Lepe pokrajine
pa obdrže tulce«
Lečo H.
V Liublfani, dne 18. eprila 1329
16. štev.
Jugoslavija je država, ki ima najrazličnejše zaklade. Jugoslavija ima rodovitna polja, Jugoslavija ima lepe obsežne gozdove in spada sploh med najbolj na lesu bogate države na svetu. V Jugoslaviji je polno rud, železa, bakra in povsod, skoraj po vseh delih naše "države, naletimo na premog. Ali vendar je mnogo krajev, ki se ne morejo preživljati in so navezani na druge pokrajine. Tako na primer naša Gorenjska, kjer je sicer dosti lesa in je precej industrije, premalo pridela, da bi mogla preživljati vse svoje naseljence. Prav tako je tudi z našim Primorjeim in Dalmacijo, kjer imajo sladko vince, nimajo pa pšenice, nimajo kruha.
"Poleg omenjenih zakladov, ki so prav za prav izčrpljivi, vsaj nekateri, imajo Še druge, dražje zaklade, ki so neizčrpni in jih prav za prav le po-'soj^jejo, lahko tudi za drag denar, to >q pa naše pokrajinske krasote, ki jih je,baš največ v tistih krajih, kjer manj-^ ka, kruha, katerega pa seveda lahko v poljubnih količinah dobimo iz bogatega Srema, Bačke in Banata.
Naše pokrajinske lepote lahko izpo-j-sodimo tujcem, katere privabimo v naše kraje. V krajih, kjer cvete tujski promet je tudi blagostanje, kajti tujci pu-. ste vedno mnogo denarja. Prirodne le-■.•ppte. tujce privabijo, ali obdržati jih morajo ljudje, domačini in to z raznimi : udobnostmi, ki jih zahtevajo tujci. Nihče namreč ni prisiljen prebivati pri nas. Za denar si lahko poišče poljubne kraje. • poleg udobnosti, ki jih moramo nuditi , tujcem pa je zelo važno, kako mi tujce ..-sprejmemo, in kako ž njimi občujemo. Turisti in letoviščarji so navadno naobraženi ljudje, ki kaj hitro spoznajo, kakšen je narod, kjer prebivajo. Zelo važna je tudi snažriost in to celokupnih : Vasi ali mest, kakor tudi Iriš, posebno stanovanj. :?,S prirodnimi lepotami je zahtevana tudi telesna ili duševna lepota naroda. ! Narod mora biti priroden, telesno zdrav, pričati mora o zdravju pokrajine in pri vsaki priliki kazati značaj in gotov ponos. Vse to vidimo v lepili narodnih nošah in narodnih : običajih. Kot vzor za to moramo vzeti baš del našega Primorja in naše Dalmacije, kjer je narod še pristen in priroden, kakor1 so bili njegovi davni
Dekle iz Omišlja. — Spodaj: Omlšelj na otoku Krko.
predniki. Narod mora kazati okus za lepoto, ki tudi najbolj odseva v nošah in navadah.
S ponosom lahko gledamo na primer na naš lepi otok Krk, poln prirodne lepote in na narod, ki tamkaj prebiva. Na naši sliki vidimo omišaljsko dekle v svoji lepi okusni domači noši. Kateri tujec ne bo z veseljem bival v pokrajinah, bogatih na prirodnih krasotah in med narodom kakor so naši Primorci, ki si kaj dobro znajo pridobivati naklonjenost vseh kulturnih narodov.
Danes sicer še nimamo tako urejenih hotelov kakor so po drugih državah, ki se žive od tujskega prometa, ali vse kaže da bo tudi tozadevno kmalu poskrbljeno v našem Primorju in bo baš Omišalj blestel med svetovnimi letovišči. Kako zanimanje pa vlada med tujci za naše kraje, nam pričajo poleg vseh tujskih obiskov, ki prihajajo letno v naše kraje, veliki avtomobilski izleti, kakršnega so baš zadnje dni priredili izletniki iz Nemčije, ki so se pripeljali kar v 130 avtomobilih in si med drugimi kraji ogledajo tudi naše Primorje. Prepričani smo, da bodo z našimi kraji zadovoljni in da bodo zadovoljni in z ugodnimi utiski odšli zopet nazaj. Saj pa jih je naše ljudstvo že takoj, ko so komaj prestopil mejo naše domovine, sprejelo nad vse slovesno in prav prisrčno. Četudi so izletniki tujci, sinovi nesorodnega naroda, so bili vendar sprejeti kakor bratje s pravo, dobro znano našo slovansko gostoljubnostjo. In prav je tako! Naspram slehernemu tujcu bodimo gostoljubivi Slovani! Baš s tem najsijajnejše izpričamo našo kulturo in človečan-stvo. Vsak tujec bo potem odhajal od nas z zadovoljstvom v srcu, čutil bo do našega ljudstva neko nagnenje in prijatelj, stvo ter se bo ponovno zopet vračal v kraje, ki so mu postali zaradi lepega ponašanja naših ljudi še prijetnejši. Baš gostoljubnost je največja in najuspešnejša propaganda za naše kraje, ki marsikdaj bolj privlačuje, kakor vsako drugo vabljenje tujcev. Tudi nemški avtomobilisti, ki sedaj ogledujejo naše kraje, bodo, ko se vrnejo domu, med svoje najzgovornejši glasniki naših prirodnih lepot.
privabijo, dobri ljudje
Na desni: Slavni slovenski slikar Rihard Jakopič, čigar dela ne slove samo v Sloveniji in Jugoslaviji, marveč jih občudujejo tudi drugi, visoko kulturni narodi. Rihard Jakopič, ki je po rodu Ljubljančan, je mojster med našimi slikarji kakor jo Oton Župančič med slovenskimi pesniki. Za našo umetnost velezaslužni mož je slavil te dni svojo šestdesetletnico. V proslavo tega jubileja je v Ljubljani prirejena razstava njegovih najboljših del iz vse dobe njegovega plodonosnega ustvarjanja.

20letnica središke sokolske godbe. V okvirju spodaj njen kapelnik M. Kocjan, ki si je kot Sokol in pa kot godbenik pridobil največje zasluge za svoje rojake. Kocjan je bil že pred in med vojno in je še sedaj narodni borec
Lesni trgovec Jakopič iz Pozniko-vega pri Velikih Laščah je bil od dosedaj še ne izsledenega morilca zavratno ustreljen z vojaško ka-rabinko. Morilcu so oblasti menck že na sledu
Na levi: Življenje na omišeijsk ulici v Dalmaciji
Dvornik svetnik Janko Kremenšek, ki je bil nekaj časa tudi namestnik velikega župana v Ljubljani, je te dni nenadoma preminul. Pokojnik je bil zelo cenjen kot izboren uradnik, ki se je kljub temu, da je bil vedno zaveden Slovan, že v Avstriji povzpel na lep položaj
Spodaj: Posebne vrste vozilo so te dni preskušali v Ljubljani. Izgleda kot avtomobil, ki ga pa moramo poganjati z nogami
Ferdinand Kalinger, vpokojeni šolski nadzornik, je bil te dni pokopan v Tržiču. Pogreba se je udeležila velikanska množica ljudi, ki ne bo pozabila pokojnikovih zaslug
V sredini: Najmlajši inuzikant je gotovo Prostarjev Edek iz Trate v Poljanski dolini. Kljub svoji mladosti — star je šele 3 leta — jo že prav krepko zagode
še pred par leti so smatrali na kmetih avtomobilizem, to je vožnja z avtomobili, za posebno gosposko zabavo. Kmetje so celo ponagajali avtomobilistom. Danes je seveda to vse drugače. Povsod na deželi uvideva-jo, da baš avtomobilizem znatno dviga tujski promet, ki je zelo važen za naše kraje. Na naših slikah vidimo može, ki so si pridobili mnogo zaslug za napredek avtomobilizma v Jugoslaviji. — Na desni zgoraj: Dr. Velizar Jankovič, I. podpredsednik centralne uprave odbora Avtokluba SHS, v sredini: predsednik tega kluba Nj. V. princ Pavle; na levi: III. podpredsednik A. Praprotnik. V sredini: Evald Kroth, vodja nemških avtomobilistov, ki so te dni dospeli v Jugoslavijo, na levi v sredini: Peter Majdič, predsednik mariborske sekcije Avtokluba. — Nemški avtombilski izletniki bodo prepotovali z avtomobili domala vse važnejše kraje v naši domovini. Naši avtomobilisti in pa tudi ljudstvo jih sprejema vsepovsod prisrčno in gostoljubno. Izletniki so očarani od naših prirodnih lepot
Spodaj na desni: Velika železniška nesreča v Rumu-niji. V Balovcih je skočil brzovlak s tira in padel čez nasip več metrov globoko. Izpod ruševin so potegnili 80 mrtvih in več 100 težje in lažje ranjenih. V Rumu-niji so železniške nesreče kaj pogoste. Nesreča pri Balovcih je ena največjih nesreč. Rumunske oblasti so uvedle najstrožjo preiskavo, da ugotove krivca, ki je povzročil tako strašno nesrečo, ki je zahtevalo toliko človeških žrtev. Če ga izslede, ga čaka težka kazen
Zgoraj: Velik avtomobil v VViesbadnu v Nemčiji. Kakor pri nas v Ljubljani tako tudi po raznih drugih mestih izpodrivajo cestne železnice veliki avtomobili, ki jih imenujemo avtobuse
Na levi: Napad z bombami je bil izvršen v indijski zbornici. Zgoraj finančni minister Juri Šuster, spodaj predsednik zbornice V. J. Patel, ki sta bila težko ranjena. — Indijski narodi štejejo mnogo milijonov in niso svobodni. Indija je sestavni del angleškega imperija. Indijci se bore za popolno samostojnost in je tudi ta atentat odmev in izraz borbe za svobodo
I
tfozi po carigrajskih ulicah v družbi svoje žene.
Najhitrejša ladja na svetu je velika francoska kontratorpilijarka Gue-pard, ki je znatno prekoračila brzino vseh dosedajih ladij. Guepard je opremljena s silno močnimi stroji, ki razvijajo veliko število
konjskih sil
RuSkl pesnik Konstantin D. Bal-mont je bil te dni v Ljubljani. V dramskem gledališču je prčital ., več svojih pesmi
Na levir Francoska križarkaTour-vile, ki je odpeljal v Ameriko v arizu umrlega francoskega poslanika. Na ladji vidimo kar cd mrtvaški sprevod
S pasje razstave v Parizu. Dva psa, ki sta vzbujala največjo pozornost med 500 razstavljenimi psi. Veliko pasjo razstavo bomo imeli letos tudi v Ljubljani. Vršila se bo o binkoštih na Ljubljanskem velesejmu
Ka desni: Najnovejša angleška križarka »London«. Občinstvo ogleduje bojno ladjo