"Amerikanski
GIavmm*"
oiovenec
LET ŽA SVOJ NAROD . V AMERIKL
AMERIKANSKI SLOVENEC
HV PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
2 Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boju d o zmage! j
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA J V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
_ > _
KUPUJTE VOJ1TE BONDE!
STEV. (NO.) 49
CHICAGO, ILL.t TOREK, 19. JUNIJA — TUESDAY, JUNE 19, 1945
LETNIK (VOL.) LIV.
20 bilijonov bo račun za Nemce
STALIN STAVIL PREDLOG SE V JALTI, KATEREGA JE ROOSEVELT ODODRAVAL
London, Anglija. — Enkrat v mesecu juliju se bodo sestali, kolikor dosedaj znano angleški prvi minister Winston Churchill, maršal Josip Stalin, kot voclja Sovjetske Rusije in ameriški predsednik Harry S. Truman. Na podlagi zanesljivih virov, bo
Stalin ponovil svoj predlog in zahtevo, katero je že stavil v Jalti pred Churchillom, in Roo-seveltom, da se mora Nemčiji naložiti težki račun za vojno odškodnino v svoti 20 bilijonov dolarjev. Polovico te svote bi šlo Rusom, ker so tem Nemci povzročili največ Škode. Ostala polovica pa Angležem in Amerikancem ter drugim manjšim Zaveznikom.
Ta predlog, kakor že omenjeno, je Stalin stavil že v Jalti in pokojni predsednik Roosevelt je predlogu pritrjeval, da je primeren, da se ga vzame na znanja in o njem razpravlja. Churchill pa tedaj ni govoril o zadevi, ker so se prav takrat angleški izvedenci za vojno odškodnino smrtno ponesrečili V letalom na potu na Krimsko.
Nemci naj bi to odškodnino plačali polovico v kapitalu in surovem blagu, drugo polovico v izdelkih, ki bi bili za Zaveznike sprejemljivi. O predlogu bodo razpravljali na sestanku "velikih treh" v Berlinu, Do tedaj upajo, da bo rešeno tudi Poljsko vprašanje in da bo mogoče z mirovno konferenco hitro nadaljevati.
Glede okupacijskih zon je zdaj pojasneno, da okrog 48% Nemčije spada pod rusko zasedbo in 52% pod zasedbo Angležev in Amerikancev. V zasedenih delih slednjih je več premoga, železa in živinorej-stva. V delih pod rusko zasedbo pa je več po!je<JeMrih pridelkov in žita.
VOJNA POROČILA IZ
PACIFIKA; DRUGE VESTI
Otok Guam. — Iz poveljniškega urada generala Le-May-a, ki zapoveduje'21. zračnemu koru poročajo, da po silovitih več tedenskih napadih na Tokio, Yokoharria, Osaka, Nagoya, Kobe in Kawasaki, so zadnje dni začeli ameriški bombniki razbijati
manjša a tudi zelo važna industrijska mesta na Japonskem. V soboto in nedeljo so izvajali hud napad na štiri mesta, ki imajo manj kakor 200,000 prebivalcev, to so: Hamamatsu in Yokkaichi na Honshu otoku in Omuta in Kogushima na Kyu-shu otoku. Napada se je udeležilo okrog 450 težkih ameriških bombnikov, ki so vrgli več, kakor 3,000 tonov raznih bomb. Požari v omenjenih mestih so bili »bsežni in vidni daleč na okrog.
Na otoku Okinawa so japon-
ske ostanke ponovno stisnili. Zdaj pravijo, da je le še kakih sedem kvadratnih milj v japonskih rokah. Japonci so zgubili dosedaj blizu 83,000 mož v borbi za otok.
Iz Kitajske poročajo, da so Japonci začeli s protinapadi pri Tsinkongu in Laipin, kjer so se morali pred nekaj dnevi umakniti pred Kitajci. Japonske pozicije so v tem delu fronte v nevarnosti, zato jih žele Japonci s zavzetjem okolice na novo u-
(Nadaljevanje na 4. strani)
RUSKO OBNAŠANJE NA DUNAJU JE KOREKTNO
Celovec, Koroško. — Iz Celovca je poslal brzojavno poročilo chicaškemu listu "The Chicago Sun" njegov dopisnik Fodor, v katerem opisuje rusko obnašanje v Avstriji in Jugoslaviji. Poročilo je zanimivo, zato naj navedemo par odlomkov. Fodor pra-
vi, da nazijska propaganda je ustvarila strah pred Rusi. Dokazi, ki so na razpolago iz zanesljivih virov pa kažejo, da Rusi niso ničesar napravili na Dunaju česar bi se morali sramovati.
Kljub temu pa nazijska podzemna propaganda še vedno razširja o Rusih, da slednji kradejo in uganjajo strahotnosti. Isto se je govorilo o Rusih v Belgradu. Ko sem jaz obiskal jugoslovansko prestolnico sem pronašel, da so bile vse govorice brez podlage. Kajpada vojaki vsake vojske nekaj plenijo, tudi naša vojska ni izvzeta. Vendar pa vsakdo, ki pozna Ruse ve, da ko pri Rusih pride
_ /_ .JL j J lii LLT zasedba do popolne veljave, je
med njimi uvedena stroga disciplina.
Pozabiti se pa ne sme, <Ja je Dunaj zadelo strašno razdejanje, ki ga pa niso povzročilLRu-si. Dejstvo je, da so Nemci sami predno so se umaknili požgali slovečo katedralo sv. Štefana in so na mnoge stavbe sami streljali z vžigalnimi bombami. Rusi so Avstrijcem pomagali ustanoviti vlado pod vodstvom Dr. Rennerja in dajejo pobudo za politične aktivnosti v formiranju strank in preorganizujejo delavske unije. Deželo očišču-jejo nazizma.
Tako Fodorovo poročilo.
NADŠKOF 5PELLMAN BO IMENOVAN KARDINALOM IN ZA PAPEŽEVEGA TAJNIKA
Rim, Italija. — V soboto je objavil ameriški tisk vest, da bo newyorški nadškof Francis J. Spellman imenovan kardinalom, ko se bo sestal v jeseni kardinalski konsistorij. Obenem ga bo sv. Oče Pij XII. imenoval za papeževega tajnika, pravi vest. Urad papeževega tajnika je še vedno izpraznjen, odkar je preminul kardinal Maglioni, kot zadnji papežev tajnik. Nadškof Spellman je bil pride-ljen tajniškemu uradu Še pred desetimi leti pred to zadnjo vojno in je s tajniškimi posli dobro seznanjen. Deloval je pod sedanjim sv. Očetom, ki je bil do smrti zadnjega papeža Pij a XI. državni tajnik papeške države. Za ameriško duhovščino je to izredna počastitev, Kardinalom bo gotovo imenovanih še več ameriških nadškofov. Kardinalski fbor šteje zdaj 42 kardinalov. Najvišje število pa je 70.
, -0-
"POINTI" ZA MAST IN OLJE — ^ZVlSAUf" '
Washington, D. C. — OPA urad je Objavil, da od sobote polnoči naprej bo treba za masti in olje~~dati po dva pointa več pri funtu, kakor doslej. Za masti se je zahtevalo dosedaj 10 pointov za funt. Odslej bo treba 12 pointov.
. -o-
KJE JE HITLER?
London, Anglija. — Glede Adolfa Hitlerja še danes niso na jasnem, ali je mrtev, ali ni. Zadnji teden so se raznesle govorice, da je Hitler prišel v Ankaro na Turško preoblečen v žensko. Ta vest je najbrže imela namen odvrniti pozornost, najbolj verjetno je, da je Hitler nekje v Južni Ameriki. Hitler kolikor znano je bil velik bojaz-ljivec za svoje življenje in ni verjetno, da bi si sam vzel življenje.
-o-
POLJSKI ŠKOF POROČA O VERSKIH AKTIVNOSTI NA POLJSKEM
London, Anglija. — "The So-viet News", publikacija, ki jo izdaja sovjetsko poslaništvo v Londpnu kvotira izjavo poljskega škofa Stanislava Adamski v Katowicah, kateri pravi, da "versko življenje zopet prihaja nazaj na Poljskem." Dalje, da škof omenja tudi, "da obnavljajo vse forme verskih aktivnosti in da jih provizorična vlada ne ovira, marveč še podpira." Ce je na tej vesti le malo resnice, je dobro.
--o-
FRANCO OBLJUBLJA VOLITVE
Madrid, Španija. — Španski diktator Franco je izjavil poročevalcem, da v Španiji je prišlo do notranje pomiritve in da se dežela pripravlja na občinske volitve. Pozneje pa bodo splošne narodne volitve za parlament, kakor tudi glede forme vlade. Pripomnil je tudi da je zunanji svet Španijo napačno sodil in da on ni bil nikdar za to, da bi Španija vstopila v vojno. Trudil se je, da jo je ohranil nevtralno.
NAS NARODNI JUNAK, KI JE ZDROBIL HITLERJEVO TRDNJAVO, SE VRNIL DOMOV
V ponedeljek je dospe! x letalom iiETrt£Tvf&ivm pOreljnik ztSdSih1
zavezniških sil general Dwigkl D. Eisenhower. V Washingionu so mu priredili sijajen slavnosten sprejem. Id ga je vodil	generalnega
Štaba general MarshalL Takoj na to je obiskal predsednika Trumana v Beli hiiL Po primernem odpočilku bo obiskal kongresni zbornici. Čez nekaj časa pa bo obiskal tudi već večjih ameriških mest, kjer mu bodo povsod prirejeni častni In slavni sprejemi.
General Eisenhower je naš narodni junak. Čast in slava mu!
KRATKE VESTI
—	Chicago, 111. — Grandma Mrs. Irene Woods, je bila v četrtek stara 100 let. Za ta dogodek so zvedeli uradniki od A-merican»Airlines, ki so jo obiskali in ji ponudili brezplačno vožnjo v letalu. Grandma je ponudbo kajpada sprejela in se je v nedeljo za svojo stoletnico vozila pol ure nad mestom Chicago.
—	Chungking, Kitajska. — V tem mestu je izburhnila kolera in več kakor 2,000 ljudi je obolelo za to nalezljivo bolezen. Ameriškim vojakom je poveljstvo prepovedalo obiskava-ti restavracije in gostilne. Ljudstvu cepijo posebne vrste serum proti bolezni.
—	Madrid, Španija. — Španska vlada je poslala protestno noto Angliji in Franciji, ker so bili španski delavci, ki so se vračali te dni iz Nemčije napadeni od Francozov v Chambrey. Nota dostavlja, da je to znamenje, da francoska vlada nima zadostne moči, da bi kontrolirala javni mir na lastnih tleh.
—	Washington, D. C. — Za-kladniškj urad je prejel v soboto od finske vlade ček za $168,054.74 za polletne obresti plačila na finski dolg Združenim državam. Finska je bila pred vojno in je- menda -sedaj edina dežela, ki redno plačuje svoja odplačila na dolg.
—	Streator, 111. — To mesto je zadel silen vihar. Mesto bilo na štiri ure brez luči in brez telefonskih zvez, ker je vihar razdejal žične zveze. Viharju je sledil velik naliv. Vihar je divjal po La Salle, Pe-roia in po Woodford okraju. Smrtnih slučajev se jie omenja.
RUSI GROZE S SMRTNO KAZNIJO ŠESTNAJSTORICI POLJAKOV London, Anglija. — Poročilo Moskve je omenjalo v soboto, da Jan Jankowski, minister-ski podpredsednik zamejne poljske vlade v Londonu in z njim vred 15 ostalih poljskih zastopnikov, ki so šli v Varšavo na pogajanja, e so jih Rusi aretirali, navajajoč, da so vodili proti Rusiji sabotažo in terorizem proti ruski vojski ter obratovali nepostavno radio postajo, znajo biti obsojeni na smrt, ker obtožitve so kapitalni zločini v okviru sovjetskega vojaškega zakonika.
Stanislav Mikolajčik je v soboto odpotoval z letalom v Moskvo na razgovor glede priznanja sedanje varšavske vlade. Pogajanja so v teku in pričakuje se, da se bo poljsko vprašanje na tem sestanku rešilo.
DEZERTERJA USTRELIL
Chicago, 111. — Zvezni tajni policist Scott Reardon je v sobota zasledil vojaškega dezer-terja Marvina Stamperja, star 26 let, ki, je pobegnil od vojakom pred dvema letoma. Stam-per je bil uposlen pri American Trucking Co. in je vozil truke med raznimi mesti. Policist ga je v soboto jutro aretiral. Nastavil mu je samokres in Stam-per je dvignil roki, a ko ga je policist mislil ukleniti, ga je Stamper naskočil in premagal ter mu odvzel samokres. Nato ga je prisilil v neki zraven stoječ avto in ga odpeljal. Med vožnjo mu je pa policist odvzel nazaj samokres in dezerterja ustrelil.
-o-
Investirajte svoj denar v vojne bonde! Pomagajte svoji deželi do zmage I
PODROBNO POROČILO 0 PRVI NARODNI VLADI V SEDANJI SLOVENIJIB
Chicago, 111. — Čakamo in čakamo, kdaj bomo dobili obširnejše poročilo iz Washingtona o novi narodni vladi v Sloveniji, pa ker ga le ni, naj priobčimo, kar je poročala o tem beograjska Politika dne 97 maja. V novi vladi je med drugimi tudi
ameriškim Slovencem znani Franc Snoj. Poročilo v "Politiki" pripoveduje med drugim:
"Takoj po osvobojenju Ajdovščine pri Vipavi v Slovenskem Primorju se je vršila seja Slovenskega narodno osvobodilnega sveta. Temu svečanemu sestanku članov predsedništva in narodnih poslancev so prisostvovali dr. Ivan Ribar, predsednik AVNOJ-a, podpredsednik zvezne vlade in minister za konstituento Edvard Kardelj, predsednik srbske narodne skupščine dr. Siniša Jankovič, načelnik generalnega štaba jugoslovanske vojske general-lajtnant Arso Jovanovič, minister za informacije Sava Kosa-
Marušič, minister za Slovenijo (v zvezni vladi) Edvard Kocbek, minister hrvaške narodne vlade Vicko Krstulič, delegaci- j je vojaških misij zavezniških i narodov in predstavniki javne-' ga življenja Slovenije.
Dr. Josip Vidmar ofcvoril sejo
"Sejo je odprl predsednik dr. j Josip Vidmar, ki je pozdravil; drja. Ribarja, člane zvezne vlade in predstavnike zavezniških vojaških misij. Nato je naznanil dnevni red in poudaril, da je na podlagi tozadevnega zakona o oblikovanju narodne vlade Slovenije potrebno sestaviti prvo vlado svobodne in federalne Slovenije.
"Zatem je zbornico pozdravil dr. Ivan Ribar, general-lajt-nant predsednik zvezne vlade Edvard Kardelj, ki je razložil aktualno politično situacijo in značaj osvoboditve vse zemlje.
"Po uradnem redu seje -je Boris Kidrič, član predsedništva SNOS-a, predložil poročilo o položaju notranje politike. V* svojem izčrpnem referatu je posebno naglašal, da bodo v svobodni in -demokratični Jugoslaviji in s tem tudi v federalni Sloveniji zagotovljene pravice italijanskim manjšinam, cako da bo tej manjšini v novi očet-njavi popolnoma omogočen ne-kaljen političen, kulturen in socialen napredek.
Izjava italijanske manjšine
"Potem je bila odprta razprava, katere se je udeležilo več govornikov. Nastopil je predsednik italijanske manjšine iz Slovenskega Primorja in izjavil,da italijanska manjšina v Slovenskem Primorju izraža svoje veselje, ker hoče v novi, Titovi Jugoslaviji s svojim delom in življenjem doprinesti kar največ napredka državni zvezi, v katero oni radi, z dobro voljo in s ponosom pristopajo.
"Ker je n'ato sprejet zakon o oblikovanju narodne vlade Slovenije, poveri predsednik Slovenskega narodno osvobodilnega sveta mandat Borisu Kidri-
ču, članu predsedništva, da sestavi vlado. Kidrič se je nato posvetoval z vodstvom in rav-notako s člani enotnega narodnega osvobodilnega odbora Slovenije, da izvede poverjeno mu nalogo. Po odmoru je predsednik SNOS-a dr. Josip Vidmar -naznanil,da je mandator Kidrič predložil listo vlade. Z odlokom predsedništva Slovenskega narodnega osvobodilnega svete so imenovani v narodno vlado Slovenije bledeči:
Ministri v prvi slovenski vladi
"Predsednik vlade Boris Kidrič, podpredsednik dr. Marjan Brecfelj, minister za notra-
liikiiifrTr fiagm fU
nanem minister Aleš Bebler, minister pravosodja Jože Pokora, minister industrije in rudarstva France Leskošek, minister trgovine dr. Lado Vavpo-tič, minister prosvete Ferdo Kozak, minister za šume Tone Faj-f&r, minister poljedelstva Janez Hribar, minister za socialno politiko Vida Tomšič, minister za narodno zdravje Marijan Ah-čin, minister za zgradbo dr. Lojze Kambič, minister za lo^ kalni promet Franc Snoj.
"Člani vlade- so pred predsednikom Sveta položili narodno zaprisego. Z tega zgodovinskega sestanka je bil poslan P9zdravni telegram maršalu Jugoslavije Josipu Brozu-Titu.
"V Ajdovščini se je kasneje obdržaval shod, na katerem je bilo navzočega mnogo ljudstva. Odprl ga je predsednik oblastnega narodno osvobodilnega odbora za Slovensko Primorje France Bevk, za njim sta pa govorila dr. Ivan Ribar, predsednik AVNOJ-a in Bor^s- Kidrič, predsednik narodne vlade Slovenije." ; 9 i --o- V , ' i '
RAZNE VESTI IZ %TARE DOMOVINE'
Washington, D, C. — Omejena poštna postrežba je bila upostavljena med Anglijo in Jugoslavijo, naznanja BBC radio. (Iz te novice bi sledilo, da bo v najkrajšem času vpostavljena podobna poštna zveza tud.i med Zedinjenimi državami in Jugoslavijo. — Ur.)
Britiška vojaška vlada na Koroškem je 5. junija priznala avstrijski konservativni odbor sestoječ iz 12 mož, ki so trdnih 1 proti-nazijskih nazorov. Ta odbor bo dajal nasvete britiški oblasti pri vseh vprašanjih civilne administracije in bo posredovalni člen med vojaško vlado in koroškim prebivalstvom. Poročilo pravi, da je to prvi korak proti zopetni uposta-vitvi-neodvisne in demokratične Avstrije. V odboru, ki je sestavljen iz vseh političnih strank, je tudi eden Slovenec.
Stran 2
AMERIKANSKI SL6VENRC
Torek, 19. junija 1945
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriku Ustanovljeni leta 1891
Izhaja rsak torek in pel*k
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W.Cermak Rd., Chicago 8
Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto__________________$4.00
Za pol leta____________2.00
Za četrt leta__________________1.25
Za Chicago. Kanado in Evropo:
Za celo leto__________$4.50
Za pol leta_____2.25
Za četrt leta_____1.50
The first and the Oldest Slovene Netospaper in America. Established 1891
Xuu*d every Tuesday and Friday
Published by
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W.Cermak Rd., Chicago 8
Phone: CANAL. 5544
Snbscription:
For one year________________$4.00
For half a year___________. 2.00
For three months_____ ______1.25
Chicago, Canada and Europe
For one year_______.$4.50
For half a year-----2.25
For three months--1-50
Dopisniki so prošoni. da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor zadnje ure predno je list zaključen. Za torkovo ilevjlko morajo bili dopisi v ured' nišivu najkasneje do petka zjutraj prejini teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.
Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post Office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.__
RAZŠIRJEVANJE IDEJ
Razširjevanju idej pravimo s tujo besedo propaganda, razširjevalcem idej pa propagandisti. Razširjevanja raznih idej ne najdemo nikjer drugje na svetu v taki množini, kakor baš v Združenih državah. Tu se razširjajo vse vrste propagande. Je kakor neko središče, neki kliring,. kjer se vse preveje in prezrači. Je pač to dežela demokracije in prostosti, in v ljudeh je toliko demokratičnega kava-lirstva (v tem slučaju nekega plemenitega vseznosljivega značaja), da vse preneso in razumno presodijo. Če je kaj dobrega, ohranijo, pleve pa vržejo vetrovom. V nobeni drugi deželi ni take prostosti. Le Amerika jo ima. Zato čast ameriški demokraciji in svobodi. Od zore do mraka moramo biti hvaležni Ameriki za to demokracijo in svobodo in prositi Boga, da nam jo blagoslavlja še naprej.
Zvezni generalni pravnik Francis Biddle je te dni objavil zanimive podatke o raznih tujezemskih informacijskih uradih v tej deželi. Objavlja, da se je v letu 1944 pokosilo za razne tujezemske propagande nad $5,500,000.00. iflgveč je potrošila za propagando v tej deželi Anglija. Ta je potrošila $2,143,000.00. Za propagandi stične stroške Sovjetske Rusije se ne ve točno, ker propagando vrši sovjetsko poslaništvo, ki ni registrirano kot samostojno delujoča ustanova. Angleži imajo registriran tozadevni urad pod imenom "British Information Service'-. Ta ustanova je naročena na vse liste. Tudi naš list ima naročen. V vrsti registriranih takih ustanov so potem Poljaki. Ti so potrošili $850,000.00 za svojo propagando. Potem sledijo Ho-landci s svoto $530,000.00; Belgijci s $432,000.00; in Francozi $347,000.00. Koliko so potrošili še drugi narodi, ni navedeno.
Kaj ti podatki kažejo? To, da so razne dežele in narodi stalno na delu za svoje interese v svetu. Neprenehoma zidajo in grade svoj vpliv med drugimi narodi. Seznanjajo druge s svojimi idejami in raznimi načrti, in skrbe, da prevladuje v svetu tako mnenje o njih, da jim koristi in zvišuje njihni vpliv. To je cilj vsake take propagande.
Koliko je Jugoslavija potrošila za svojo propagando, ni številk, ki bi to pokazale. Nekaj je potrošilo jugoslovansko poslaništvo prva leta med vojno. V New Yorku je bil neki Obvestilni urad, ki ga je menda vodil nekaj časa minister Snoj in pozneje č. g. Gabrovšek. Kdo je financiral, ni bilo nikdar objavljeno. Drugi ni mogel kot vlada. Koliko je tista služba koristila, ni mogoče dognati.
Za nas Slovence in naše slovensko vprašanje, zlasti kar se tiče naših neodrešenih krajev v Primorju, na Goriškem in na Koroškem, se niso posebno trudili s kako intenzivno propagando. Posamezniki so se trudili in ti so izdali nekaj publikacij. Nekaj informativnega je bilo. Gotovo je tudi nekaj pomagalo. Dalje pa ni nobenega sledu o kakih prizadevanjih. Bivši jugoslovanski predstavniki v Washingtonu, ki jih je vodil znani Fotič, so bili svoje vrste Jugoslovani. Njim je bilo prvo to, da je srbstvo bilo na vrhu. Če je kdo kritiziral to metodo, so ga proglašali za protivnika "pravega" jugoslovanstva. Ko jih je človek kje poslušal, ko so razlagali jugoslovanstvo, si je mislil, to so gorečneži za jugoslovanstvo. V resnici je bilo precej drugače. Jugoslovani so bili in prodajali jugoslovanstvo, ker so bili ob pravem koncu krave, tam, kjer je vime, kjer se da kaj namolzti. In če se je kdo izmed nas bolj severnih Jugoslovanov, kot n. pr. Slovenci in Hrvati, kaj oglasil in zahteval kak košček pravic, so bili takoj proti njemu. Zakaj ti ultra-Jugoslovani danes niso več tako navdušeni za svoje jugoslovanske brate v Sloveniji in Hrvatski? Razlika je v navdušenju kakor noč in dan od tedaj. - Kako to? Ali se ljubezen do bratov in velike ideje jugoslovanstva kar čez noč ohladi? Ali pa je jezik govoril drugače, kakor pa je bilo v srcu? Nekaj se tu ne sklada. To pa ne gre na račun srbskega naroda, ker to je plemenit in junaški narod. Velja le tistim, ki so bili včeraj na vodilnih mestih in manipulirali z utra-jugoslovanstvom.
Najn Slovencem pa so podatki, ki jih je objavil zvezni pravnik Biddle v pouk, da vidimo, kaj žrtvujejo drugi na-,
rodi in druge dežele za svojo propagando. Mi Slovenci ' smo seveda palček med narodi. O milijonih za take namene ni govora. Dobro bi bilo, ko bi bili vsaj tisoči, a še teh ni. Mi si v takih ozirih komaj privoščimo za en "krajcar" sladkorčka, dočim so drugi v tem oziru velikani proti nam. Nekaj bi pa le lahko napravili in če bi tisto kar bi bilo na razpolago obrnili prav, bi nekaj pomagalo. Kdor zna, bo tudi z malim izhajal, pač tako, kakor se da. Slovenci sami smo majhni. Kot Slovani v družbi z drugimi slovanskimi brati smo pa nekaj drugega. Prav tako velja to za druge slovanske narode po Evropi. Sami in vsak zase bodo ta-yali sem in tja, daleč ne bodo prišli in vsak jih bo suval, brcal in izkoriščal. Združeni skupaj pa so velikan, ki bi ga vsak upošteval in imel pred njim spoštovanje, M mu gre. Zato je ražširjevanje ideje slovanstva za Slovane nekaj, kar je za nje zelo važno, to je, če si Slovani žele kako bodočnost. Ideja slovanstva mora med nami Slovani živeti in goreti kakor baklja. Če ne, nam bodo tujci kmalu peli po-smrtnice na naših grobovih.
PISMO IZ STAREGA KRAJA Denver, Colo.
S tužnim srcem naznanjam sorodnikom, prijateljeitf, znancem in ostalim rojakom širom Amerike in Kanade, da sem od svojega nečaka Dr. Anthony Starca prejela žalostno novico, da je sovražnik za časa, ko je bila naša rodna zemlja okupi-trana, usmrtil mojo sestro In nje-jnega soproga, oz. njegove starše, Antona in Terezijo Starec, i po domače Opaldarjeve iz Slat-inika pri Ribnici. Pismo se dobe-jsedno glasi takole: "Dear aunt Mary: I am very sorrv that I haven't j been able to give you any news for many years. Life has changed so much in our family that I don't know -vvhere to be-gin. In fact there is no more Icontact existing between me i and the rest of the family.
As you certainly know al-readv, my parents have given their lives for our country, be-ing executed at the time of oc-cupation. Only my sister Karla is stili living hidden in Italy.
Therefcre you will under-stand that I would be too glad j to come in touch with my broth-
i er Frank, who lives somewhere
»
in Canada, and perhaps you ,are in position to transmit me his address.
Having been escaped from Germany I am actually living ,interned with my wife Lydia in |Switzerland. So you \vill kindly ;write me to the following address :
Dr. Anthony Starec Feldpostnummer 5619 S\vitzerlapd.
I would be too glad to hear ; from vou as soon as possible. Yours very sincerely, (Signed)
Dr. Anthony Starec." Zgorajšnje pismo se v slovenščini glasi takole: "Draga teta Mary: Obžalujem, ker mi ni bilo mogoče Vam poročati kakih novic že več let. Življenje v naši družinr se je tako spremenilo, da ne vem kje bi začel. Vse zveze med menoj in ostalo našo družino so pretrgane.
Gotovo Vam je že znano, da
i •
so moji starši dali svoje življe-Inje za našo domovino, kajti bili ;so usmrčeni za časa okupacije. Samo moja sestra Karla še živi skrita nekje v Italiji.
Zato boste razumeli, da bi bil jaz jako vesel, če bi mogel priti v dotiko z mojim bratom Frankom, ki živi nekje v Kanadi, in morda Vam je mogoče, | da mi pošljete njegov naslov.
Ker sem ubežal iz Nemčije, moram živeti kot ujetnik s svojo soprogo Lidijo v Švici. Zato Vas prosim, da mi pišete na sledeči naslov:
Dr. Anthony Starec j Feldpostnummer 5619
Switzerland. k Prav veselilo bi me, če od
Vas slišim kakor hitro mogoče.
Vam vdani, (Podpis) Dr. Anthony Starec."
Zgorajšnje pismo je bilo datirano dne 25. marca, t. 1. v Švici. Zato prosim rojake, ki veste naslov mojega nečaka, Frank Starca, ki je nekje v On-tario, Canada, da ga pošljete njegovemu bratu v Švico, kakor tudi na spodaj podpisani naslov, za kar Vam bom hvaležna, moj nečak v Švici pa še bolj. Mr. in Mrs. Anton Starec, starši zgoraj omenjenega zdravnika, so bili leta 1910 v Pueblo, Colorado.
Many SkulI, 4679 Franklin St. Denver 16, Colo.
-o-
SEDEM SINOV PRI VOJAKIH Joliet, 111.
Znani rojak John Papesh iz 1313 North Broadway ima kar sedem sinov V vojaški službi. Takih očetov ni posebno veliko v celi Ameriki, ne slovenskih ne drugih, in v kolikor nam je znano, se v celem jolietskem okrožju, ki je dalo naši ameriški domovini veliko vojakov, nihče drugi ne more s Čim podobnim ponašati.
Njegovi sinovi borci so: Jo-seph, Albert, Stephen, Michael, George, Ralph in Peter.
Pfc. Joseph je šel k Vojakom v juniju 1942 in je bil prek morja 33 mesecev. Nastanjen je bil na Novi Gvineji, sedaj pa se nahaja na Filipinskih otokih. Odkar je šel tja, se je sestal s svojim bratom Majkom prvič po treh letih. Preden je šel k vo-ji;kom je bil uposlen pri Phoe-nix Manufacturing Co.
Pfc. Albert je prek morja že 37 mesecev, vsega skupaj pa je v vojaški službi že štiri leta. Sedaj je nastanjen v Italiji pri quartermaster corps "Red Buli" divizije v peti armadi. Bil je dvakrat ranjen, prvič v bojih v Severni Afriki, drugič pa v Italiji. Prejel je odlikovanje škrlatnega srca s hrastovimi isti za obe rani. Dobil je tudi in-fantrijsko borbeno medaljo in medaljo za izvrstno obnašanje. Tudi on je delal pri Phoenix Co., preden je šel k vojakom.
T/5 Stephen, veteran normandijske, francoske in nemške kampanje, je pri vojakih od maja meseca 1942 inje bil prek morja 33 mesecev. Prideljen je inženirski edinici, ki je v enem mesecu zgradila deset železniških mostov v Franciji in tako zvezala tri važne železniške proge. Tako je bilo mogoče ve-! liko hitreje dostavljati strelivo j in zaloge, kar so morali prej ! prevažati le na trukih. Ko je I bil v Angliji, sta se tam sestala z bratom Georgejem prvič v I treh letih. Sedaj je nastanjen v i Nemčiji* Preden je, Stefan^oble-kel uniformo, je bil uposlen pri Twist Drill Co. v Clevelandu. •
T/5 Michael je v vojaški j službi od junija 1941, prekj
morja pa 14 mesecev. Prideljen! je 826. amfibijskemu traktor bataljonu in se je udeležil bojev za otok Luzon. Sedaj se nahaja na Filipinih. Pred svojo vojaško dobo je bil uposlen pri Sanderson and Porter Co.
Corp. George je pri oboroženih silah od novembra 1942. Prek morja je prebil 17 mesecev. Ima medaljo bronaste zvezde za svoje zaslužno delo v bojih v Franciji kakor tudi me- i daljo škrlatnega srca za rane, ki jih je dobil lanskega julija v Franciji. Sedaj je nastanjen v Nemčiji. Preden je šel služit do-imovini, je delal pri American ! Steel and Wire Co.
Pvt. Ralph je pri marinih od junija lanskega leta, prek morja pa je deset mesecev. Bil je ranjen na otoku Okinawa, kjer | se je boril v šesti marinski diviziji. Prej je delal pri American {Steel and Wire Co.
Pvt. Peter, ki se nahaja zdaj j nekje na Južnem Pacifiku, je pri oboroženih silah od decembra 1944. Prej je bil uposlen pri Joliet Pattern Works.
Jolietski list "Joilet Herald-News" je 2. junija objavil na j prvi strani slike vseh sedem j bratov. Segajo prek cele strani j in predstavljajo že kar krepko četico, vso iz ene družine. Kaj takega se ne vidi vsak dan. Samo iz ene slovenske družine služi Stricu Samu sedem krepkih sinov. Čast jim kakor tudi njihovemu očetu in celi jolietski naselbini!
Poročevalec
__n_
MISIJONARJEV GLAVOBOL Raghabpur, Indija.
KATASTRSKI LABIRINT. — Vsa bengalska dežela je porazdeljena med posestnike. Menda je takih posestnikov cele 4 milijone. Ti plačujejo rento vladi, zemljo pa dajejo v najem in ob visokih rentah izborno živijo. — Pomislite; nihče ni pravi lastnik svoje zemlje. Zemlje kupiš v tolik^, da te z . nje nihče ne more pregnati, dokler plačaš rento. Ne smeš pa z zemljo početi, kar hočeš. To zavisi od tega, kakšne pravice si kupil, t. j. kakšne vrste zemlje si pridobil. Zaradi zapletenih zakonov in splošnega nepoštenja se neredko zgodi, da se misijonar Zaplete v sitne pravde.
KATASTROFALNI STROŠKI. — Vendar pa brez zemlje misijon ne more biti. Kako je vendar mogoče, da bi misijonar mogel zmeraj sproti izprositi od dobrotnikov, ki žive na tisoče milj daleč v Ameriki in Evropi dovolj milodarov, da se redno vzdržujejo misijonarji in milijonarke, boardingi in šole, za zfdavo in popravila poslopij, za 'miloščino in podporo revežem, za potovanja in katehumenate? [Najsrčnejši misijonarji priznajo, da jim je to najtežja skrb: najti od dneva do dneva potrebna sredstva. To jim je največja pokora. Kot mora jih tlači in zavira, da ne morejo delovati, kot bi drugače lahko.
ENOSTAVEN IZHOD. — Zelo enostaven izhod bi bil nakup zemlje naravnost od vlade ali pa od večjih zakupnikov. Take zemlje se zaenkrat še dosti dobi (kako dolgo še?) v deviških, neobdelanih predelihi 24-Parganasa, kjer zemlja skoraj dvojno rodi. Najnujnejši! denar bi se tako redno stekal v misijonsko blagajno. Misijo-j narjev glavobol bi popustil: saj bi se ne bilo treba kar naprej : j bati, da bo spet in spet treba za-I pirati šole, odpuščati katehiste, i iin v službo najemati najslabše,' : najmanj plačane moči. — Misijonska postala Kharry je pod razumnim vodstvom misijonar-j ja p. Sedeja že napravila prve j korake v to smer. Kupljena zemlja je bila razmeroma poceni in je jako dobra.
IN KAJ ZDAJ? — Zdaj bi j pa raghabpurski misijonar p.1
Stanko Poderžaj, ki Vam piše tele vrstice, rad isto napravil. I Poskusil je dobiti potrebno vsoto — 5000, reci: pet tisoč do-(Dalje na 3. strani).
DOGODKI
med Slovenci po Ameriki
Slovenski dan
Cleveland, O. — 2e več mesecev se vrše priprave za Slovenski dan, ki ga bomo skupno praznovali v nedeljo 8. julija na vrtu Slovenskega Društvenega Doma v Euclid, O., pod i pokroviteljstvom centralnega odbora tukajšnjih podružnic ;SANS in JPO-SS, ki vse sodelujejo. Program se bo začel že ob eni popoldne. Nastopili bodo z govori naši odlični politični in kulturni predstavniki, tukajšnji in iz stare domovine. Povabljen je tudi governer Dr. Frank Lausche. Igrala bo godba, slovenski pevski zbori pa bodo prepevali naše pesmi. V slučaju dežja se bo proslava vseeno vršila, ker ima dvorana tega Do-! raa dovolj prostora tudi za take j prilike. Pridite vsi. — J. F. Durn, tajnik SANS št. 48.
Tri graduantinje
Chicago, 111. — Te dni so. iz St. Mary's High School gradui-rale tri deklice, ki so prej hodile vseh osem let v našo farno ; osnovno šolo sv. Štefana, namreč Miss Rosemary Grill, najmlajša-hčerka družine Math ; Grill, Miss Eileen Račič, druga j i hčerka družine Ivan Račič, in i Miss Lorraine Van. Vse tri so' bile odlične učenke. Eileen Ra- • !čič je bila na četrtem mestu' med vsemi graduantinjami, ki jih je bilo 164. Lansko leto je r.jena sestra Margaret gradui-rala ravno tam na tretjem mestu. Ze lepo vrsto let graduira 'na tej odlični katoliški srednji šoli (High School) za deklice vsako leto tudi nekaj slovenskih hčerk in navadno so ravno slovenske med prvimi. Vsem rojakom pri Sv. Štefanu to šolo kar : najbolj priporočamo. Tam do-! bijo deklice ne samo prvovrstno umsko, ampak tudi katoliško versko in srčno vzgojo. Mnogotere izmed njih si z delom v počitnicah ali po šoli same zaslužijo denar za šolnino.
Srebrni jubilej «
Cleveland. O. — Obče poznana in spoštovana Mr. in Mrs. Joseph F. Durn, ki vodita varietno trgovino na 15605 Waterloo Rd., sta pred kratkim obhajala 25-letnico njiju srečnega zakonskega življenja. Oba, Mr. in Mrs. Durn, se mnogo udejstvujeta že dolgo vrsto let na društvenem in kulturnem polju.
I
Odšel v New York
j Cleveland, O. — Profesor Matthew Braidech (Brajdič), ki je bil profesor kemije na Čase inženirski šoli, je bil imenovan za direktorja urada za industrijsko raziskovanje v New Yorku. Mr. Braidech je graduiral na ohijski univerzi leta 1925, potem je bil glavni kemist pri mestnem vodovodu j v Clevelandu, leta 1936 je bil imenovan pa za profesorja na Čase šoli.
Umrl za poškodbami
West Allis, Wis. — Družina John Kegel, na 5901 W. National Ave. je te dni prejela žalostno vest, da je njih sin Marine Pfc. Edvvard M. Kegel dne 5. maja umrl za poškodbami, ki jih je dobil v bojih na Okinawi. Bil je že prej ranjen na Palau otokih, 25. septembra 1944J Pokojni Edvvard je bil star 19 let in je odšel k vojakom 8. novembra 1943. Poleg staršev zapušča še dva brata, Lt. Antona, ki je dentist v Howze Campi "v Texasu, in Sgt. Johna, ki je v Burmi, ter štiri sestre.
Ranjen
Milwaukee, Wis. — Družina John Marinko iz 924 So. 5th St. je bila obveščena, da je njih sin Marine Pvt. Robert Marinko bil
ranjen na otoku Iwo Jima 10. 'marca. Njegov brat Sgt. Jack I pa je bil lansko leto, 16. juAija, ubit v bojih v Italiji. Drugi brat, | Chief petty officer George, slu-i ži v Alaski.
Padel v vojni
Etna, Pa. — Družina John Horvatin je bila obveščena, da je 6. apr. padel pri Okinawi njen sin P/O Rudolph J. Hor-, vatin, ki je služil pri mornarici. • Prvotno poročilo se je glasilo, j da je pogrešan. Star je bil 21 let in poleg staršev zapušča dva brata, oba v vojni.
Novi zakon*ki pari
Milwaukee, Wis. — Poročno dovoljenje so vzeli zadnje dni sledeči pari: Joseph M. Valent, 2239 So. 67th St., in Adeline R. Hribar, Caledonia, Wis.; Pto-bert E. Hass, 1733 N. 48th St., in Veda M. Sorčič, 3005 W. Or-!chard St.; Harold W. Heckel, !2866 So. 15th Pl., in Lucille Bartel, 1250 So. 29th St.; Samuel F. Manigćri, Abingden, III., in Mathilda Matzeel, 1935 W. Walker St.; Frank B. Les-jak, 2854 N. 33rd St., in Helen Krell, 2567 N. 32nd St.; Edvvard Matt Oražen, Eveleth, Minn., in Rosalie Mae Casey, 2207 W. Junea Ave. — Na oklicih v cerkvi Sv. Janeza Ev. pa so: George Lipovšek, 922 So. llth St., in Ruth A. Evanich, 938 W. Mineral St.; Warren R. Kelly, in Doris Sunich.
Smrtna kosa
Sygan, Pa. — Dne 5. junija je umrl Frank Pustovrh, rojen 16. junija 1878 v Poljanah nad Skofjo Loko. Zapušča ženo, dva sinova in hčer.
Ranjen na Okinawi
Klein, Mont. — Na japon-iskem otoku Okinawi je bil 15. maja ranjen Stanley P. Krivec, i V bolnišnici se nahaja nekje na i Pacifiku, kakor se glasi uradno I poročilo staršem. Služi pri ma-. rinih.
Trije pari dvojčic
Cleveland, O. — V ponedeljek, 11. junija zvečer se je v mestni dvorani vršila gradua-cija učencev in učenk Collin-wood High šole. Ob tej priliki so graduirali trije pari dvojčic, hčerke slovenskih staršev: j Betty in Molly Branisel, hčerki j Mr. in Mrs. John Branisel, 16202 Grovewood Ave., in vnukinji Mr. in Mrs. Majzel, Nor-wood Rd.; Dolores in Doris Millavec, 19700 Mohican Ave., ter vnukinji družini Millavec, E. 71 St.; Eleanore in Elsie Petrovič, hčerki družine Petrovič, 1035 E. 70 St.
Nova slovenska učiteljica
Girard, O. — Na kolegiju v Youngstownu je napravila izpit za učiteljico ljudske šole Sylvia Copich, hčerka Josefa in Frančiške Copich. Njen brat Wil-liam služi kot radioman pri pomorskih letalcih nekje na Pacifiku.
Dva nova grobova
Windber, Pa.—Dne 10. maja je v bolnišnici umrl Peter Sušanj, doma iz vasi Bukovac, o-kraj Volosko, Primorje.
Rillton, Pa. — Tukaj je umrl Anton Šuštar, star 79 let. V A-meriko je prišel leta 1904. Zapušča tri poročene sinove. Žena mu je umrla pred par leti.
Rojakinja umrla.
Leadville, Colo. — Po dvote-Idenski mučni bolezni in ponesrečeni operaciji je 21. maja v bolnišnici sv. Vincencija umrla vsem dobro znana rojakinja Johanna Yamnik. Doma je bila iz vasi Rapljevo, fara Struge. Zapušča hčerko omoženo Mrs. Bili Mindenhall in sina Sgt. Jo-jseph F. Yamnik, brata Franka,
sestri Angelo in Mary in več drugih sorodnikov. Preostalim naše sožalje, pokojni pa naj sveti večna luč. — Miss Mary Klun.
Torek, 19. junija 1945
AMERIKANSKI SLOV£wič
Btf&nft
Zapadna j Slovanska'
Zveza
D^MVIK, COLOS&DO Naslov in Imenik glavnih uradnikov	J
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: Leo JurJovee, 1840 W. 22nd Place. Chicago, IIL Podpredsednik in mladinski nadzornik: Gco. J. Miroalavich, 3360 Vin« 1 Street, Denver, (16) Colo. ' 2. podpredsednik: Frank J. Bradach, 2309 Nicholson St. Lodcport Ik ! Tajnik: Anlhony Jeriin. 4676 Waahington S t., Denver, (16) Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat. 4417 Penn. St, Denver, (16) Colo. < Vrhovni zdravnik; Dr. J. F. Snedec, Thatcbcr Bldg, Pueblo. Colo. \
NADZORNI ODBOR:	<
Predsednik: Thomas J. Morrisiey, 1034 Forest St, Đenver, (16) Cola ( X nadzornik: Mika Popovicfau 1849 Grove St, Denver, (16) Colo. < 3. nadzornik: Anton Ropar, 408 E. Mesa Ave* Pueblo. Colo.
POROTNI ODBOR: Predsednik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo,
2.	porotnica: Johanna V. Mcrvzr, 7801 Wade Park Ave^ Cleveland. O. !
3.	porotnik: Vlncent Novak, Box 492, Ely, Mina.
4.	porotnik: Jouph Godec, 16215 Huntmcre Ave., Cleveland. Obla \
5.	porotnik: Candid Grmek, 9537 Ave. M. So. Chicaco. IIL
UEADNO GLASILO:
"Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Chicago, IIL
^ ~ — <
V*e denarne nakaznice in vse uradne reči naj ae pošiljajo na glav- < nega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Pro- ! inje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi ! bolniške nakaznice, naj ae pošiljajo na vrhovnega zdravnika.	i
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru- i gib narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklonijo. Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede ! ustanovitve novih društev pošlje slavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila
in potrebne listine.	i
SLOVENCI. PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! !
NADALJNO POROČILO MLADENIŠKE KAMPANJE ZSZ
\
V zadnjem mesecu je pristopilo 96 novih članov. Torej več kot dvakrat toliko kot v katerem drugem mesecu v tekoči Mla-deniški kampanji. V rečenem mesecu se najbolj odlikuje dr. sv. Martina št. 1, v Denverju, kajti pridobilo jih je kar 28 in si še bolj zasiguralo prvo mesto v tekoči Mladeniški, kakor tudi v posebni kampanji, ki je razpisana za meseca maj in junij v čast in priznanje našemu velikemu fraternalistu sobratu Geo. J. Mi-roslavichu, prvemu gl. podpredsedniku in ml. nadzorniku ZSZ. Društvo Slovan št. 3, v Pueblo, Colo. jih je pridobilo 16; dr. North Eagle št. 21, v Ely, Minn. 15; dr. Three Star št. 33, v Chicago, 111. 6; in dr. Trail Blazers št. 41, v Denverju (dosedanji dveletni champion) pa tudi 6. Vsa druga društva so pridobila po manj kot 5 članov. Po sledeči tabeli je razviden natančen napredek pri posameznih društvih v tekoči Mladeniški kampanji:
Dr. iL	Štev. novih ČL
i......................................53
3..™..............................................................23
	5........................................................................9
	6........................................................................2
8..............................................................1
9........................................................................3
11........................................................2
14......................................................................6
16........................................................................6
17................................. 1
21........................................................................31
22........................................................................3
23........................................................................3
24..;....................1___________ 1
26........................................................................2
29........................................................................6
32-s.................................. 7
Dr. it	Štev. novih ČL
33........................................................................15
3	6...........................................7
3	7.......................................2
3	8........................................................................10
41..............:..........................................28
4	4......................1...........	6
4	5........................................................................4
5	1..........._.......................2
5	2.........................................1
5	4........................................................................1
5	5........................................................................1
5	6...........................................6
5	9........................................................................4
6	0..............._.................■ 6
63.....................................................................3
64........................................................................1
Skupaj-Total ..................256
Iz tega poročila je razvidno, da so tri društva dosegla predpisane kvote, 25 novih članov, in sicer dr. sv. Martina št. 1, v Denverju s 53 novimi člani in bi bilo upravičeno do prve nagrade $60.00, če bi bila kampanja zakjlučena z dnem 31. maja. Društvo North Eagle št. 21, v Ely, Minn., s 31 novimi člani in bi bilo upravičeno do druge nagrade $50.00, če bi bila kampanja zaključena. In društvo Trail Blazers št. 41, v Denverju z 28 novimi člani in bi bilo upravičeno do tretje nagrade $40.00, Če bi bila kampanja zaključena. Zgorajšnja tri društva so si torej že zasigurala, da bodo gotovo prejela eno izmed posebno razpisanih nagrad, kajti pridobila so vsako po 25 novih članov, toda, ker zaključek te kampanje bo šele z dnem 31. decembra, je pa sigurno, da stanje kampanje bo znatno izpremenjeno in bodo mogoče zadnja društva prva in vse lahko se zgodi, da bodo prva potisnjena v ozadje, ako ne bodo člani in članice tudi nadalje marljivo agitirali ter vpisovai novo članstvo do zaključka kampanje.
Društvu Slovan št. 3, manjka samo še dveh novih članov, da si zasigura eno izmed razpisanih nagrad. Toda to društvo ne bo samo s tem zadovoljno, ker agilna predsednica, sestra Ko-govsek, je ozdravila in bo od sedaj v naprej posvetila ves nj^n prosti čas v agitacijo članstva za nekdanje največje društvo pod okriljem ZSZ, in ker ima tudi dobrega pomočnika, v osebi so-brata Joe Kralla, tajnika društva, zato sem prepričan, da bo omenjeno društvo eno izmed prvimi preden bo kampanja zaključena. Na petem mestu stoji. dr. Three Star št: 33, v Chicagu, katero društvo tudi ne moremo prezreti, dokler ima tako agilne člane kot je naš gl. predsednik sobrat Leo Jurjovec in njegovi zvesti pomočniki Mr. in Mrs. Louis Zefran, sobrat Primožih in drugi. Temu društvu manjka samo še deset članov, da bo doseglo predpisano kvoto.
Mesec junij je še vedno razpisan v počast našemu gl. prvemu podpredsedniku, zato upam i A želim, da ne bo nobenega društva, ki bi v tekočem mesecu ne pridobilo vsaj pet novih članov. Kavno tako upam in želim, da bi ne bilo nobenega gl. uradnika in porotnega odbornika, ki bi v tem mesecu ne pridobil omenjeno število novega članstva." Spodaj podpisani, dasi-ravno sem čez glavo zaposlen z raznimi drugimi zadevami, jamčim, da jih bom sam.pridobil po trikrat toliko kot zgoraj predpisano v počast našemu gl. podpredsedniku, sobratu Mirosla-vichu.
^ Bratski pozdrav,	ANTHONY JERŠIN, gl. tajnik.
Dopisi lokalnih društev
OSEMNAJSTI ČLAN ZSZ
PADEL ZA DOMOVINO
Od Mrs. Frances Ponikvar, agilne in zmožne tajnice dr. Sv. Katarine št. 29, v Clevelandu, smo prejeli žalostno poročilo, da ta vojna tudi omenjenemu društvu ni prizanesla, kajti sobrat Robert Joseph Butara, sin Mr. in Mrs. Joseph Butara, je dne 7. aprila 1945 dal svoje mlado življenje, ko je izpolnjeval svoje dolžnosti v službi za njegovo deželo. Pokojni Robert je bil Yeoman third class v Mornarici Združenih Držav Ameriških. Bil je član aktivnega oddelka ZSZ od 18. maja 1943. Iz njegove fotografije je razvidno, da je bil čvrst mladenič in ga bodo njegovi starši in bratje gotovo težko in hudo pogrešali.
V imenu ZSZ izrekam omenjenim staršem in bratom globoko sočutje in sožalje, pokojnemu mlademu junaku pa želim mirnega počitka na daljnem Pacifiku.
Bratski pozdrav
Anthony Jeršin, gl. tajnik.
DRUŠTVO SLOVAN ŠT. 3 ZSZ Pueblo, Colo.
Na zadnji seji JPO št. 20 in SANS dne 27. maja je bilo sklenjeno, da si izvolimo posebne odbore in da ti odbori gredo po tukajšnji naselbini od hiše do hiše in nabirajo darove v denarju, da pomagamo slovenskemu narodu v domovini. Ti odbori so bili izvoljeni in razdeljeni po raznih okrajih ali distriktih, kakor tudi po farmah. Priporoča se, da se tudi vsa slovenska društva pridružijo tej važni kampanji in darujejo kaj največ mogoče v ta namen, ker slovenski narod je v hudi stiski in veliki potrebi.
Ravno pred par dnevi sem govoril s tukajšnjim rojakom, ki se je ravno povrnil iz San Francisco, Calif. To je Frank Krašovec in njegova soproga, ki sta šla obiskat svojega nečaka Stanlej^ja Krašovec, kateri se nahaja tam na mirovni konferenci, kamor je bil poslan iz Jugoslavije. Ta nečak mu je veliko povedal, v kakšne položaju je tam naš narod. Rekel je, da pri nekaterih družinah imajo samo en par čevljev, pri nekaterih pa še enega nimajo. Tako, dragi rojaki, vidite, da je zares velika potreba. Bodimo radotjarni in darujmo kar največ moremo v ta namen.
Joe Krall, tajnik.
-o-
VABILO NA PIKNIK
SLOVENSKEGA DOMA Denver, Colo.
Prihodnjo nedeljo, dne 24. junija, bo Slovenski Dom v Denverju priredil piknik na lastnem dvorišču, 4464 Wash-ington St. Pričetek bo ob drugi uri popoldne in se bo nadaljevalo, doker nam ne bo zmanjkalo ječmenovca in drugih dobrih ter okusnih okrepčil. Odbor bo pazil, da bo vsem izvrstno postreženo, zato vljudno vabimo vse člane in članice, ki spadajo k enemu ali drugemu izmed sedmih delničarskih društev, kakor tudi ostale rojake in rojakinje v Denverju in okolici, da se gotovo udeleže.
Slovenski Dom spada nam vsem, zato je pa tudi naša dolžnost, da ga vsi podpiramo in po svojih zmožnostih pripomore-mo, da bomo doglednega dne zgradili lepši in modernejši Dom, kateri bo ham vsem v ponos, kakor tudi v ponos našim potomcem, da bodo z veseljem povedali ostalemu svetu, da izhajajo iz dobrega slovenskega naroda, katerim bomo zapustili lep spomenik v obliki takega Slovenskega Doma, kakoršen se spodobi naši lepi Denverski Slovenski naselbini, j Zatorej še enkrat vljudno
prosim in vabim, v imenu naše naselbine, da se gotovo vsi udeležite te veselice ter pripeljite s seboj vaše prijatelje in znance, da bomo vsaj enkrat vsi skupaj ter na ta način videli koliko nas je v tej naselbini in v njeni okolici. Vstopnina je prosta.
Bratski pozdrav,
Anthony Jeršin,
predsednik Doma.
e sloTnašelbin
(Nadaljevanje z 2. strani)
larjev — za nakup posestva, na posodo, pa predstojniki niso dovolili, ker ni upanja, da bi misij on mogel vsoto v doglednem času vrniti. Ni druge poti, kot da to svojo težavo-potožim našim amerikanskim stricem in tetam. Ali bi se res ne našel naš človek ki ima kaj pod palcem in bi v nebeško banko naložil pet tisočakov? Nič več bi se mi ne bilo treba bati, da bo nekega lepega dne zmanjkalo denarja in riža, in bom moral šolarje
—	up misijona — poslati domov, kot se mi je to dozdaj že tolikokrat zgodilo. V desetem letu svojega misijoniranja v Raghabpuru in v še več letih od dne, ko sem začel orati po bengalskih božjih »poljanah, se mi zdi, da je to zaenkrat najbolj kričeča potreba misijona, ki naj bi se tako končno stabiliziral.
—	Ker pa vem, da je takih bogatih stricev in tet, ki bi. lahko odrinili po tisočak, tudi v 'obljubljeni deželi' bolj malo, se Vam priporočam za vsak, še tako majhen milodar v zgornji namen. Vsak cent bo hvaležno sprejet!
Prispevke, prosim, pošiljajte, z natančon oznako za kaj je denar namenjen,
—	ali na: Rev. Julius Slapšak,
St. Lawrence Rectory 3547 E. 80th Street, Cleveland 5, Ohio
—	ali pa po kabe|nu naravnost
na moj spodnji naslov.
2e v naprej se Vam vsem naj-iskreneje zahvalim.
Prisrčne velikonočne pozdrave vsem amerikanskim rojakom pošilja
Vaš raghabpurski misijonar Stanko Poderžaj S. J.
Catholic Mission, Raphabpur Catholic Mission, Raghabpur, Boral P. O., 24,Parganas, India.
RAŽNO
STARA KOBILICA ŠE GIBČNA
Popularna ameriška pesem poje o stari kobilici, da ni več taka, kakor je bila nekdaj. Mr. in Mrs. Earl Foster iz Buda, 111., pa imata kobilico, ki jo kličeta "Pet" in je stara 32 let, ima že sivo dlako po obrazu, pa je še vedno gibčna.* Mogoče, da je to najstarejše kljuse v Illinois, ki še služi in dela. Kobilica je praznovala svojo 32 letnico s tem, da je zapeljala svojega gospodarja in gospodinjo na vseel izlet na deželo, prav tako kakor je delala pred 25 leti, ko je Mr. Foster še dvoril svoji sedanji i ženici.
-o-
KOBILČJE LETAfcO
Žuželka kobilica je vsakemu znana, na Pacifiku pa zaznamujejo zdaj s to besedo (grasshopper) majhna opazo- j valna letala, ki brenčijo nad i bojnimi črtami, poiščejo tarče za našo artilerijo in ji pomagajo te tarče zadeti. Brez njih bi morala artilerija streljati kar na slepo. Z njihovo pomočjo pa bi ju jejo naši topovi razdejanje na še take majhne predmete. Japonci teh naših letal kar videti ne morejo, zato si še prav posebno prizadevajo, da bi jih sklatili, kadar jih zagledajo.
Piloti in opazovalci v ko-bilčjih letalih' ne spadajo k zračnemu koru, ampak so artilerijski častniki, ki so se nauiriii letali, potem pa so bili poslani v Fort Sili, Okla, da bi jim bilo i tam spet vse iz glave izbito, kar
so se prej naučili od pravih letalcev. Pri pravih letalcih velja za največji greh, spustiti se z letalom naravnost na tla, ali pa se vzdigniti s tal naravnost navzgor. Pri kobil-čjih letalih pa je ravno to pravi način. Ta letala morajo tudi švigati pod telefonskimi žicami, pristati na kakoršni koli blatni cesti ali poti in se vzdigniti v zrak tudi iz igrališč za tennis.
-o-
KAKO SO POSTAVILI ZASTAVO NA IWO
Med kampanjo za sedmo vojno posojilo so v Chicagi nastopali tudi trije vojaki, ki so bili pomagali postaviti ameriško ' zastavo na gori Suribachi na o-toku Iwo. Najprej je bil poslan prvi oddelek 556 Čevljev visoko po strmem pobočju te gore. Zastava, ki jo je postavil ta oddelek, pa je bila premajhna in i je ni bilo mogoče videti iz drugih točk na otoku kakor tudi ne iz ladij v pristanišču ob otoku. Zato je bil poslan na delo drugi oddelek. Poglavar Hayes, 22 letni ameriški Indijanec, rojen v indijanski agenciji v Sacaton, Ariz., je našel na obrežju staro zarjavelo cev. Bila je kakih 15 čevljev dolga in je postala drog za zastavo, ki so jo privezali na drog s kosom vrvi, s kakoršno so privezovali ranjence na nosila, da jih niso izgubili, ko so jih nosili doli po strmem pobočju. Ko so fantje povzdignili zastavo, so se začeli razlegati navdušeni klici vse naokrog, kjer so bili naši.
PRODAM
2 hiši na eni loti. Prva je 4-stanovanjska po 4 sobe, druga 1-sobni "cottage". Rent donaša na mesec $108. Nahaja se v slovenski naselbini blizu Cer-mak Rd. in Wolcott Ave. Cena je $7,200.
10 akrov farmo, prve vrste zemlja, nahaja.se ob glavni cesti v Elgin, Illinois; zraven so vsa potrebna poslopja. Cena je za hitro prodajo le $3,500.
3-stanovanjsko	zidano hišo, centralna kurjava. Nahaja se na 21. Pl. pol bloka od Pulaski Road. Cena je $9,700;
4-sobni	"cottage", 14 let star, centralna kurjava. Nahaja se na Springfield Ave. in 30. cesti. Cena je $7,700.
5-stanovanjsko	zidano hišo, za 2 kari garage. Mesečna najemnina donaša $200. Nahaja se na 26. cesti in Springfield. Cena je $9,800;
3-stanovanjsko zidano hišo; centralna kurjava; najemnina $140 na mesec. Nahaja se na Millard Ave. Cena je $9,950;
Za pojasnila se obrnite na ANTON JORDAN 3741 W. 26th Street, Chicago, IIL Telefon Crawford 3838.
SLOVENSKIM DEKLETOM IN ŽENAM
naznanjam, da izvršujem kravž-ljanje las na več raznih načinov. "Permanent" način kravžljanja naplavim na mojem ali pa na vašem domu po dogovoru in želji, na sledeče načine in za sledeče cene:
"HELENE CURTIS" "COLD WAVE" način
za........$10.00 in za $15.00
"MACHINELESS" način za	.........$5.00 in več
ALBINA M. JUDNICH
1848 West 23rd Street, Chicago, 111.
Za dogovor in čas me lahko pokličite med 9. uro dop. in 6. uro zvečer na telefon WEBSTER 4942. Po 8. uri zvečer pa kličite na moj dom CANAL 5571. Se priporočam!
BUY EXTf?A BONDS
MEH ZA SMEH
BILA SVA ...
"Gospod prokurist, ali je res, da ste vi in vaša sestra dvojčka?"
"Bila sva dvojčka, ko sva prišla na svet, danes pa je moja sestra šest let mlajša od mene."
MODERNA NEVESTA
"Avtomobilov še ni tu in tudi ženina še ni. To je res lep red! 2e večkrat sem se možila, toda kaj takega še nisem doživela."
ZAHVALIL GA JE
"Gospod!" vzklikne hotelski gost ravnatelju, "pomislite, nocoj sem našel v postelji stenico!"
"Hvala bogu," odvrne hotelski ravnatelj, "to je gotovo tista stenica, ki smo jo iskali že nad pol leta." -	^
DOKTORSKA "Ko ste začutili prvi napad bolezni, so vam šklepetali zobje, kaj ne?" je vprašal zdravnik.
"Tega vam ne vem povedati," je odgovorila pacientka v zadregi. "Ležali so na mizi."
PREVIDNOST Gost pride v kavarno, odloži suknjo in pripne nanjo listek: Pozor, suknja je last kužno bolnega človeka.
Kmalu se vrne k obešalniku, kjer pa najde samo listek in na njem pripisano: "Odnesel sem i suknjo v razkuževalnico."
Zadnji klic! Za nerabljene električn
kuhinjske ledenice
i
Izdelovalci so zaposleni z vojno proizvodnjo, zato vsak mesec bolj primanjkuje električnih priprav. Cimdalje več žensk, ki opravljajo vojno delo pa še gospodinjstvo doma, resno potrebuje električne čistilce, pralne stroje, likalnike, priprave za opečenje kruha in druge priprave, ki prihranijo delo.
Zato patriotično delite svoje z drugimi. Zberite vse električne priprave, ki jih ne uporabljate, in jih zamenjajte za Vojne Znamke pri svojem električar ju. Vzel bo celo stare in potrte stvari, ker jih navadno lahko popravi in prenovi.
Zapomnite si, da boste pomagali nekomu, ki potrebuje tako pomoč . .. Vojne Znamke pa bodo pomagale dobiti vojno.
?
i ^
PRIPOMBA: Commonvveath Edison Company ne kupuje rabljenih električnih priprav, da bi jih spet prodajala, pač pa z veseljem pomaga ehicaškim trgovcem pri tem { domoljubnem načrtu.
COMMONWEALTH EDISON 'y COMPAJ4T ^
Stran 4
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 19. junija, 1945
Dušica - Rožamarija
»— Agnes Guniher —•
Zdajci se knez obrne. — Moj Bog, kakšen je! Zajokan, neLzspan, mračen! Mrka jeza se mu odraža na čelu. Tako so pač morali zreti njegovi mračni pradedje, ko so gledali svojemu smrtnemu sovražniku v oči. —
"Ne dotmiem, kako si drzneš še sploh stopiti pred moje oči! — Naj tvoja sobarica nemudoma vse pripravi za pot. Teti Heleni sem že brzojavi!, da prideš. Tu v Braunecku ne moreš ostati radi tvoje uboge .. . radi kneginje. Jaz pa te tudi ne maram več videti."
"Oh oče! Kaj naj . . . Čemu ... Onesvestila sem se bila, dolgo . . . Tule sem ležala." —
Kar govoriš? Mar si se semkaj skrila, l;o ti je tvoja nakana uspela?" —
Kar se Rožamarija zravna: "Zdaj pa hočem izvedeti, kaj bi bila zakrivila!" —
"To najbolje sama veš! Ta je tako sramotno, da tega niti ponoviti ne morem ... Pojdi zdaj in pripravi se! Mama se bo šele pomirila, ko tebe ne bo več v gradu. Teti Heleni sem tudi pisal. Kjej lahko poveš, če imaš sploh kako opravičilo. Znano mi je, da te je mama razdražila. To mi je sama priznala. Toda ta čin, ta gnusen čin L. Vidi se ti na obrazu, da se raduješ nad svo- j jim uspehom. Tega vendar ne moreš ta- j jiti, kar sem videl z lastnimi očmi! Pojdi i že, sicer me prisiliš, da odidem iz lastne-sobe!"
Rožamarija zravna svojo smrtnobelo glavico ter odide, ne da bi se ozrla. Tudi v njej je zdaj vzplamtela stara jeza braune-ških knezov. Eno uro pozneje je .že oddr-dral voz in Rožamarija je bila na potovanju ! —
*
Luči vile Helena so razsvetljevale majhen predvrtič, ki jo je ločil od lichtental-skega drevoreda. Tu se je ustavila kočija in izstopite Rožamarija in Miss Granger. Okrogli sluga ju povede v prijazno dvoranico, kjer je pričakovala krepka in smehljajoča teta Helena svojo nečakinjo. Pozdravila jo je z besedami: "Tako te torej imamo dokaj nepričakovano! Rožamarija ! In to je Miss Granger? Kako se imate? Pridite semkaj k meni; Miss Granger, vi prinašate pismo mojega brata, katerega že nestrpno pričakujem. Ti pa, bleda devica v luninem svitu, se medtem preobleči. Ne napravi se prelepe! Pri nas je, hvala Bogu, vse bolj po domače! Potem pa pridi zopet dol. Tvoja Liza ti naj pomaga!" . . .
Rožamarija se poda v Čedno sobico, kjer ji je Liza pokrtačila njene lase ter ji po-* magala obleči belo večerno obleko. — Po vsej pravici jo je smela teta imenovati bledo devico. — že zove zvonec k večerji. Teta Helena jo sprejme s čudno napetim izrazom. Nocoj zaužije primeroma nenavadno malo. "Kaj takega bi bilo prav dobro za moj tek, proti kateremu se vedno brezuspešno borim . . . Toda ne, rajši ne!" — Tudi Rožamarija se komaj dotakne jedil.
■ Le mukoma pripoveduje najvažnejše iz njunega potovanja. —
Končno teta vstane ter reče: "Mislim, da se lahko odpovem ostalemu... Rožamarija, pridi z menoj v moj kotiček!"
To je bila ljubka, majhna izba s krilnimi vrati, ki so se odpirala na balkon, pod katerim so cvele vrtnice. Krila vrat so bila odprta. Iz daljave se je slišala godba.* Čulo se je drdranje vozov, šumenje svilenih oblek, mrmranje človeških glasov. Tudi vonj odličnih cigaret se je pojavljal.
"Vidiš, tako živim malo nad ljubim bližnjim. Pri vsem tem pa nisem ločena od njega po močnih zidovih in globokih jarkih... Povej mi vendar, kako si prišla na to bedasto zamisel, ti nesrečni otrok! — Preveč razuma ti seveda nisem nikdar pri- i sojala, toda zlob« tudi ne! Kaj si prav za prav nameravali s to komedijo v sredi noči?"—
"Teta Helena, moraš mi povedati, kaj bi
naj bila zagrešila! Ves dan že čakam na to!"
"Tu Čitaj pismo tvojega očeta, da izveš, kako on to presoja!"
"Rožamarija čita: "Hudo sem razjarjen, neizmerno me je pretreslo in polastila se me je groza. Rožamarija bi bila danes domala zakrivila smrt dvojice človeških bitij. — Sina sem izgubil! — Kaj to zame pomenja, veš itak sama! šarlota je po mnenju zdravnika izven nevarnosti. — Rožamarijo je njena mati z neko staro zadevo razdražila, kar ta sama priznava. K vsemu temu je prišla še huda nevihta. — Danes zjutraj so iz predsobe premestili staro rožno omaro, saj jo poznaš, in prik^ zala so se vrata do nekega hodnika. Iz neznanih vzrokov se je tega hodnika bala, česar ni prikrivala Rožamariji. Ko je strašna nevihta bila najhuje vznemirila Šarlo-to, je Rožamarija sklenila, da svojo že itak hudo prestrašeno mater še huje vznemiri. Ko io je Šarlota vedno nujneje prosila, naj ji vendar pošlje gospodično Bergmann, je stopila Rožamarija k vratom, katera je bila odslej zakrivala ona omara ter je odrinila zapah. Potem šele je odšla, toda ne k meni ne h gospodični Bergmann. Tako je Šarlota pri tem grozotnem vremenu ostala popolnoma sama ter prepuščena vznemirjenosti in bojazni. Kar so se sunkoma in s treskom odprla stara vrata. Skozi odprti hodnik je potegnil z vso silo vihar ter je zlomil preperelo okno na hodniku. To je padlo z velikim truščem na tla in zlomljene šipe so zažvenketale. Pri tej priliki je zanesel veter v predsobo oblak prahu. Šarlota si je predstavljala v svoji prenapeti domišljiji, — Rožamarija ji je bila malo prej čitala neke grozotne zgodbe —, da ta trušč povzročajo krste, ki so se vsule iz hodnika. Toda dovolj tega! ... Ne boš se čudila, če je nato gospodična Bergmann, ki je prišla nepoklicana, našla i Šarloto v neznosnih krčih. — Tako se je I nesreča začela! — Vprašala me boš menda, čemu ob tej strahovitni nevihti nisem stekel sam k Šarloti, ko mi je njena plaš-1 jivost vendar znana! — Že pri prvem tresku je strela udarila v zvonik in Krueger me je s to novico zbudil. Morali smo se vsi zelo truditi, da smo pogasili že tleče tra-me. — Toda še nekaj ti moram povedati.
Prav čudno je bilo obnašanje Rožama-rije naslednjega jutra, ko je morala že vedeti za vso nesrečo! Ni bila niti najmanj žalostna ali potrta! — Meni je, kot bi bil izgubil kar dva otroka hkrati. Rožamarija mora iz hiše . . . Prosim te, vplivaj na-I njo ..."	4 . %
Rožamarija odloži očetovo pismo ter za-strmi predse. — .
"Rožamarija . . . nepremišljena, trma-; sta, ozlovoljena, pobesnela od mržnje in sovraštva, vse to bi razumela. — Toda kruta, surova, strahopetna . . . Ne, tega ne! Da bi mogla zapustiti revico v njeni sili in se mogla iz nje norčevati : . . Tudi ne! Takšni niso Brauneckerji! Ne spuščam se rada v družinske zadeve, toda toliko pa vendar poznam lastno kri! — Kaj porečeš k vsemu temu, Rožamarija?"
"Moj oče ima prav, izgubil je dva otro- , ka hkrati."
"Rožamarija, ali priznavaš? ... Te je tvoja jeza tako premagala, da si se spozabila . . . Ne? . . . čemu tudi? Kot otrok si j' bila sanjava in trmasta kot kak star Brau- 1 necker. Toda to nagnusno . .. Rožamarija H ne pusti me predolgo govoriti. Moj ubogi l brat! Menda te niso tako grozno poneumi- t li, da bi ne doumela, za kaj gre tvojemu j očetu!"
Rožamarija upre v Heleno svoje strme- i če, neizmerno trudne oči:
"Da, jaz vem ..: vse!"
(Dalje prihodnjič)
! |VOJNA POROČILA IZ
PACIFIKA? DRUGE VESTI
(Nadaljevanje s 1. str.)
trditi, Jcar se pa še ne ve, če se jim bo posrečilo.
Na Filipinih so Amerikanci zadnje dni ujeli 1,037 Japoncev, kar je nenavadno visoko število, ker Japonci se živi ne podajajo radi. Najbrže je to znamenje, da Japonci obupava-jo in spregledujejo, da je blazno umiranje brezupno.
Na Borneo otoku na jugu so avstralske čete prodrle za šest milj v notranjost otoka. Japonci su na umiku in za seboj požiga-jo-vse. kar bi imelo služiti Zaveznikom. Na dveh mestih so zažgali poslopja oljnih čistilnic.
Iz gotovih nevtralnih krogov so se raznesle govorice, da bodo Japonci predno bo 90 dni ponudili mir Zaveznikom. Ali bo to brezpogojna podaja ali ne, se ne omenja. Ako pa do tega ne pride, potem se bo znala vojna na Daljnem vzhodu vleči še želo dolgo.
-o
PREŠERNOV PIKNIK Pueblo, Colo.
V nedeljo 24. junija 1945 priredi Slovensko Pevsko Društvo Prešeren iz Pueblo, Colo., svoj prvi piknik v tej sezoni. Piknik se bo vršil v lepem Prešernovem domu v Rye, Colo.
Vse naše občinstvo iz Pueblo, Walsenburg, Canon City, # in drugih bližnjih naselbin je vljudno vabljeno. Pridite v prosto naravo, da se nekoliko razvedrite v teh težkih vojnih časih, tam ob vznožju skalnatega gorovja ob žuborečem potoku in v senci stoletnih borovcev. Za vašo požrtvovalnost, naklonjenost in prijaznost se vam Prešeren že v naprej zahvaljuje.
John Germ, član Prešerna.
V ljubeč spomin
na našega soproga in očeta
JOHN MAJOR SR.
ki je umrl pred 13 leti na praznik Kinčanja grobov.
Ob koncu poti so odprla vrata« Skozi katera vsak mora iti sam. In tam je luč. ki je ne moremo videti, ta luž je večna luč našega Očeta. Za vratmi najdejo naši dragi srečo
in pokoj.
In v tolažbo nam je misel,
da ve ljubeči Bog vse najbolj prav.
Žena in otroci Te žalostni pogrešamo.
MRS. anna MAJOR in otroci. Frederick, Colo„ dne 19. junija 1945.
Kakor OCE - tako SIN
Bobbyjev oče je uposlen pri Illinois Bell, kar ima morda kaj opraviti s tem, da je Bobby nabral že toliko papirja in cinastih kant za vojno rabo.
To pa zato — ker je pri telefonskih uslužbencih že postala navada, da shranijo in priredijo za uporabo vsak košček materijala, ki je še uporaben.
Na tisoče ljudi v tem okro-
žju ima telefonsko postrežbo samo zato, ker je nekdo iznašel bistroumen način za predelavo starega materijala, da deluje kakor novo.
Vsled takega postopanja nam je bilo mogoče razširiti našo postrežbo do novega rekordnega števila 1,825,000 telefonov in še nadalje nuditi najfinejšo telefonsko postrežbo na svetu.
fLLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY
-^SSv Kupujte Vojne Bonde za Stalno! M
IZŠEL JE
VELIKI ANGLEŠKO-SLOVENSKI
Besednjak
- ki ga je spisal is izdal
DR.F.J.KEEN
To je najpopolnejši angleško-slovenski besednjak s angleško izgovarjava. Po tem besednjaku so popraievali. Zdaj
je besednjak na razpolago.
STANE S POŠTNINO $5.00
kar je poslati s naročilom. Tisti, ki ga ielijo	naj takoj
pišejo ponj na naslov:
KNJIGARNA AM. SLOVENEC
1849 W. Cermak Road, Chicago 8, ffiinois
——-----— 9-|f-!
Ji M. Trunk
— -	/	I'" " II |f"
Tito j« baje izjavil, da dobi ■Trst avtonomijo v okviru nove Jugoslavije. To bi pomenilo, da pride do pravic slovensko in laško prebivalstvo. Ako pride Trst pod "zaveznike", so Italijani na konju, Slovenci potisnjeni pod klop, hodili bodo v Trst, pa se potopili kakor v morju., Lahov ni treba slavizi-rati, naj ostanejo Lahi, in Slovencev se ne sme italijanizirati, in niso Lahi v 'nevarnosti, pač pa Slovenci, ker Lah ostane Lah, Slovenec pa bi rad bil že prvi dan Lah. Pri avtonomiji v Jugoslaviji se to lahko pametno uravna, pod "zavezniki" bi morali Slovencem natakniti uzde, da bi ne uhajali med Lahe, in stari narodni prepiri vsaj bi bili na dnevnem redu.
Enako bi bilo tudi na Koroškem, ako slovenski del ne pride pod Jugoslavijo. Nemcem bi bilo treba vsak košček pravic na narodnem polju iztrgati iz klešč, dočim bi Nemci imeli pravice brez vsake borbe.
Ako pride do izprememb, mofajo biti izpremembe take, da bo vsaka narodnost imela pravice brez posebnih borb, in Slovencem se mora onemogočiti vsaka narodna mevžarija pri nemškutarstvu ali lahonstvu. Tu ne sme več biti "po starem", tu mora priti do novega reda
narodne ohranitve.
★
"Kaj bode z vami, vi mejniki »tirj«,
Celovec, Maribor, Gorica, Trst?"
Mislim, da je Oton Zupančič to zapisal med zadnjo vojno. Slabo je bilo. Le z Mariborom je nekaj bilo in še tisto je šlo. Zopet pa so ti mejniki na dnevnem redu, in niti slabo ne izgleda, povsod stojijo vsaj partizani. Ampak, ampak. . . ! Partizani bodo večinoma Slovenci, mislim, pa zahtevajo: idite, zapustite — in ljudje iz Nove Zelandije prihajajo! Ljudje od onega kraja sveta so tam, Slovenci pa naj odidejo!
Well, vsaj vsiljuje se ponovno vprašanje: "Kaj bo z vami, vi mejniki štirje?"
Francozi se zopet oglašajo,
in oglašajo tako, da mnogim preseda, ko so še tako sramotno zgrudili. Niso najslabši, nesebični pa nikakor niso. V zadnji vojni in pri miru so igrali vlogo. Tista Jugoslavija se je naslanjala na pomoč Francozov. To je še iz dobe "parizeljev", ko je | srbska mladina hodila v Pariz I po nove Ideje, in framazonstvo i je imelo prste vmes. Neki imajo bistre oči. Med glasovanjem na Koroškem je radikalen list v j Ljubljani zapisal nekaj resnič- J nih o francoski ljubezni in ome- i nil, da je hudo žaklarska. Pr-, moj d ... so bili ogorčeni, in sem moral gasiti v Celovcu. Zdaj, ko je prišla na dan vsa gniloba, se je prikazalo tudi, da je bila tista francoska ljubezen res le žaklarska.
Zopet velja: Slovani, sami si posteljite, če hočete mirno ležati!
★
Sovenci smo bili nad tisoč let
le pn krampu, kvečemu so nastavili koga za vratarja. Dr. Zolgar je postal minister. To je bilo nekaj, dela pa ni imel, le šar^o.JPrišlo je do prve Jugoslavije, cela vrsta slovenskih ministrov je bila, ampak večinoma so ti ministri "ministrirali" po bizantinski maniri, ali pa ministrovali le za tisto kllko pri vladi, ki je bila jugoslovanska le pri žaklu. Slovenci so imeli ministre, vsak dan več jih je bilo, v žepih pa vsak dan manj, dokler se cela ropotija ni podrla. Huda leta so sledila. Kazalo je, da bo konec. Po dežu pa
je navadno zopet sončno. Kako bo, je še v božjih rokah, ampak vsaj na papirju imajo Slovenci pravo in resnično slovansko vlado, dasi nimajo cesarjg. Janeza. Je že tako, da taka vladarska roba, dasi ni cesarska ali kraljevska, marsikoga zanima, saj so še Kristusovi učenci špegali na to robo "in popraše-vali: "Ali boš zdaj upostavil kraljestvo?" Ampak nekim gre bolj na jok, ko je prišlo do prve slovenske vlade, odkar "slovenski rod ima po zem£[t hod". ;Ka-ko to? Well, solze najrsi sami obrišejo.
Pri tem je še vrlo zanimivo dejstvo. Ko so se Slovenci z Jugoslavijo prvega rodu že potapljali, so se še kregali, kakor je stara navada. Neki elementi so prav pri smrti silili v življenje. Vidim zapisano: "The eriminal Slovenian Reds". Saj je vam znano. Ime Boris Kidrič je bilo zapisano tu in zapisano tam. Saj ne poznate le žlice, čitajte, življenje je resno in zanimivo tudi. Ta Boris Kidrič je danes vsaj na papirju na čelu prve slovenske vlade, in v Trstu in v Celovcu nekaj grmi, da se še London trese, in slovenska vlada se postavlja, da je jamranje gotovo ne bo spravilo iz sveta.
In še je zanimivo, ako vam ni le za jasli. Uspeh nas ne sme omamiti. Mussolini je bil dolgo uspešen, vse je zijalo vanj, Hitler še bolj, vsi Nemci so noreli. Sami rabite možgane. Presodite brez strasti nazore Kocbekove. Hudo je padalo po njem. Danes je E. Kocbek v vlogi slovenskega cesarja Janeza. Po komunizmu je zlezel navzgor, trdit«. Well> zaposlite možgane.
★
Ne vem, kdo je prerokoval,
da lahko začne bliskati in grmeti na Balkanu, ko pride to in ono. Ali vidite in slišite? Prerokbe se včasih hitro izpolnijo. Lahko še udari.
Posojila na prve vknjižbe
na hiše, ki jih prenavljate, ali na
refinanciranja. — Zmerne obresti
KOR UN A. _......
Sarings and Loan Association 2832 W. Cermak Rd.. Chicago. HL _• Rockwell 0538
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Ave.
Telefon Canal 0523 „ Uradne ure: Vsak dan od 9:30 do 8:30 zvečer. Ob sredah od 9:30 do 1:00 popoldne; ob sobotah od 9:30 do 7:00 zvečer.
DR. J. E. URSICH
ZDRAVNIK in
KIRURG
Urad:
1901 West Cermak Road CHICAGO Telefon Canal U18 BiiHfiAtt ttl.i La Grange 3968
1—3 in 7—8 PJJL razen ob sredah
Michael Trinko in Sinovi
PLASTERING and PATCHUfG CONTRACTORS
Pleskarji in popravljači ometa in sten.
2114 W. 23rd Place, Chicago Telefon Canal 1090
Kadar imate za oddati kako ples-Slovencem priliko in da vprašata nas, če daste potem delo tudi dru-kzrsko (plasterers) delo, se vam priporočamo, da daste nam kot nas za cene. Nobene zamere od gam. Za pleskarska dela jamčimo.