste dolžnikom bo sodnik lahko dovolil odlog plačila celo za obveznosti, ki so izvzete iz moratorija; n. pr, najemščina, mezda, obresti in anuitete vknjižnih dolgov. Tudi za te vrste obveze se bo dalo dobiti odloga zaenkrat do 31. decembra 1915,
Književnost.
„Svetovna vojska". Pod tem naslovom je pričelo izhajati lepo delo v zvezkih v zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani, Delo je o])reniljeno z lepimi slikami in bo inidilo enoten in nepretrgan popis današnjih bojev, poleg tega bo pa podalo tudi mnogo izvirnih črtic, slik in vojnih dogodkov, katerih niso prinesli časopisi. Uredništvo „Svetovne vojske" ima namreč na razpolago že sedaj obilo dopisov tii poročil po največ od slovenskih vojakov, ki so se vdeležili bojev na južnem ali severnem bojišču. Delo bo vsled tega zelo zanimivo iti bo vredno, da si je shrani vsaka hiša za sjiomin na današnje težke dni svetovnih dogodkov. S prav posebnim zanimanjem l)a bodo po tej knjigi posegli naši vojaki, ko se vrnejo iz bojiŠČ, saj bodo popisani v knjigi boji, katerih so se sanji vdeležili in ki so jim živo v spoitiiiin. Čaaopisi SC pogube, ta knjiga pa bo ostala v spomin nam in znancem, saj bo nudila kroniko slovenskega junaštva.
Vsak posamezen zvezek, ki je dokaj obširen, velja 60 vin., četrtletno ((i zvezkov) pa znaša samo 3 krone, katere je treba poslati pri naročilu naprej.
Velika svota denarja
so zatiiore nak|jiičitl vsakomur, ki j^taiio miš naročnik. — BrcKidačna pojasnila jiošUja: Srečkovno zastopstvo 13, Ljubljana.
AntiîilkoholiSne
jiijfti'c in ts/lio pecivo lire/, moků bo dobiva vsak dan v lisraki (çobi). Pavěiía iiasjiioti p. kr. okrajnemu ffls-varstvii.	2fi-y-3
v vrečah (okolu .50 kg) prodaja v svojem skladišču na kolodvoin Rudoltovo i)o 4 K oskrbništvo graščine Ruperčvrh. — Vreče nabaviti imajo odjemalci oglja.	as

9
Fopolnamo varno naložen denar.
HRftUflNICIie POSOJIlNIOá
/a Kiuidijo in okolic«, /adr. /> iieoni. zavo/o = v lustiieiii (lomu v Kandiji ^^
sprejema hiaiiilno vlof^o oii vsace^^a, če je lyen ud ali ac, tor obreatiijo po na leto brez odlatka rentnejifa davka, katoref^a sama iz «vojepa plačuje.