299. številka, Ljubljana, nedeljo 31. decembra. IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Uhaja vsak dan lzvzemši poiuMieljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejeuian u a v a t r o - o)? er s k e dežele za celo leto 1H gld., za pol leta 8 <ld-sa četrt leta 4 gld   — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 jrld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in za lijake velja inilani cena in sicer: Za Ljubljano za Četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeuian za četrt leta 3 gld. — Za oznanila ae plačuje četinstopne petit-vrate 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, S kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Uopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 gledališka stolba".       L m Upravniltvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. adminiatrativue reci, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hilL
Zaradi jutršnjega praznika izide prihodnji list v sredo.
Vabilo na naročbo.
' S koncem tega meseca poteče naročnina na zadnje četrtletje 187 6 in naš list stopi v deseto leto svojega javnega delovanja. Prosimo, da ne le vsi stari gg. naročniki ob pravem času naročnino ponovć, nego, da naš list tudi v one narodne kroge spravijo, kamor do zdaj nij prodiral, ker le potem bode mogoče tudi listu samemu boljšim biti in duševno bogatejšim.
.,Slov. velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za celo leto      ....   13 gld.  — kr.
Za pol leta.....0   „   50 „
Za četrt leta     ....    3   „   30 „ Za en mesec     ....     I   „    IO „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta.
S pošiljanjem po poŠti velja:
Za celo leto.....IO gld.  — kr.
Za pol leta . . . . m „ — „ Za četrt leta     ...        -4   „    — „
Za en mesec..... i   „   -i-O „
Za gospode iii'il«»IJ«» na ljudskih šolah in za clij&tltc velja zni-fc&tiiti cena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta & gld. 50 kr. Po pošti sprejeman   „    „   3   „  — „
Uže za um o so Anastazija Giilna slovenske narodne pesni očarale, da jih je začel prevajati v nemški jezik. Zaradi tega si je začel dopisavati z nabirateljem slovenskih narodnih pesnij, Stankom Vrazom. Pisal mu je troje pisem, katerih prvo so glasi:
„Kako pa je z nadaljevanjem zbirke narodnih pesnij? Ali bi mi ne mogli nekoliko iz-vestij dati o muzikalienem delu, o spremljajočih instrumenti itd. teh pesnij? Jako hubo bi mi bilo, ko bi mi hotel izreči svojo sodbo o obravnavanji „narodne pesnij na Kranjskem", katero sem priobčil v „Sonntagsblatter" od Frankla, katero je pa cenzura precej pristrigla. Razveselite me kmalu z nekaterimi vrsticami . . .M
Vraz mu je zares odpisal, — kaj, tega ne vemo, bržkone pa bi se našlo njegovo pismo v zapuščini Grtluovi. 25. dec. 184G piše ta zopet Vrazu:
„Pošiljam dve narodni pesni, katere sem prestavil, to je „zaljubljeni kos" pa „Kresna".
Zopetni začetek vojske.
Denes obteče premirje, ki je bilo na mogočno besedo ruskega carja sklenono na dva meseca mej Srbi ter Črnogorci na jednej in mej Turki na drugej strani. Iz Cetinja in Belgrada se poroča, da so višji poveljniki uže na svoja mesta na bojišče odšli. Iz Carigrada pa do sedaj, ko to pišemo, nij bilo pričakovati vesti, da se premirje razdaljša še na štirnajst dnij. Torej bodemo vzeli zopet zemljevid v roke in z vso ono pozornostjo, z onim strahom in onim upanjem pričakovali srečnih vojnih vestij, kakoršne more le razumeti, kdor preudari, da tu doli v jugu v krvavej borbi odločuje bodoča osoda slovanskega naroda, katerega živ in krvnočuteč člen smo tudi mi Slovenci.
Turki so vse moči, do zadnjega menda, zbrali in hočejo vojske. Oni vedo, da jim gre zdaj za život in smrt. Smrti so odločeni, ali tako brzo še nečejo umreti. Dobro računajo, da le dobljena vojska jim more življenje podaljšati. Zato so zrno svoje vojske postavili ob Donavi zoper Ruse. Nasproti Srbom in Črnogorcem stoji zdaj menj Turkov in nove, menj vajene čete. Zatorej bode Srbom lažje zdaj vspehe imeti kakor prej, ko so imeli celo turško vojsko pred soboj; in Črnogorci bodo mogli iz defenzive v ofenzivo stopiti ter Srbom roko podati. Bog daj obema vojne sreče in iztočno vprašanje bode lice zadobilo,
Pridevam vam še troje zvezkov, ki sem jih dobil od g. Zalokarja, lokalista na Selu pri Kamniku in od g. fajmoštra na Vrhu. Sicer je mnogo pesnij vmes, ki nemajo značaja narodnih, pa vendar tudi mnogo, s čemer lehko popolnite svojo zbirko. Iz g. Zalokarjevega zvezka sem prevodil: ,,Kaj se po svet1 godi". „Bernekarjev grad" nij narodov proizvod, ako-pram pesen nij slaba. Kdor se je nekaj časa pečal z ljudsko poezijo, bode tako siguren takt dobil v presojevanji pravega in nepravega da se ne bo lehko motil. Ta takt vlada v vaši zbirki, katera edina zasluži ime kritične; da bi le brž drugi del izdali! — Pošiljatvi že prilagam: moj sestavek o narodni pesni Kranjski, kateri je pa pred duuajsko cenzuro nekoliko shujšal. Da bi tudi to zaslužilo vaše priznavanje, ki mi je toliko drago I*'
Obljubili ste mi pismo iz Zagreba; tega žalibog nij bilo ; a jaz Vas ne odvežem z lepo Vaše obljube."
Ko je zares izšla prestava „narodnih pesnij Kranjskih" v Lipsku na Nemškem, pisal je Anastazij GrUn 1. nov. 1850 Vrazu:
„Ko sem se uže pred leti bavil s po-nemčevanjem slovenskih narodnih pesnij in mi je bilo prevajanje najdražji posel o prostih
o kakoršnem si dozdaj diplomati še nijso glav belili.
Glavni faktor vojske pak je Rusija. To Turek zna, zato je postavil kolikor je le mogel baš proti Rusom na noge. Videli smo, da se znajo Turki trdovratno boriti in hrabro, zato tudi ne smemo misliti, da bode Rusom za roko šlo, na en mah turško vojsko zdrobiti. Krvavih in ljutih borb je skoro gotovo pričakovati. Na končni dober vspeh slovanskega orožja pak se vendar tvrdno zanašamo. Kajti će v „N. Fr. Pr.w in drugih judovskih nemških ali zavistnih poljskih časnikih čitamo laži in izmišljije o slabem stanji ruske vojske, mamo, da to govori slep in nesramen sovražnik resnice in pravičnosti, katera pa na zadnje mora zmagati. Tudi uže sama „Pol. Corr.a iz Kišeneva poroča, da so vse vesti o slabem stanji ruske armade neresnične. Pač morda je tu in tam v hudej zimi kak nered, ali kaj to de.   Rusija je velika in se bode izkazala.
Isto tako nij verjetno, da bi se vojna zdaj še v zadnjem trenutku odklenila. Tudi ko bi višji krogi v Rusiji bili pripravni zadovoljiti se z malimi odstopki in mir ohraniti, ne ide več lahko, to poročajo od tam razni viri.
Iz Peter burga se nemškej „Nat. Ztg." piše o vojnej situvaciji: Ruska vlada ve, da se vojski nij ogniti, zavoljo tega ne, ker jo ruski narod pričakuje. Za to 80 vsi trudi, mir ohraniti zastonj ker ruska vlada mora ozirati se na to, kar ljudstvo hoče . . . Rusi
urah, mi je vaša tiskana zbirka mnogo pomagala in mi dala veliko materijala, zraven tega so mi pa še vaša pismena objavljenja pospeševala delo. Ker je prevod tiskan, dovoljujem si, pošiljati Vam en eksemplar, da ga blagovoljno sprejmete kot malo znamenjo moje hvaležnosti in odličnega spoštovanja."
Kako je pesnik Anastazij GrUn takrat mislil o boji Germanstva in Slovanstva na Kranjskem, pove sam v predgovoru k svojim „Volkslieder aus Krain", str. 21—22: „Ger-manstvo, akopram ima navidezno prevago, Še nij zmagalo, niti se Slovanstvo izpoznalo za zmagano, da, vedno uvaja v boj mlajše in sil-nejše moči. Na katero stran se nagibajo želje nemškega pesnika, o tem se pač ne more dvomiti; vendar pa ob enem nij dovolj tesno-srčeu, da ne bi pripoznaval enakopravnosti, navdušenja in her o i čneg a delovanja i v drugem taboru; on trdno stoji na narodni strankarski straži, a preko njega čuje ipak čez svet gospodujoča gesla človečanstva, pred katerimi mora omolkiiiti vojno kričanje narodnostij, kakor mora posamezni individuum omolkniti glasu celega naroda. Da se velika vprašanja, ki premikajo človečanstvo, ne mogo rešiti brez sodelovanja mogočne slo-
Tri pisma Anastazija Gruna Stanku Vrazu.
pa ne bodo le ne Donavi, oni bodo tudi v Aziji proti Turčiji na noge stopili in tam se bode Turkom še slabše godilo nego v Evropi, ker tam bodo Rusi obdržali vsako ped zemlje, ki jo zasedejo, a v Evropi se ne bore za sebe.
In tako tedaj štrle in mole iz minolega starega leta, važnih dogodkov in znamenitih zgodovinskih činov polnega tega starega leta — velikanske sence še večjih in odločilnejših dejanj v baš nastopajoče novo leto. Tekla bode še in še slovanska kri, rudeč oblak krvavega rata nam grozeč blišči z vzhoda sem ; — naj teče kri, naj prido časi vojne bede, da bi le iz nje vzrasli časi zlate narodne svobode naših slovanskih bratov, svobode, ki bode na-znanjevalka tudi naše boljše narodne bodočnosti. V tem smisiu tudi mi Slovenci k Bogu molimo denes za srečno novo leto! Bog blagoslovi v njem deseterno in stoterno orožje slovansko, rusko in srbsko orožje, in ponižaj vse krivičnike, sovražnik« preganjanega Slovanstva !
Politični razgled.
notranje «1«* z «■>!«».
V Ljubljani 30. decembra.
Gofporlstsa zhornicn državnega zbora je v posebnej seji mej prazniki 28. t. m. sprejela državni budget za leto 1877 tako, kakor ga je poslanska zbornica sklenila. Le škof Kutschker je brez vspeha terjal, naj bi se uprava religijonsfonda dala cerkvi, a deficit za ta fond naj bi dala država, dalje pa naj ostane podpora za one duhovenske kongregacije, katerim je državni zbor letos prvič podporo odrekel in jo izbrisal iz proračuna.
Sedaj ko se v orijentu za Slovanstvo in posebno za južno Slovanstvo osodepolni čini vrše, hrv**t*k*» vlada nema važnejega posla nego premišljati in izpraševati, ali in kako bi svoje uradnike ali činovnike v — uniformo oblekla. Difficile est satiram non scribere. Naj bi rajši skrbela, da bi bili m arij i ve j ši in de-lavnejši.
Jflagjarsiei listi se hudo in slepo-st rastno jeze, da se bode morda sklenilo o s v o-bojenjeBosnepo avstrijskej vojski. „Napio" je srdit proti temu, ali on bi rad, da se zasede Srbija. Ta list žuga, da po parlamentarizmu ta politika nij mogoča, le po absolutizmu bi  bila.   „Mi ne gremo v Turčijo.
I Če mora biti, naj se nas zoper Ruse pelja", 'brblja Magjar. Tudi „Honu tako in „Ellonor".
V nun J« driitvr.
Uradne ,,Srbske novine" beft/r€t*l*lee poročajo, da se je knez odločil, da sedanje ministerstvo še ostane na vladi. Tako je torej ministerska kriza definitivno rešena. Srbija jutri zopet v boj stopi. Duh jako vojevit vlada zopet v Belgradu.
O turš^vj ustavi pravijo „Moskovske Vedomosti," da je zasm eho vanj e velesil, Le resna okupacija more položenje kristijanov zboljšati.
JVrmfki cesar bode ob novem letu, ob sedemsetletnem godu svojega vojaštva, vse komandujoče generale sprejel. Pričakuje se, da bode ob tej priliki njegov ogovor znamenit.
Dopisi.
Iz T^oieratcn 28. decem. [Izv. dop.] Denes je bila tukaj volitev župana za spodnji Logatec, voljen je obče priljubljeni in spoštovani g. Adolf Mulej, od katerega se smemo nadejati, da bode vnet in neutrudljiv delavec, kadar bode šlo za občni blagor ljudstva in njihove pravice. Kaj smešno je bilo uradovanje pri nekaterih njegovih sprednikih, ki so vse s svojo, veČini odbornikov nerazumljivo nemščino opravljali kar je za vsako občino na Slovenskem, posebno na deželi zelo neprijetno in obžalovanja vredno.
fz Post oJ lic 29. dec. [Izz. dop.] Postojnska čitalnica je imela 28. t. m. občni zbor. Sešlo se je bilo zadostno število udov, da so mogli sklepati. Ker se je gosp. Lav-renčič, ki je več let predsedoval tukajšnjej čitalnici, odpovedal predsedništvu, bil je gosp. Doxat, posestnik tukajšnjega hotela, enoglasno za predsednika izvoljen, ki je v veliko veselje nas vseh predsedništvo tudi prevzel. Ko so se tudi druge volitve dovršile, so se določile tudi predpustne veselice. Prva bo 14. prosinca, druga 4. svečana. Natančni program pri vsakej se bo tačasno naznanil.
Iz Itiimiillitt 29. dec. [Izv. dop.] (Volitev novega občinskega odbora.) Naš oče Kecel je 27. in 28. t. m. kot političen kuhar nekoliko starih občinskih odbornikov prekuhal, nekatere pa nove pridejal, take,  katere si je sam izbral.   Samo enega
vanske rodbine, to je dokazalo glasno daleč se razlegajoče šumenje mnogovejnate slovanske lipe prav j asno."
Tako je mislil in pisal takrat pesnik. Pozneje ga je žalibog politična strast potegnila v krog narodne omejenosti in neznosnosti. In morebiti mu je bilo pozneje žal, da je kot 21 leten mladenič s celim ognjem pravega domoljubja popeval „Ilirijo" v Hormavevemu arhivu (1827), in da je kot apostelj miru pel svojemu učitelju, velikemu našemu Preširnu nadgrobnico, v katerej se nahajajo vrste:
Dcr Reigen los t daa Volk, auf dass sich'a schaaro Zur Linde hior, zur Eicho dott sieh w«nde; „Hie Slave — hie Germane" scholl os griimnig Und Zorncsvvorte brausten tauaondatimraig.
Das Llcht, das ringa verirrt in Fiinkon zittert, Im Dichtorherzer. samtnelt sich'a zura Sternu; Wcnn Jfass das  Volk hiunus zum Streit t/rtrieben, Jicgriibt ,v, wfč (iohl, in'* lh'rhterherz sfii\ Liil.,,,.
Državnik Anton grof Auersperg si gotovo s tem spreobrnenjem nij nič pridobil, pesnik Anastazij GrUn pa je veliko izgubil.
Plemenitaš stare Poljske.
(Po Jaroši Bejti spisal L. G. P.)
(Konec.)
Če ugoden veter vleče Damonu, živi tako, kakor gospod, kratkočasi sebe in druge, ima štiri sto poslužnikov, pa baha, kakor bi jih imel štiri tisoč. Ali kaj? — starost se bliža in sreča se ga huje in huje boji. Žena nij več tako mlada, dobičkarije ne more več uganjati z njo. Prinesla mu je sicer sto tisoč, ali uže pred dvema letoma se je morala prepisati na mnoge moževe dolgove. Prvosednik, ki mu je tako ugajal, zvrstil se je z drugim, in njegov nastopnik se nekako huduje nanj; o dražbah nij več nikakoršnega dobička, prijatelji so se uže naveličali pomagati, trgovci pa tudi ne ugajajo in ne upajo več ni toliko, da bi oči nasmetil si človek. O mar menite, da je Damona obupnost trla v tako žalostnih okolnostih; da je svoje domače živcnje premeni 1 — kakor koli; da je boljši, — a nij več tako zapravljiv ? — še zmerom je stari grešnik: dragotina, bliščoba, to mu je neogibno potrebno, torej mora biti obema veren ali pa — umreti. Gledi ga, zopet je vesel: šinila mu je v glavo srečna misel, da svojim
dobrega so mu pošteni možaki usilili. (Zadnji naš dopis od druzega dopisnika pravi, da tri. Ur.) Skušene kuharice proti zadnjemu ko ima uže vse kuhano in pečeno biti, ne pri-kladajo na ogenj brez vse mere, ker se vse od razgretega ognjiSča zgotovi. A naš mo-žicelj bolj ko je šlo h koncu, bolj je palil, tako, da mu se je po 48urnem kuhanji vse tako zelo prismodilo, da je čisto nerablji>o. Še celo on tako po tistem neprijetnem smod-nem duhu diši, da ne bo mogoče tega duha od njega odpraviti. Kaj bo V Kadar se bode nove kuhe lotil, pričakuje vse radovedno, s kom bode svoje prazne kotliče in piskerce napolnil. Pri vsem tem pa je vsa njegova nem-škutarska druhal oplašena. — Dalje bi bilo želeti, da bi tisti gospodje, ki so to nepo-stavno volilno dejanje opazili, nemudoma se bili v občinsko pisarno podali. Tudi tam bi kaj tacega videli, da bi se občinskemu pisarju hlače tresle. Morda bi se pripetilo, da bi se pokazalo, oditi na prosto, kakor se mu je leta 18G0 v davkariji pripetilo.
Domače stvari.
— (Svojim dopisnikom) vsem denes ob koncu leta izreka „Slovenski Narod" pre-srčno zahvalo. Naj i na dalje ostanejo zvesti podporniki našega dnevnika s pošiljanjem vsakovrstnih objavljenja vrednih naznanil in dopisov.
— (Slovenska Matica) je za letos razdelila udom 4 zemljevide in dve knjigi: Letopis in dr. Tomanov životopis. Premalo za naše slovenske literature potrebe! Tu bode trebalo večje delavnosti od narodne strani. In prav lehko bi bila mogoča.
— (Slovensko gledališče.) Omenili smo uže, da bode prva predstava v novem letu 2. januarja 1877. Tredstavljali se bosti dve novi igri, in je vzlasti ona v 2 dejanjih „Ujetniki carevne" jako fina ter bode prvikrat predstavljana.
— (V Z a t i č i n o) je imenovan za notarja krški notar Franc O m a h e n.
— (K letnemu sklepu) bode v stolnici denes po polu dne ob štirih, kakor sliši „S1.U, pridigoval škof dr. Pogačar.
upnikom dolgove povrne, — nikar ne zamerite besedi, — s pasjim smradom, da si je mnogo njih od sodbe dobilo moč do njega, da na boben dade mu imenje; da ga smejo rubiti in vedigabog, kaj še. Pa izvrši svoj načrt tako razmerno, da bi mu ga zavidal lehko kak izkušen vojvoda. Dosle se je njegova sleparija pokazala samo tam pa tam, le posamezno, le trenotno, samo časi pa časi, zdaj pa vre pov-sodi, vre ognjeno, vre klasiški. Žena ga goni k sodbi, ker jo je bil prisilil, da se je prepisala na njegove dolgove, in zahteva (rekla-muje) očiščenje svojega vena. Vena je bilo sto tisoč, ali s pohišjem, s priboljškom, z reformacijo*) in dožitnino vred je vsega gotovo trikrat sto tisoi. Damon skrivoma zna, kako važna mu je soproga, a Damonka to svojo važnost očito podpira se solzami, z uklanjanjem, z vreščem, se svojimi hčerami, katerih se starejše znajo smehljati tako ljubeznjivo, tako, kakor se smejejo rudečkasti popki. Mej upniki je mnogo imovitih ljudij, ki se ne tresejo iz skrbi, ali jim dolžnik vrne ali ne, saj uže dolgo časa čakajo, kdaj izvedo, da so iz-
*) PliboljSek in reformacija poljski pravniški pomenja: istino in imovino, ki jo soprog da soprogi dožitno (lebensUtnglioh) v razmurji k njenemu venu.
— (Za uboge male otroke.) V četrtek se je tudi v varovalnici za male otroke razdelilo od necih gospe, katerim na čelu je bila baronica Codelli, 140 novih oblek in 60 ubožnejšim tudi čevlje. Navzoč je bil deželni predsednik, dalje župan in dr.
— (V prid ubogim šolarjem) se napravi dne 1. januvarja v Laškem trgu veselica se sledečim programom. 1. Demokrit i Heraklit, vesela igra od Feodora Wehla (nemški). 2. V Ljubljano jo dajmo. Veseloigra sp. Jože Ogrinec. 3. Ples. Vstopnina 30 kr. tudi več se hvaležno sprejme. Začetek ob 7 uri. K veselici vljudno vabi Odbor.
— (Ljubljanska čitalnica) napravi letošnji predpust, kakor čujemo, dva večja plesa.
— (Na Kernu), ljubljanskem lednem drsališči, je g. Doberlet napravil zaprto pro-storišče, ki je drsalcem za oddih in kjer se dobiva tudi pijača in jed. Jutri se odpre in bode tudi godba igrala.
— (Celovška) „Klagenfurter Zeitung" praznuje jutri stoletnico svojega izhajanja, torej je jeden najstarših časnikov v monarhiji.
— (Iz Trsta) se piše „S1.U Volitev v prvem okoliškem okraji, kjer je zmagal naš nasprotnik, vzburila je duhove narodnjakov in pričakovalo se je gotovo, kakor je bilo uže v listih razglašeno, da vlože narodni volilci protest zoper volitev, zarad nepostavnosti, ki so se tam godile. (Bolj zvito so delali Košutovci v šestem okraji, nijso razglaševali, ali storili so, kar so nameravali ter so poslali preiskovalnemu odseku protest zoper volitev g. Naber-goja.) Iu res smo imeli nado, da protest, če tudi ne bi toliko pomagal, da bi bila volitev ovržena, ker vrana vrani oči ne izkljuje, vendar bo koristil s tem, da svetu razkrije sredstva, katerih so Be Lahi k zmagi posluževali. Da so se nasprotni bali luci, kaže nam uže to, da je sam izvoljenec dr. Strudthorl' pri odborniku „Edinosti" prosil usmiljenja. Vendar se protest izgotovi; našteta so fakta, imenovane so priče — manjkalo je le še podpisov; ali za to nam nij skrketi; do določenega dne bo vse gotovo. — Ali kaj se zgodi? — Mož, ki ima protest v rokah, hrani ga lepo doma
do zadnjega dne in ko ga na ta dan drug volilec iztirja in ga volilcem v Ščedni predlaga v podpisovanje, nič ne opravi. — Kaj plenta, je-H vsa Ščedna, ta slavnoznana rezidenca oslov, kar Čez noč se „poštrudhohla?" — Zlasti Magdalenčanov bi bilo prav lepo in potrebno, da bi povedali svojemu „poslancu", kaj jim je treba: slovenske šole, razsvetljave itd. it. Ti pa starodavna „Servolau, pozna se ti, da v žilah tvojih sinov pretaka laško-kremonska kri in bodi na to le ponosna: toda hvale ne išči pri nas Slovencih, temveč hodi jo iskat v — Kremono! Kakor sem začel, tako hočem tudi končati z latinskim rekom, in sicer s tem: Qualis rex, tališ lex, qualis pastor tališ grex.
— (Lov ubeglega ujetnika.) V Cel ji je bil zaprt na IG let obsojeni Jakob B rumen. 24. t. m. se mu posreči uiti. Paznik je tekel za njim skozi več celjskih ulic, več druzih ljudi mu je pomagalo dirjati za be-žečim, kateri je pri Vokavnovej pristavi opešal in se po kratkej brambi moral prijeti in zve-zati dati.
— (Rop.) Iz Maribora poročajo, da je 23. t. m. bila kolarica Marija Lešnik v svojem stanovanji v Bilekovej hiši od neznanega moža napadena, ob tla vržena, zvezana in usta jej zamašena, potem jej pa denar 7 gld., iz miz-nice vzet.
— (Sava) je na mnogih krajih, zlasti v nižjih krajih na Hrvatskem in Slavonskem strugo prestopila in poljane preplavila.
— (Milodari za p rib eg le in ranjene Ilercegovince in Bošnjake in za srbske ranjenike.) [XXXV. izkaz.] Gosp. dr. L. Gregorec v Mariboru od čita teljev „Slov. Gosp." 50 gld. 49 kr. — G. J. Kalin, župnik v Mozirji, pri cerkvenem opra vilu nabral 12 gld. 40 kr. — Iz Vidma: Dva poštena Slovana 2 gld. — Pri slovesnosti šolske mladine na Strmcu blizu Leskovca nabrano G gld. — G. B. Ažman v Kropi 40 kr.
— G. Skibna 1 gld. — Neimenovani GO kr.
— Gospdč. M. Sesek v Gamelnjah povoje. — G. "VV. v Konjicah staro obleko.
Prejšnji   izkazi 4453 gl. 39 kr. 1000
frankov v zlatu in 4 srebrne dvajsetice, skupaj tedaj 4526 gl. 28 kr. 1000 frankov v zlatu in 4 srebrne dvajsetice.
Odbor potrjuje sprejem s prisrčno zahvalo za sedaj in posebno še enkrat za vsa uže poprej prejeta darila, ter slav. občinstvu naznanja, da se je odbor za podporo pribeglih in ranjenih Hercegovincev in Bošnjakov in za ranjene Srbe z denašnjim dnevom razšel. J. N. H o rak, Vaso Petričič,
predsednik. denarničar.
Dunajska borza 30. decembra.
Okvirno telegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih 60 gld. 95 kr.
Enotni dri. dolg v srebru 66   , 40
J 860 drž. posojilo 110   . 25
Akcije narodne banke 818   . —
Kreditne akcije 135   . 60 ,
London 194 75
Napol. 9 98
C. It« cokini 5 94
Srobro 113 65
Razpis učiteljske
Pri enorazrednej ljudskej šoli v Ha-danjcsclu (pri sv. Mihelu) v Postonjskem okraji, se oddaje shižba učitelja z letno plačo 500 gold. in prostim stanovanjem v šolskem poslopji; želi se orglanja sposoben učitelj, za kar se tudi primerna plača dobi, najmanj pa GO gold.; kraj je tukaj priljuden, postaja sv. Peter južne železnice je pol ure od učiteljevega stanovanja. Prositelji naj pošljejo svoje prošnje z dotičnimi spričevali podpisanemu krajnemu šolskemu svetu najdalje do 1. februarja 1977.
Krajni šolski svet Nadanjeselo,
26. decembra 1876. (413—1) Vtiii'nčič* prvomestnik.
krat-re-
Vsem bolnikom, &3JX,\Kai
lani od svojega trpljenja po tisočkrat dobro se izkazavsiin zdravljenji, se branje slavne, v 68 natisih izšle, 500 strani močne knjigo: Uv. AiiVs NuturheilniPthode ne more dost' priporočati. Cona 60 kr. avst. velj. dobiva se po vsakej knjigarni, ali pa proti pošiljanju 12 pisni, mark po 5 kr. tudi direktno od 1'iclitcr's Vorlags-Anstalt in Leipzig. Spričevala, katerih je v knjigi ve-
liko tiskanih, so porok temu, da nibče ne bode nezadovoljen položil te ilustrirane knjigo ti rok. Vspehi govor6! ■■ (330—6)
gubili posojilo; tem upnikom ni na misel ne pride, da bi Damonu posodili še kaj, — da bi si, kakor prislovica pravi, ščuko v blatu ogledavali. Ker se Daiuon zmerom in uže od nekdaj boji, ka upniki jemo pritiskati ga, za tega delj je svoje dragocenejše imenje skril v varno zavetje v svojem domu, a vendar mu te imovine del lajša in hladi okolnosti; z nekolikimi stotinami francoskih knjig in z dvema puškama Le Paga je šest tisoč rubljev — dolg na veno svoje soproge plačal mlademu Alfonzu, ki je malo poprej po svojem očetu bil podedoval veliko bogastvo in z njim vred to dolžno pismo; a z grofom Firkijevičem se mu je še lepše posrečilo, kajti ta je plemeni taševo dolžno pismo na 4000 rubljev bil prepustil njegovoj soprogi, pa nij ničesar dobil za to, le časi pa časi kako ljubeznjivo besedo, Jjubeznjiv pogled ali kaj drugega takega od gospodične Salomeje, zale Damonove hčere, a ge to na silo njenih prilestnih roditeljev. „No-tabene": Damon — previdna duša, pripravljen na vsak pripetljaj: ne trati časa, ne čaka, kdaj ga zgrabi sodnija; svoj les je dal do čistega posekati in premeniti v veliko množino rubljev. Mogočnejših upnikov se jo od-križal, z manjšimi se je lažje puliti. Samo en nevaren krst mu je še obtičal v sovražniških
vrstah: „panu, zemski regent (sodnega arhiva uradnik) ima na njegovem posojili 41)00 rubljev, stari lisjak nij mogel pretrpeti bolesti, zakaj se je bil dal vjeti v past. Rega okrog upnikov, priganja jih, vse prizadevlje si, da bi Damonovo soprogo odstranil od prepuščenih novcev njenega vena, hujska upnike, naj ne popuste svojega posojila, da vsaj ne izgube čisto vsega, kar se gotovo pripeti, ko hitro se jej utegne priznati ta novčna množina. — Ubogi prestrašeni upniki se z vso svojo nado zanašajo na „regenta", žile napno, da zlože in na roko dado mu tisoč rubljev, zato, da poravna njih zadeve. Ali prekanjeni Damon zna, da je tu le do ene osobe; ogovarja regenta, da bi se porazumil z njim, naposled mu žrtvuje svoje pomizno srebro, lot po štiri goldinarje — na zadolženje svojega dolga!
„Regent" se krepko oklenjen drži svojega vspeha, drži tem krepkejše, ker je uže tisoč rubljev pograbil upnikom iz okanjenih mošenj, svoj dolg prepusti Damonovcj soprogi vsled „cesije", ki je odločeno jej., da še le ob leti pride na vrsto. Ce prav še nekoliko časa spretno dela se D.unonovega nasprotnika, skrivoma vendar, kakor more in umeje, pomaga mu 0 glavnoj sodlii, in kakor navadno, tako je tudi ta pot vse breme trpke nesreče vselo
ubogim upnikom na pleča. Damon ima zopet svojo vas, kakor popreje, le s to razliko, da je zdaj — kakor dragi kamen, svobodna vseh dolgov. Učitelji, gojiteljice, najemno plemstvo, ki so mu bili posodili svoje prihranjene groše, — dve sestričini, bivajoči pri njem, kakor pri svojem varuhu, njiju brat, ki ga je bil dal v cesarske vojščake, židje, trgovci, bere-talci, mesar, ki je dve leti dajal mu meso, — vsi so odšli s potepenim pismom, vsak na svojo stran — z upanjem „ad bona repa-r a b i 1 i a". Nekateri jočejo, nekateri prokli-njajo, mej njimi so tudi taki, kateri z beraš-ško palico hodijo okrog. Duhoven, ki je devet tisoč bil shranil v njegovej vasi, oblaznel je vsled svoje obupnosti, nekov žid je prišel na kant zato, ker mm je bil 20.000 rubljev dal na žganje, ki bi mu ga bil moral nažgati, pa ga nij nič napalil, ta kukavica pa se je obesil. Ali kaj je Damonu do tega, zmerom je nadnavadna duša, postrežljiv in gostoljub. — Zopet vabi na obede iu plese, zopet je čila neutrudljiva „figura" v volilnih odborih, na Bemnjib, ali kakor pravijo: zopet si srečno kuje imenje, ali bol.še rečeno: lovi žrtve, ki jih zna čarati in loviti v mreže.
06
Tržne cene
T Ljubljani 30. decembra t. 1.
Pšenica bektoliter 10 gl. 18 kr.; — rel 6 gld. 80 kr.; — ječmen 5 gld. 20 kr.; — oves 3 gld. — 75 kr.; ajda 6 gld. 30 kr.; — proso 5 g!d. 45 kr. — koruza 6 gold. r0 kr.; krompir 100 kilogramov 4 gld. 10 kr.; — fižol hektoliter 8 gld — kr.; mas
kilogram — gl. 94 kr^ — mast — gld. 89 kr.; — ipeh trišen — gld. 68 kr.; — špeh povojen — gld. 75 kr.; jajce po 3 kr.; — mleka liter 7 kr.; govednin*-kilogram 48 kr.; — teletnine 56 kr.;   — svinjsko
meso 54 kr.; — sena 100 kilogramov 3 gld. 05 kr..
- slame 3 gold. 05 kr.; — drv* -rila 4 kv. metrov 8 gold. 50 kr.; — mehka 5 gld. 50 kr.
Učenec,
obeh jezikov sposoben, z dobrimi šolskimi spričali, zraven tega krepke konstitucije se v moji galanterijski prodajalnici takoj sprejme. (414 — 1)
Vaso Petričić.
Graške spi rit ne d rože
dobivajo se vsak dan sveže (frišne) v prodajalnici steklenega blaga gosp. 1 ura linlniniia na glavnem trgu št. •_':;»; ta prijaznosti d<>
Cb7.s_8) A. Schneiderja.
§■ Mri j ko pol kilograma (1 funt) se ne prodaje.
: kri čistilni caj
(kri čisteč proti revmaliznm in protinu) je kot
j zimsko zdravljenje ■
edino gotovo vspesno kri čistilne zdravilo,
ker so ga prve medicinsko avtoritete
„v Evropi"
z najboljšim vspehom rabilo in potrdile. Odločno dober, učinek izvrsten, vspeh odličen.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<
11 I I 1 I I I 1 1 I I U 1 i I I I I I*
antiartritični antirevmatični
i t
Z dovoljenjem c. k. i tvorne pinariifl \ alecl< sklopa. • »Dunaj 2«. marcu 1818.<
:   1'niti ponarejanju zavaruje varstvotia marku, ki jo postavna. jDunaj, 12. maja 1870.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Vurovan /. imjvlijiiii natuntDiu nj. c. kr. "Veličanstva, A Dunaj, 7. ilec. 18.r>8.<
♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Ta čaj čisti ves organizem; kakor nobeno drugo sredstvo preiskuje vso dele telesa in oddaljuje z notranjim rabljenjem vse m čiste, zaltžane bolezenske snovi iz njega ; tudi je učinek gotovo trajen.
Vetneljito nxdravtjenje protina, rovmatiziua, otročjih in zastnranih trdovratnih boloznij, vodno gnoječih se ran, kakor tudi vseh spolovilih in kožnih boleznij, mozoljev na telesu in obravu, gob, Hiti it i oni 11 oteklin.
Mmort'hno u<f<nt*'n je kazal ta Čaj pri napilinenji
jeter in vranice, kakor tudi pri heuaeroidah, zlatenici, hudih boleznih zilcev, kit in členkov, potem tišČanje v želodci, zapiranje sape, zapiranje duljnoga telesa, težave pri puščanji vode, polucijah, m ozki slabosti, tok pri ženskah Itd.
ttoMezni, kakor škrofeljni, bezgavko se hitro in temeljito zdravijo, Če se čaj neprenehoma pije, ker je milo raztopnjočo in na vodo goneče zdravilo.
Veliko spričal, priznavalnin in pohvalnih listov, ki se na za-htevanje zastonj pripošiljajo, potrjuje, da so te besede resnične.
V dokaz navedenega navajamo tukaj vrsto prižnavalnih pisem:
Gospodu Francu Wilhelmu, lekarju v Neunkirchnu. T e režija vas pri Kapi i H na Češkem, '28. jan. 1876. VVilheluinv antiartritični antirevmatični kri Čistilni čaj, ki sem ga pri Vas naročil, sem prejel in porabil; hvaiiti moram xolo njegov učinek, kajti popolnem je ozdravil moje revmatične bolezni.
_ Ivan 1'rlll.
Gospodu Francu W i 1 h e 1 m u, lokarju v Neunkirchnu.
11 o r aut z, zadnja pošta Šildboig, 3  lebr. 1876. Ker jo Vaš tako dobri Wilholmov antiartritični antirevmatični kri čistilni čaj mojim prijateljem in sosedom pri protinskih boleznih tako pomagal, Vas prosim, da mi pošljote ao dva paketa.  Z vsem spoštovanjem Ivan Hurbs, oče ubogih.
Pred ponarejanj eni in pre varanjem se svarf.
Pravi \VihVlmov antiartritični antirevmatični kri čistilni čaj sei dobiva 1« li prve mejnaroilne fabrikacije VV'ilhelmovega antiartri-tičnega antirevmatičnega kn čistilnega čaja v Neunkirchnu pri Dunaji ali pa v mojih zalogah, zaznamovanih po časnikih,
Kdeu paket, V 8 dbzali, po predpisu zdravnika pripravljen, z naukom rabljunja v različnih jezicih 1 gold., poaebo za kolek iu zavoj 10 kr.
V priložnost p. n. občinstva se Willio|inov antiartritični unti-revmntićiu kri čistilni caj tudi dobiva pri mojih gospodih jemalcih
v Ljubljani: l»t>tcr I,.»<**■■ jR,
v Postoj ni: Jos. Kupfei.schtiiidt, lekar; v Zagrebu: Kig. Mittl-bach, lekar; v Celj i: liaumbachova lekarna in Franc Itauscher; v K o r m i n u : Hermes ('udolini, lekar; v Gorici; A. Kranzuni, lekar ; v G radci: J. Iliirgleitner, lekar; v G u 11 a r i n g u : S. Vatterl; v H e r m a g o r n i Jos. M. Ilicliter, iekar; v K a r 1 o v c u t A. K. Kat kič. lekar; v (Jelove i: Karel Klemene ič; v Kranji: Karel Šavnik, lekar; v Mariboru: Alojzi Kvandest; v M o 11 i k i i Alfred Mattcr, lekar; v M 0 K i r j i i Ivan Tribuč ; v Ptujem: C (lirml, lekar; v U u d o 1 f o v e m : Dom. ltizzoli, iekar; v Samoboru: F. Sclmniz, lekar; v Trbižu: Alojzi v. 1'rean, lekar; v Trstu: J. Seravailo, lekar; v Beljaku: Malh. Fiirst; v Varaždinu: Dr. A. Ilaltcr, lekar; v slov. Bistrici: Ivan Janos, lekar; v slov. Gradci: Jos. Kaligarir, lekar. (Lii>7—2)
P. n. ♦
S tem izrekamo svojim Z'«lo spoštovanim strankam glavnega Z mesta in kronovine Kranjske najglobočjo zahvalo za zaupanje in na- | klonenje, ki se j« firmi
Karel Tanibomino,
juvelirska, zlatrinska in srebrninska predavalnica v Ljubljani,
vedno izkazovalo; ob enem pa zelo spuštovanim sirankam vdano objavljamo, da bodemo pod lirmo taistega imena:
„Karei Tambornino
i
i
♦
■
pri nezmanjšaneui skladišči blaga ta posel v prodaja'nicah kongresni trg št. (5 in mestni trg št. l8, kakor «t..z«l »i, nadaljevali.
Vedno so bodemo gor iu trttdiii, OH reelno postrelevno svojim dragim nar čnikoni, kakor je bilo to akozi ceiih 2ti let pod osobnim vodstvom ranjkega šefa g. Karla T,niiil>«i->iiiao kot najstrožje trgovsko gesio suiatrano in slušano.
Prosimo za to daljno zaupanje, ki nas tako visoko časti. Z odličnim spoštovanjem
(41f,) Karel Tamtorninovi dediči.
V Ljubljani, 30. decembra 187«.
KajnoveJNl italljtanaki goilheiii instrument je od vseh godbenik avtoritet priznana
Ocarina
Ocarina
na kateri celo vsak nevešč človek uže po nekoliko urah vajo lehko igra najlepšo komade Neizrečeno melodični in dobro doneči glas dela ocarino za priljubljen godhen salonski instrument, in kor je tako neznansko po ceni, ima vsakdo ugodno priliko, narediti si prijetno zabavo. — (Jene so z navodom vred
Št. I__II_III_IV V_VI VII
gl. L—, gl. 1.5",  Ki-*.—,   g». gl.3.40,   gl. 4 40,   gl O.40.
St. IV. in V, ubrani za spremljevanje z glasovirom.— Dobiva se edino
In iz skladišča
«V l4.illili, Dunaj, I., Ruhenbergerstrasse 1.
Pošija se proti povzetji.   Katprodajalcem rabat.    (406 — 2)
Sledeča priznavalna spričevala najbolje dokazujejo izvrstne
učinke
VVilhelmovega
snežniškega zeliščnega alopa.
Gospodu Francu W i 1 h e 1 m u , lekarju v Neunkirchnu.
K o s t >: 1 w a 1 d , pošta Kupforborg, 23. aprila 1876. Prosim Vas, da mi pošljete s poštnim povzetjem  2 flaši izvrstnega Wilhclmovega snežniškega zeliščnega alopa. Spoštovanjem Fran« Jožef Fledler, Koatehvald št. 51.
Gospodu Francu W i I h e 1 ra u , lekarju v Neunkirchnu. U nte r - Lanzendorf, pošta Maria-Lanzondorf, H. febr. 1878. Prosim Vas, da mi prej ko moč s poštnim povzetjem pošljete 2 flaši Vašega slavnoznanega Wilhelmovega snežniškega zeliščnega alopa pod mojim naslovom. Spoštovanjem
(394—2) _ Karel ItIai»|>eM.
■■■i Oni p. n. kupovalci, ki moj izvrstni snežniški zeliščni alop, ki ga uže od leta 1855 napravljam, pravega dobiti že e, naj vselej jasno zahtevajo
Wilhehnov snežniški zeliščni alop.
Poduk nbljenja cc vsaki flaši prida. Zapečatena originalna (lasa stane 1 golil. 25 kr. in se vedno frisen dobiva pri narejacu samem
Vr* 11 illiHiiHi,  lekarju v Neuukirelmu, Nižje Avstrijsko.
'/.nI lovanjo ao računa na "20 kr.
Pravi Wilhtlmov snežniški zeliščni alop so dobiva tudi le l»ra\i pri moj.h gospodih jemalcih
v JLJiiblJiiifti: IVtfci- KaMMiiilif
v Postojni: J. A. Knpferseliniidt, lekar j v Zagrebu: Sig. Mittlbacll, lekar; v Oeljli ltaiiiiibarhnva lekarna in F. Rausclioi'; v Gradci: \Vend. Trilkoay, lekar; v Gorici: A. Fran/.mi i. lekar; v Kranji: Karel Šavnik, lekar j v Mariboru: Alojzi Kvandest; v Uudolfovem: DVBL Hizzoli, lekar; v Trbižu: Alojzi v. 1'rean. Ukar; v Trstu: C. Zanetti, lekar; v Beljaku: 1'erd. Seholz, lekar.
Izdateij in urednik Josip J určič.
Laatojua in tisk .Narodne tiskarneH.