441. štev.
V Ljubljani, torek cine 18. marca 1918.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DANrt izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah fn praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1‘50; s poSto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, Četrtletno K 5‘—, mesečno K 1‘70. — Za inozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se h:	pošilja	upravništvu.	:::
:::	Telefon Številka 118.	:::
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo	In	upravništvo:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana 'n zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju io-::: pust. — Za odgovor je priložiti wnsl<o. :
:::	Telefon številka '1R.	;;
Separatisti.
Najprej par primerov:
Da se Slovakom na Ogrskem pod mažarsko vlado ne godi dobro
— je znana stvar. Danes skoraj pljujemo na vsakega Slovaka, ki drži z Mažari. Zdaj pa pomislimo, da n. pr. Čehi dosežejo velike zmage in postanejo — samostojno kraljestvo. Naravno je, da bi to vplivalo tudi na Slovake, ki so jim po jeziku zelo blizu. V tem slučaju bi se tudi silnejše kot prej pojavila ideja združenja. Veliki dogodki vplivajo na čustva — ljudje povedo takrat misli, ki so jih upali preje komaj nositi v srcu. In gotovo bi cel svet stal na strani onih Slovakov, ki bi bili za združenje. Naenkrat pa bi se oglasil kak učenjak na Slovaškem ali kje drugod — in bi se postavil proti združenju: začel bi tarnati, da bi Slovaki izgubili svojo narodno individualnost, ako bi se združili s Čehi; zato morajo ostati z Mažari in skušati v okvirju Velike Ogrske uresničiti svoj narodni ideal. Mi bi rekli, da je ta učenjak separatist —■ drugi da je mažaron —• tretji bi ga opravičeno nazivali za izdajalca.
Drugi primer:
Da se Hrvatom v Avstriji ne godi dobro — je znana stvar. Kolikor je bilo mogoče vse krivice so morali pretrpeti. Zdaj pa, recimo, so dosegli Srbi velike zmage in narod je čutil ta uspeh narodne sile. Kaj sedaj? Nekdaj so se dali Hrvatje izrabljati proti Srbom. Cel svet je to obsojal. Ob času velikih dogodkov pa je cel narod za združenje. Toda oglasi se učenjak in dokazuje, da je hrvatska kultura od srbske različna, da imajo Hrvatje svoj kulturen razvoj, da ne sinejo pluniti na svoje narodne tradicije — sploh — združenje bi jim bilo v škodo, — posebno ker Mažari preže na en del njih domovine. (Z veseljem konstatrramo, da se med Hrvati ni našel noben tak učenjak — edino par plačanih agentov pri »Hrv. Dnevniku« — je hotelo pisati proti volji naroda — in cel narod Jih je obsodil.) Kako bi nozvali te ljudi? Madžaronl
— srbofobi — podkupljene podle duše.
Tretji primer:
V	visokem zakotju macedonskih gor ]c bilo malo bolgarsko okrožje, ki je mnogo trpelo pod turškim nasiljem. Prišla je osvobodilna vojna leta 1876. Ves bolgarski narod je vstal v boju za svoje pravice. Tam v onem gorskem kotu pa se je pojavil učenjak, dokazoval je, da je njih gorsko narečje nekoliko različno od bolgarskega jezika — da torej nečejo iti z »velikobolgarsko« propagando — ampak da je njih rešitev v Turčiji in da morajo delati na to, da dosežejo /'družitev gorskih bolgarskih okrajev v __ svobodni Turčiji, k sreči je bil narod bolj pameten od onega učenjaka _ jn ni hotel čakati, kdaj mu bo svobodna Turčija — dala pravic. Za-
to je šel na baj z drugimi — in danes je prost. — Kako bi imenovali onega učenjaka? Turkofila — agitatorja — ali turškega štreharja...
Dovolj primerov.
Rekli bodete: to je drugod — kaj nam to pravite? Naše razmere so drugačne!
Da, gospoda, to je ravno, da mi povsod vidimo ponižane in zatirane
—	doma pa smo prav zadovoljni.
Res smo zadnje čase govorili o »vilajetih«. o »turških razmerah«, o pašah itd. — a to so bile besede. Še vedno mislimo, da se nam dobro godi. Pri tem pa pomilujemo: Poljake, Slovake, Hrvate, Macedonce itd.
Zakaj smo podali gorenje primere?
Zato, ker je napisala »Napredna Misel« članek: »Na dan z resnico«.
Ker se danes pri nas ne sme odkrito resnico povedati — smo govorili v primerih.
Da. »Na dan z resnico«! Priznajmo, kako je z nami. Potem pa je po vseh logikah nemogoče, da bi prišli do zaključka, kakor je prišel R. — da je namreč jugoslovanstvo nazval slovensko renegatstvo. Ako to napiše »Tagblatt« ali kak drug slavofob, se ne čudim,o, — da pa kaj takega čita-ino v slovenski napredni reviji, to je sramota. Da, velika sramota!
»Napredna Misel« piše, da »naši ljudje slovensko narodnost ponujajo po Balkanu. To je naše narodno ponižanje! To je slov. sramota.« Prosim to ni napisal ptujski »Štajerc« — ampak stoji tiskano v slovenski napredni reviji!
Zato ni čuda, če so te dni ljudje po naših kavarnah z nekako ironijo zahtevali »Domačina« in »Napredno Misel, ker so hoteli s tem pokazati svoj patriotizem.
Vidi se, da dr. R'. živi izven domovine in da ne čuti velikega preobrata, ki se je zadnje mesece Izvršil med našim priprosdm narodom.
Zato se ne čudimo, da je — poleg »Štajerca« in »Domoljuba« »Napredna Misel« edini slovensko pisan list, ki je za Albance in proti Srbiji. S tem smo povedali dovolj,
Za večen spomin napišemo tu en stavek iz »Napr. Misli«:
»Najdejo se danes na Slovenskem že ljudje z akademlčno izobrazbo. ki se javno okoli bahajo, da niso več Slovenci, ampak Jugoslovani. In iz jugoslovanskega renegat-stva hočejo celo delati slovensko narodno gibanje. V tem je zapopadena vsa tragika slovenskega naroda...«
Tako »Napredna Misel«.
MI pa pravimo, da je tragika v tem, da akademično Izobražen človek naše slovansko narodno čustvo imenuje — Jugoslovansko renegat-stvo.
Gorje, če bi gorenje besede napisal kak klerikalec — celo nad nem-čurjem bi se zgražali.
Take besede zaslužijo najhujšo obsodbo!
LISTEK
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
»Mrtev!« ]e ponovila. »Mrtev., kako?«
»Umorii se Je sam! Saj ti pravim, da ga nimam več v oblasti!«
»Ali ste se dobro prepričali, da je mrtev?«
»Mrtev je. pravim ti!« je rekel Monklar in prebledel.
»In ni ga moči več oživiti?«
»Ni moči! Zdravniki so poizkusili vse...«
Ciganka se je zakrohotala z zloveščim smehom. Besno je stopila k Monklarju.
»Sanjarila sem,« je dejala z rezkim glasom, sanjarila sem o drugačnem maščevanju...«
»Kaj hočeš reči. blazna starka?«
Prijela je Monklarja za roko in jo stresla s silnim gnevonl
»Nisem blazna!« je nadaljevala. »Sanjarila sem o nečem lepšem .., Toda znam se zadovoljiti! Vaša svetlost pravi torej, da je mrtev?«
Monklar je pokimal z glavo.
»Poginil je v vaši ječi?«
»Da. V moji ječi.«
»In vi ste ga aretirali?«
»Jaz!«
»Ah! Torej ste ga umorili vi! Vil Vi!...«
»Da, jaz!«
»Vedi torej, podlež! Ali veš, kdo je bil ta mladi mož... ta Lan-tne? Imel si sina... imel si ženo! Prišla sem te prosit, da prizanesi krvi od moje krvi! A ti si bil neusmiljen! Tvojega sina... slišiš?... tvojega sina sem ukradla jaz, da veš! Vzgojila sem ga jaz! Jaz sem
storila rokovnjača! Jaz sama sem ga zaznamovala tvojemu krvniku! In tvoj sin, veliki profos, tvoj sin je Lantnč... Le hiti ga objet in razjokaj se nad njegovim mrtvim truplom!«
»Peklenska čarovnica! Ogoljufala si se za svoje maščevanje! Umri od gneva, kakor sem jaz skoro umrl od žalosti! On živi! In živel bo!«
Ciganka je izbuljila oči.
Iz njenega grla se je hotel izdaviti vzkrik...
Toda zmanjkalo ji je časa.
Nezavestna se je zgrudila znak.
Ne meneč se zanjo, je odhitel Monklar v ječo nazaj...
Ciganka je ležala nekaj minut v nezavesti.
Ko se je vzdramila, sp \P ozrla s krvavim pogledom. Vstala je.
Nobenega vzkrika ni bilo iz njenih ust; nobene besede ni črhnila.
Opotekaje se, je šla proti vratom.
Ali je jetnica?
Ne! Vrata so bila odprta!
Sla je dol ter prekoračila dvo-
Ko bi pisali tako I. 1848., ko smo še verjeli, da se bo izpolnilo, kar se je obljubljalo — ampak sedaj — po tolikih bridkih izkušnjah!...
Čudimo se, da je tudi »Oinladi-na« stopila na lo pot. Pa o tem drugič!
Volna.
Današnja poročila že nič več ne govore, da je odgovor Zaveznikov napravil slab vtis na poslanike v Londonu. Le neprenehoma na vseh koncih in krajih se poudarja, da so pogoji, pod katerimi so balkanski Zavezniki pripravljeni sprejeti me-diacijo velesil, nesprejemljivi. Kljub temu pa poslaniki takih ne bodo zavrnili. temveč pričnejo razpravljati. Odgovor Zaveznikov je napravil na poslanike vtis, kakor da hočejo Zavezniki z zastopniki razpravljati in pogajati se o pogojili, pod katerimi bi Zavezniki sprejeli posredovanje velesil, in ravno odgovor naj bi bil uvod v to kupčijsko pogajanje. Ko bi na ta način se zjedinill na pogojih, bo — kakor se poroča — šlo z mirovnimi pogajanji zelo hitro, ker sprejeti pogoji bodo zaeno tudi pogoji, pod katerimi naj bi se sklenil mir. Na intervencijo velesile nič več ne mislijo; tudi ne najdejo predpogojev za njo.
Največje težkoče bo delala zahteva Zaveznikov Po vojni odškodnini, proti kateri so razven Rusije vse velesile, predvsem pa Francija. Toda danes vlada v diplomatičnih krogih tako optimistično naziranje, da se trdno upa, da se najde tudi med tema stališčema kompromis. Velike važnosti bodo v tem oziru tudi sklepi upnikov Turčije, ki imajo svoja posvetovanja v Parizu, pa niso prišli še do nikakšnih končnih zaključkov.
Radi pogojev, ki so jih stavili Zavezniki so Turki zelo ugorčenl in na široka usta vpijejo, da se ne podajo in zahtevajo nadaljevanje vojske. — Odnošaji med Zaveznikt so dobri in vesti, da so se začela med njimi bistvena nesoglasja, so neresnična. Tako je poudarjal Ge-šov v sobranju. Sliši se tudi. da si tripelententa prizadeva, da ne pride med Zavezniki do nesoglasja, ki bi utegnilo imeti žalostne posledice. — Z bojišča ni posebnih noyih poročil razven onih, ki poročajo, da sta Diinopolje in Skader pred padcem.
NFMSKA DIPLOMACIJA O POLOŽAJU.
Berolln, 16. marca. »Nordd. All-gem. Ztg.« izvaja v svojem tedenskem pregledu: Zahteve balkanske zveze so deloma precej dalekosežne, se dotikajo točk, ki so v zvezi z evropskimi koristmi in se zato ne morejo brez sodelovanja Evrope rešiti. Kot zgled navajamo odločitev
o bodočnosti Skadra in Egejskih o-tokov, kakor tudi zahteve o vojni odškodnini. Velesile bodo morale zato predloge zaveznikov proučiti. Upamo, da se bo težavnemu delu evropskega posredovanja posrečilo zapreke srečno ^odstraniti. Odkar je padla Janina, Črna Gora s pomnoženo odločnostjo dela na to, da osvoji Skader. Obžalovati sc mora, ker se v tem boju žrtvuje toliko hrabrih mož. ne da bi imela Črna Gora od tega dobiček. Po zloglasni volji Evrope se priklopi Skader ne glede na njegovo usodo bodoči Albaniji. Sodimo, da modrost kralja Nikolaja prihrani njegovemu narodu nove velike žrtve. Glede na pogajanja poslanikov v Peterburgu o rešitvi rumun-sko-bolgarskega spora upa »Nordd. Allg. Ztg.«, da prično in izvedejo delo poslaniki v Peterburgu v tistem spravljivem duhu, ki je preveval poslanike v Londonu. Glede na izjavo Asquitha v angleški zbornici o skupnem delovanju Nemčije in Velike Britanije ob zadnji krizi na Orientu pristavi list, da se Nemčija te} izjavi rada pridružuje.
SKADER.
Belgrad, 17. marca. Glede Skadra vlada v srbskih krogih velika neorijentalnost. Srbi vobče obžalujejo. da se Črna Gora ni že prej obrnila na Srbijo za pomoč, ker bi bil v tem slučaju Skader že zdavnaj padel. Sicer pa je vse prepričano, da bo skadrska trdnjava že v najkrajšem Času kapitulirala. Glede nadalj-ne politike v skadrskem vprašanju, ako trdnjava enkrat vendarle pade, pa so v srbskih merodajnih krogih mnenja, da mora vso odgovornost za to politiko prevzeti Črna Gora sama.
BOJ PRI ČATALDŽI.
Sojija, 17. marca. (Uradno.) Dne 12. t. m. sta dve koloni, ki sta na rekognosciranju prodirali proti Aka-lanu, napadli vzhodno od tega kraja ležečo turško reduto. Prišlo je do naskoka z bajoneti. Sovražnik je bil popolnoma potolčen. Na bojišču je obležalo tristo Turkov. Ujeti turški vojaki pripovedujejo, da so vojaki in častniki že izgubili vsako nado. da bi se vojna sreča izpremenila.
UPOR V BOLGARSKI ARMADI?
London, 17. marca. Semkaj so došle vesti, da so bolgarski voli v Čorlu odpovedali pokorščino in da zahtevajo, da se jih pošlje domov, da opravijo poljska dela.
DEMENTI.
Dunaj, 17. marca. Bolgarsko poslaništvo izjavlja, da je vest londonskega »Exange Telegrapha«, da se je pri Čorlu ena bolgarska divizija uprla in so jo morali poslati domov, brez vsake podlage.
BITKA PRI DERKOSU.
Carigrad, 17. marca. Včeraj zjutraj se je pričela pri Derkosu velika
topovska bitka. Grmenje topov se je slišalo do Bospora. Turško vojno brodovje je istočasno obstreljevalo bolgarske pozicije pri Silivriji.
»HAMIDIE« UŠEL.
Aleksandrija, 17. marcca. Turška križarka »Hamidie« je prispela semkaj. Grškemu brodovju se torej ni pesrečilo, jo zapreti v Jadranskem morja, oziroma jo ujeti.
Slovenska zemlja.
Od sv, Petra fare.
Bili smo rokomalhi posebno, ko sc je šlo za zvišanje plače organistu. Saj je pred trški občinski zastop od samih liberalcev in zato bo gorel večno. Toda še bolj je gorel na jeziku kanonikovem, ko niso ti ajdovski ljudje dali beličev za muziko. Nazadnje se je beračilo od hiše do hiše in ker mi rokomalhi nismo tako v oblasti satanovi, smo dali še več, kot je bilo treba. Ali, da je kanonik, kakor svetopisemske suhe krave, lakomen beličev, poje že farmi veliki zvon. Skoda se jih mu najbrže zdi, da bi se ločil. »Glihal« je že z mnogimi, ki znajo z orgijami Bogu dajati hvalo, ali stradat ne gre nobeden rad. Velika noč je pa pred vrati. Saj priznavamo, da oni kuštroglavi zna tudi orgije »štimati«, kakor čebele in druge domače živali, vendar se nam smili, da za suhi »boglonaj« telovadi po orgij, mehovih. Da bi mu Martinek malo pomagal (tam bi bil, kot nezna-tnost, povsem na mestu) bi že nič ne rekli. Tako se p;s naš kodroglavi učenik peha po kui -ih, Martinek po »Slovencu«, pr .v j skrbi za blagor mladih na duši, drugi za blagor vseh tia žepu?! Stotero rok jim ni dano. Kanonik pa nima niti suhega usmiljenja za kodroglavega in lalikoglavega.' Mislimo, da bo preje še rojstvo Gospodovo, predno se bo rodil organist, ki bo daial tudi hvalo suhemu gospodu na zemlji. Godi se, kakor z volilom pokojne gospe Hočevarjeve. Mogoče se zgodi, da bo novi organist, na novi šoli za »šolmaštra« in zato je še čas za vse. Ker gotovo naši sosedje občani tudi hočejo vednosti, bomo pa gospoda enkrat skupno in prav pošteno vprašali. Naj ne misli, da bo' postavljal katoliški dom na temelj teh srebrnih kronic. Denar smo dali in hočemo takoj organista. Učenik in kaplan pa lahko skupno tlačita meh, da bo slišati tudi kaj čez jarek v gnezdo podpisanih rokornalharjev.
Iz kočevske zemlje.
(Doklade in slovenski učitelj.)
Za mali otok kočevskih Nemcev iti za Slovence, ki so raztreseni po tem otoku, je med vsemi sloji našega naroda vse premalo zanimanja. Nemara niti vsi tisti, ki vendar vsaj gledajo sem, niti ne vedo. kako smo v zadnjem četrtstoletju nazadovali
rišče; in ker so jo bili videli vstopiti z velikim profosom in ni bilo dano zoper njo nikako povelje, so jo pustili brez ovir na ulico.
Na cesti si je Ciganka globoko oddehnila.
Obrnila se je proti dvorcu in ga otjela s pogledom, polnim sovraštva.
Preteče se je izgenila njena pest.
In zamrmrala je:
»Ni še vse končano!«
Nato se je izgubila v globine Pariza.
XVII.
Veliki gospodar.
Grof Dtf Monklar se je bij vrnil naglo v Lantnčjevo celico, ponavljaje s trdovratnostjo, v kateri je bil gotovo že začetek blaznosti:
»Nobenega dvoma ni več! Moj sin je, moj sin!«
Plakal je zdaj.
Planil je k Lantnčju, Prijel ga v naročje in mu dejal:
»Pojdi z mano!«
Lantnž mu je pokazal svoje verige.
Ihtenje je zahropelo v Monklar-jevem grlu.
»Jaz trojni norec! Dal sem ukle-niti svojega sina! Na to. da bi ga rešil ver v, \ a niti ne mislim!«
Stekel jc v stražnico, vzel ključe od verig, vrnil se v par divjih skokih — vse to je storil Monklar v par trenotkih.
Izkusil je odklenili spone.
Toda preveč mu je trepetala roka.
»Počakaj, počakaj, ključavnica je zarjavela...«
Govoril le to, ne vedoč za svoje besede — samo da govori, da se prepriča, da ne sanja.
In Lantne sam si je moral razkleniti ogromne, težke spone.
Verige so se zavalile na tla z velikim rožljanjem, tako da sta pritekla dva ječarja v največji naglici in se pojavila na pragu celice. *
Monklar ju je zagledal.
Z bodalom v roki se je zaletel proti njima.
»Kdo vaju je klical!« jc zarenčal. »Prvega, ki se gane, ubijem kakor psa!«
Vsa v stiahu in osuplosti sta izginila stiažnika.
Monklar se je vrnil k Lantnčju.
Prijel ga je za roke;
»Uboge tvoje roke... Ali si trpel mnogo, kaj?«
»Ne, oče, nič mi ni...«
»In tvoja zapestja — vsa oguljena, vsa odprta ... Oh, te proklete verige...«
»Oče, ne misliva več na to...«
»Oče!... Ali, kako sladko de človeku, ko sliši to ime! Že dvajset let ni božala mojih ušes ta beseda! In kako sem čakal nanjo! Kako sem si izkušal v duhu predstavljati tvol glas! ...«
»Ubogi oče!...«
»Tak povej mi... ali si kateri-krat mislil na svojega očeta? Ali sl
se izkušal spomniti? Povej! Kako si moral trpeti...«
Držal je Lantnejeve roke v svojih in jih stiskal krčevito.
»O, da trpel sem vsled tega,« je rekel Lantnč. »In baš zato, ker se nisem mogel spomniti...«
»Pojdiva. . Ne ... Ostaniva še tu... Tukaj sem našel svojega sina! Moj sin!... O Bog, ali sem se napla-kal!... Torej ni se ti posrečilo, da bi se bil spomnil...«
»Včasih so mi švigali po možganih bliski... bilo mi ie, kakor da moram najti le konec niti, pa razvozlam klopčič svojin spominov... In to se mi je zgodilo, ko sem prišel na dvorišče tvojega dvorca... spomini so sc dramili drug za drugim ... Bila je tista železna svetiljka... Zakaj nekega dne... ali se spominjate, oče? Nekega dne ste mi dali igračo... ne vem več, kaj... nekaj, s čimer sem se igral, pa se mi je ujelo na tisto svetiljko...«
»Spominjam se... bil je zmaj z rdečim perjem!...«
Ah, da, da!... Saj se mi je zdelo, da vidim nekaj rdečega...«
»Govori! Oh, govori še!...«
»Neki vojak je snel mojega zmaja... Svetiljka pa se mi je takrat vtisnila v spomin ...«
»Če pomislim, da sem jo hotel lani že odpraviti!...«
»Vseeno bi bil spoznal svoj dom, saj je bilo še polno drugih znakov.«
(Dalle.)
v teh krajih. Pred vsem imam tu v mislih Drago in Travo čisto ob ro-!bu Kočevskega otoka, tam za Ribniško dolino, eno uro od Loškega potoka na eni, pol ure od hrvaškega Čabra na drugi strani. Trava je — razun dveh malih vasic — čisto po-kočevarjena, v Dragi se še drži nekaj naših ljudi, pa tudi ti bodo polagoma utonili, ker širja domovina se zanje briga premalo, sosedje Poto-čanie nekoliko, toda sami ne morejo vsemu kaj, vlada pomaga nemškim pritepencem, kolikor more, in temu pomagaču se polagoma pridružujejo tudi »naši« klerikalci. Za obstoj naroda je priznano najvažnejši pogoj
— dobra šola v materinem jeziku. No. tudi v Dragi imajo šolo. utrakvi-stično, in do pred enim letom je bil nekaj časa učitelj Nemec. Konečno pa se je tamošnjim Slovencem izpolnila želja, da so dobili slovenskega učitelja. Spadal bi na to mesto energičen Slovenec, ki bi se zanimal za slovenstvo tudi in zlasti izven šole. Zdaj poučuje tam Slovenec, mlad fant, ki se napram narodnostnemu gibanju drži precej pasivno, tega pa mu za svojo osebo ne morem šteti sr zlo. saj je trpel že samo zaradi tega, ker je po rodu Slovenec. »Kočevska bota« (»Gotscheer Bote«) in tudi drugi nemški listi so se in se še obrezajo vanj. vkljub temu, da je zelo, zelo miren. Dragarski »Gru-žarji« so ga tudi že spravili pred sodišče: obtožili so ga. da je odtrgal mlademu nemškutarčku cel šop las, učitelj se je moral zagovarjati v Kočevju in — glejte čudo! — zdravnik
— Nemec je konstatiral, da so dečka na tistem mestu glave — obrili 1 Mislim, da ta slučaj pove več ko dovolj, kako zlobnih — včasih naravnost neumnih — sredstev se poslužujejo ti »Echt-Deutsche« Kienzli in Pospischili, proti narodnemu nasprotniku. Pa kako pridejo tu vmes naši klerikalci? Čujte torej: omenjeni učitelj je — klerikalec, Slom-Škar. Zato je čisto za gotovo pričakoval. da mu Miklavž prinese doklado, in če jo potrebuje kakšen klerikalec, če so jo dobili vsi učitelji
— Nemci, bi jo brezdvomno zaslužil ta, ki mora samo zaradi svoje narodnosti pretrpeti vsestransko preganjanje. Pa — slavni deželni odbor slovenske Kranjske je v svoji veliki ljubezni do svojega dobrega ljudstva prezrl svojega lastnega somišljenika. Zakaj? Ne vem. Pa ne zato, ker je dotičnik Slovenec v jezikovno mešanem kraju? Če se spomnimo, da Je pred leti na shodu poslanca Jakliča govornik — kaplan iz sosednjega Loškega potoka — 2 enako ljubeznijo pozdravil Nemce in Slovence in v svojem govoru pov-darjal, da »gre narodnost skozi želodec« (veliko ljudi je namreč v službi kneza Auersperga), se temu ne bomo čudili. Ali heil! Popotnik.
Iz Slov. Bistrice.
Mi se veselimo novega vstajenja, ki ga praznujeta narava in vsi oni, kojim je srce še pošteno verno. Radujemo se vstajajoče pomladi, pa radujemo se tudi praznika Sv. Velike noči. Novo življenje klije vsenaokrog, v dušo pa nam veje čut in up lepe, vesele bodočnosti... Kako kratko, kako minljivo je to veselje! tV praznično razpoloženje že nam zadoni mrtvaški zvon. Mrtvaški?! Da! .Nimamo obžalovati morda smrti tega ali onega dragega in milega prijatelja. Vsaj ne telesno. Naznanja pa ta turobni don, da je storilo narodno smrt — vstajenja zanje ne bo nikoli več! — zopet par sinov, poštenih slovenskih starišev. »Sudmarka« je posegla s svojo ledeno roko v naše
FRANCE ŠTAJER:
Jože Rvačar.
(Tragikomičen poem v treh oddihih.)
I
(Konec.)
Oranža (se zgane, ker jo je ogrel poljub in mu ga točno vrne valuta per comptant. Ker je dolgo spala. ima majčkena očesca); Ah, ah..
P o e t a 11 a t u s : O Tl odičena ljubica moja, dišeča kakor vrt v o-azi. Ljubim Te, kakor Arabec datlje. Italijan vlitke-----
Oranža (na pol v snu): Kaj so vlitki?
Poeta natus (osramočen): Makaroni. A pustimo to. Norčuješ se iz moje brezmejne ljubezni in to me boli.
Oranža (pogleda jasno in o-supne): Kdo si... kdo?
Poeta n a t us : Kaj sem jaz? Nu, kaj sem jaz? — Kaj si ti?! Ti si moj fetiš, obožujem Te, kakor zamorci podobo znamenje — mra^-mor — da, to je prava beseda — kamenito je Tvoje srce. Toda če živi človek sam. ni srečen. Prejali-slej se zave velike napake, ker ni izpolnil naravne dolžnosti. Postarala se boš, in boš ljubila male psičke z vso vnemo, silo, strastjo — kajti nekaj moramo ljubiti.
Zlasti ženska potrebuje ljubezni,
življenje, kot pred leti. tudi letos zopet. Kot vsako leto, je bil tudi letos nje redni občni zbor tukajšnje njene podružnice, katere člani so do 987° sami, čistokrvni Slovenci — rene-gati. Poglejmo si samo malo odbor, v katerem sede možje, katerih imena značijo skozinskoz slovenske sta-riše, ki so i danes, ko so njih sinovi že davno umrli slovenskemu narodu. še vedno ponosni, da so Slovenci. Je tu n. pr. predsednik te podružnice, rojen koroški Slovenec, dr. Janežič, ki je bil kot gimnazijec še ponosen na svojo narodnost, med odborniki sta rojena Slovenca Fekonja in Božiček, v prvi vrsti pa dr. Feliks Rakovec. Sivolasi oče poslednjega, nadrevident Juž. žel. v p. g. Rakovec, šteje med prve slovenske odličnjake mariborske slovenske družbe. Njegovo ime je visoko spoštovano, njegova beseda kadar izpregovori, visoko uvaževa-na. Bili smo že neštetokrat priča spoštovanja, ki ga uživa visokorasli, osiveli v narodnem zanosu, imenovani gospod. Tudi mladi sodnik dr. Rakovec je bil še kot dijak — in nekaj časa tudi še po študijah — Slovenec. Prišel pa je v roke zloglasnemu slovenožrcu Dežmanu, jednemu bivših eksponentov Siidmarke in ta je ugrabil preje poštenega Slovenca
— »Siidmarki«. Je to žalostno, silno žalostno. Oče, starček, kremenit in značajen Slovenec, sin pa. uskok. pristaš ubijalke slovenskega naroda!
— Siidmarke. Dvoje življenj, nastalo iz druzega. poklicano, da se izpopolnjujeta, ubija drugo druzega. Tužna nam majka.,.1
Iz Pragerskega.
Zadnjič ste priobčili v Vašem listu članek »Rast germanizacije« v katerem je člankar omenil med glavnimi oporami germanizacije po Slov. Štajerju Juž. železnico. To sicer ni nič kaj novega, a rekli bi z Vašim dopisnikom vred, v naših časih — značilno. V naslednjem nam gre za to, obrazložiti nov slučaj, kako delajo nastavljenci te proge — od načelnikov pa doli do delavcev — da potujčijo še ono. kar je slovenskega ostalo slovensko. Je tu nek železničar, ki ima sina na visokih šolah. Ta sin. je doslužil tudi že enoletno prostovoljstvo, ter študira v Gradcu. Minole dni je zaprosil — kot sin železničarja — za takozvano tempe-rarno. vozno karto. Stvari je bilo ugodeno, začel pa se je izpodtikatl nad tem postajenačetnik v Pragerskem — hud nemškonacionalec — češ: ime je pisano s slovensko začetnico »C«. Kaj je na tem? Oče dotičnega visokošolca je pri železnici vpisan z »Tsch«, torej: po nemškem pravopisju, sinovi dokumenti pa vsi — krstni list. domovnica, vojaška knjižica, šolska spričevala in tudi poročni list starišev visokošolca
—	pisani po slovenskem s »C«. Ko so se postavili in protivili imenovani. da ne gre izpreminjati, ker so v matrikah itd. rabili slovenski način pisanja, Je dejal postajenačelnik krat-komalo: »Če je doslej tako, pa odslej več ne bo. Mi jim pač pokažemo, da ne gre, posloveniti nemških i-men.« Da bi bilo to res tako, ne imeli bi nič proti temu. Je pa ono ime popolnoma slovensko, čisto slovenskega izvora in zato kličemo postaje-načelniku:	»Pustite v stran Vaše
roke! Še nas Je nekaj in pokazali Vam bodemo, da nočemo več prenašati vašega nacionalnega nestrpstvaj Če ne odnehate zdobra, Vam bomo pa drugače posvetili! VI pa, ki ste prizadeti, ne dajte se preplašiti in ostanite trdni. Če se Vas pa ne bo pustilo pri miru, nas obvestite, da
naj bo stara ali mlada, uboga ali učena, kmetica ali vladarica. Ljubezni ne bo pozabila. Prejalislej zatli plamen, in čim pozneje, tem močneje, tem močnejši zublji se vzpno divje v zrak in (jo hoče poljubiti).
Oranža (pjestašena): se vzpno divje v zrak naši možje. Oh, če me vidi mož (hoče uiti).
Poeta natus (tolažilno): Tu spita dva solnata stebra ... status quo quasi petrefakt ulum.
Oranža (pogleda ter se prisrčno nasmeje): Moj mož, diplomat, okamenel je. Gotovo so mu zmešali njegove akte, note, pogoje, nasvete, medijacije. mnenja, denarje, in tako dalje. Hihihi... Hvala Bogu .. (objame poeta strastno). Danes praznujva svatovščino...
Poeta natus: Lačen sem...
Oranža:	Skuham,	spečem,
ocvrem Ti obilno večerjo (odide).
Poeta natus (stopa gorin-dol in kakor magnet pero, ga privlačuje egipčanka krasotica. Sprva se kroti. A vsled prelestnih vtisov ne more dolgo brzdati strastnih pesniških izbruhov: revež se je zaljubil v drugo):	Čim	strastnejše	vzljubi-
mo ljudje ognjevito lascivnost ma-terijalnega življenja, tem bolj se zavedamo v duši, da drhti nekje še nekaj lepšega, nežnejšega, čistejšega, (Ji sede utrujen k nogam)!
storimo potrebne korake v Vašo obrambo!« Pokazali smo že čisto drugim ljudem, da ne damo z nami šaliti. Ugnali bomo tudi že pragerskega postajenačelnika. Župnijskemu u-radu v Ptujem pa priporočamo, da je na vsake take pojave bodočnosti pozorno. Ne se ukloniti —1
Iz Celja.
Svoje dni smo okrcali dr. Benkovičevo ravnanje, ki je preprečil zelo važno posvetovanje v občinskem zastopu celjske okoliške občine, ker ni odložil svojega mandata, do katerega je bil izgubil kot ne-davkoplačevalec pravico. Rekli smo že takrat, da je dal renegatom v roke, dobrodošlo orožje, kajti ono posvetovanje je bilo namenjeno v prvi vrsti slovenski okoliški šoli. Danes, komaj par tednov za onim slučajem, je že znano vsakemu otroku, da namerava »Schulverein« na nasvet Ambrožičev, zgraditi v Gaberjih pri Celju schulvereinsko šolo, ki nam naj odje zopet lepo število slovenskih otrok in pomaga pospeševati ponemčenje slovenske okolice. Seveda bo »Schulverein« radevolje ustregel, saj bodo potem imeli njegovi pripadniki — nemški obč. svetovalci — priliko, nastopati proti zgraditvi slovenske šole, češ. čemu izmetavati tisoče za drugo šolo, ko je že jedna tu. Slovenska zahteva bo preprečena potem z motivacijo: nepotrebno! Kje si »Straža«? Saj st prala vedno svojega ljubljenca, slovenskega publicista Benkoviča. O-peri ga tudi tokrat, če moreš in — če imaš korajže dovolj! Prej je bilo vsepolno izbruhov proti naprednim slojem, sedaj pa je ravno v »Straži« vse potihnilo. Ali se maščujejo grehi očetov morda nad sinovi, oziroma klerikalno »Stražo« —?!
Lajteršperg pri Mariboru.
Mariborski okrajni glavar dirja kot kak »Schimmel« pred nemško-nacionalnim vozom. Vse. kar je slovensko in dela za slovenstvo, skuša ta c. kr. nemškonacionalni eksponent uničiti. Tu preganja slovenskega kaplana, tam nastopa proti slovenskemu učitelju, a je gluh in slep in nem, kadar gre nastopiti proti nemškutarju hujskaču, naj je potem podložen mu uradnik ali pa učitelj. V zadnjem času govore tod okoli naši nacionalci, da se je ta c. kr. gosp. pohvalil. da bo vse »Windischarje« ugnal v kozji rog. Halo! Kje ste klerikalni štajerski »narodni« poslanci —?l Ce Vas Se kaS v hlačah (in ne
samo v kikljah). zavite temu gospodu nemškonacionalcu rožičke!
Dnevni pregled.
Naš zunanji urad Ima vročinsko 'bolezen! V avstrijskem in ruskem uradnem časopisju sta izšla komunikeja o demobilizaciji. K temu je ruski korespondenčni urad pristavil, da Avstrija nima napram južnim sosedom nikakih ekspanzivnih namenov. Vsled tega je bil avstrijski poloficiozus zelo hud in je hotel napraviti iz te zadeve nov vojni konflikt. Seveda ruskemu zunanjemu uradu pa to ni bilo vseeno, če kdo njegov dodatek imenuje nepotreben. Je najbrže takoj napravil potrebne korake, pred katerimi je avstrijski poloficiozus zbežal. 16. t. m. je že poročal korespondenčni urad sledeče: »Obvestilo, katero je peterbur-ška brzojavna agentura objavila dodatno k izjavi, ki je bila od avstro-ogrske in ruske vlade dogovorjena o vzajemnem skrčenju čet, je dalo časopisju povod za razlage, ki oči-
Dodeli bog mi vsemogočni (poskuša vstati) telesu prejšnji dar
poskočni,
a plaho dušo v mirne vkleni spone, (oči se mu zapirajo) da svit očesu v večnosU ne vtone, da enkrat žitja milozvočni smehljaj mehko nad srcem se ml
sklone.
(se mu zdeha) A a a.
Pravzaprav sem zaspan in lačen. .. (gleda v tla ... čepeč še vedno na tleh... Ko pa se ozre kvišku, in ugleda to čarobno obličje Egipčanke. .. mu postane kri živo srebro in melodično zadeklamuje.)
Sreča je v ljubezni! Čemu vse opredelbe? Moja moraš biti!! Midva, ustvariva si dom in bodiva izvor velike in silne družine....
O... ne bom pogreval raznih fraz, da je rojstvo prvo dejanje, ženitev drugio, a smrt tretje dejanje v drami ali burki človeštva!
Moderno življenje je postavilo med takozvano drugo in tretje dejanje obilico prečudnih, neidilično katastrofalnih scen!
Jaz pa sem sanjal že deček o ognjišču domačem, o lepi deklici, ki mi bi skuhala kosilo, pa privezala okrog vratu servijeto in pazila, da se mi ne bi zaletelo!
In v somraku bi se stisnila k meni... luna bo srebrila to zidoyje, ijehtejo cvetje breskve, ln morebiti
tajo ruskemu ministru za zunanje zadeve nelojalno ravnanje. Nasproti tem publicističnim opombam bi kon-statirali, da so edine izjave uradnega značaja v tej zadevi v »Fremden-blattu« z dne 12, in 13. t. m. objavljena komunikeja in uvodni članek omenjega lista z dne 12. t. m., ter da ni v nobeni teh izjav konštatacija, ki bi inyolviraIa omenjeno obdolži-tev.« To se pravi: grof Berchtold in njegovi »pl« vitezi in grofi in drugi takšni zahtevajo, da avstrijski državljan veruje, da je belo črno, alt da je črno belo. da je dvakrat dve pet, ali pa da ima Albanec rep. Verovati mora -- ker je gospod grof tako dejal in dosti.
Dober svet — pa če zastonj ln svetovalcu v korist. Na albanskem kongresu se je pila nemško-arnavt-ska bratovščina. Agenti nemških tvrdk še o tej bratovščini ničesar ne vedo. Kakor slišimo so začeli ljudje, h katerim hodijo nemški agenti ponujat svoje blago, opozarjati na Albance, češ, da naj nemške firme doli poskusijo svojo srečo. Bralec: pojdi, in stori tudi ti tako, če ti bo nadležni Žid ponujal svoje blago!
V	cliploniatičnih službah so avan-zirali:	dr. F. vitez von Hammerle,
Ladislav vitez von Skrzynno-Skr-zynski, Ivan vitez Rbido Zich von Zagorje, Zich in Zajk, Aleksander grof Noyos, Fr. grof Kinsky, dr. Aleksander grof vod Thurn in Val-sassina. Zato tudi vse avstrijske di-plornatične akcije po tem izgledajo!
Učiteljska zborovanja. Naše vrlo napredno učiteljstvo se vedno giblje in dela v korist šolstva in učiteljstva V šolskem času izvršuje s priznano točnostjo in natančnostjo predpisano delo v šoli, izven šolskega časa in v počitnicah pa izpopol-nuje svojo organizacijo, ki je toliko bolj popolna, kolikor bolj ji nasprotujejo klerikalci. Za velikonočne počitnice je naznanjenih več zborovanj naprednega učiteljstva. Samo v Ljubljani bo zborovalo pet naprednih učiteljskih društev in sicer: v sredo ob enajstih ima svoj redni letni občni zbor v Učiteljski tiskarni Ljubljansko učiteljsko društvo. V četrtek ob devetin dopoldne bo v Narodnem domu občni zbor »Narodne šole« in takoj po tem zborovanju bo pa zborovalo Vdovsko učiteljsko društvo. Ta dan popoldne ob dveh bo pa v Učiteljski tiskarni občni zbor »Učiteljske hranilnice in posojilnice«; dopoldne ob desetih bo pa v slovenski osemrazrednici pri Sv. Jakobu občni zbor »Društva slovenskih učiteljic«, pri katerem se bo predavalo
o	gospodinjstvu in razgovarjalo o dravinjskih dokladah.
V	Kranju je umrl g. Mihael Pučnik, bivši krojaški mojster. Pokojnik je bil star 96 let. Večkrat je pripovedovat zanimive spomine iz prej-šnjh časov, ko je živel skupaj s pesnikom Francetom Prešernom. Bil je tudi svojčas član starodavne Nacionalne garde v Kranju.
Število naročnikov slovenskih dnevnikov. Zeitungsverzeichnis-In-sertionstarii, Rudolf Mose,Dunaj 151 naznanja, da imajo slovenski dnevniki naročnikov: »Slovenski Narod« 8000, »Edinost« 8000, »Dan« 8000, »Slovenec« 7000 in »Zarja« pa 4000 naročnikov. Vsega slovenskega časopisja se tiska v blizu 130.000 izvodih. To je za slovenski narod, ki šteje po najnovejšem ljudskem štetju
1,252.000 duš, naravnosa častno število, ki mu daje izpričevalo, da sme stopiti v vrsto tisočletnih kulturnih pijonirjev.
Kulturna sila slovanskih narodov. V splošni kulturi v Slovanstvu imajo posamezni slovanski narodi
bi še slavček pel (se ji skloni k obličju, in ji zažvižga na uh*o, oponašajoč žgolenje slavčka).
Egipčanka se vzpne prestrašena. kakor ji bi zlezla škarjica v ušesce... Poeta pa je njena prožnost tako razvnela, da se zakadi s svojimi ustnicami na njena ušesca ter jih prežveči s poljubi...): Napadel si me spečo... (se ozre in prestraši za hipec, pa vidi hitro situacijo) — oh, moj mož ... Okamenel! Hihihi... Hvala Bogu... Mandolina mu je počila... in njemu srce... Hihihi... Pa diplomat... hihihi...
Poeta natus:
Objem mladenke nam sladi grenkobo ki nudi prehlajena jo usoda, spojitev omiluje vso tesnobo! 0-0-0. (odideta na levo.)
Oranža (pride od desne in prinese jedila, peciva, pijače): Na, ljubček ... (se ozre). Njega ni? — Nje ni? (tragično). O falot, o vlačuga ... Zvodila mi ga je. — No, čakaj me, (hreščeče) čakaj me! (odhiti
na levo.)
Poeta natus (prihiti v beli srajci, kakor ministrant... Ves poten je, dolgi kodri so kaKor zlepljeni): O — hudiča... o hudiča! — Saj sem evnuh! —
Egipčanka, Oranža (roke v laseh, se ščipljeti, pljujeti, zmerjati,) (Orožen Kraval naenkrat za-
pismenih ljudi: Cehi 93.77% (Nemci le 91.84%!); Slovenci 68.53%; avstrijski Poljaki 47.52%; Bolgari 2S.40%; Srbohrvatje 24.80%; Rusi-ni 21.87%; Rusi 19.78%. Slovenci, dasi skoro najmanjši slovanski naro-dič. kakor piše »Omladina« smo se povzpeli v splošni kulturi v Slovanstvu na izza Čehov prvo mesto!
Iz Maribora. Dovolite, da se še jaz malo oglasim. Danes se mi je pripetil čuden slučaj. Ko sem stal pred glavno pošto, pride mož ves zaprašen in me nagovori slovenski. Da mi denar v roke in neko nakaznico in me prosi, da mu povem, kam naj odda. Seveda sem takoj ugodil njegovi želji in sem bil vesel, da je ravno name zadel, ne na kakšnega potepuha, ki bi lahko z denarjem popihal. Govoril sem z njim to in ono in mi tožil, da se mu slabo godi in pristavil: »A še slabše se godi mojemu bratu, ki je v Halozah. Lansko leto v jeseni mu je vse toča pobila in ni imel niti najmanjše stvari za hrano, le dobri sosedje so mu pomagali iz največje sile. Prej ko je g. Ploj bil poslanec so dobili Haložan1. zmiraj podporo, a lansko leto prav nič. četudi so bili nekateri nujno potrebni. Kmalu nato je odšel kmetič. Tudi iz druge strani sem slišal, da kmetje prav nič niso zadovoljni z Brenčičem. Gotovo bi g. Brenčič sedaj zelo ustregel svojim sotrpi-nam kmetom, če bi se za nje kaj pobrigal. Človeku se ljudje smilijo, ko vidi kako so še sužnji duhovnikov in popolnoma zaverovani v njih resnico. sai so božji namestniki. —t, Uradne vesti. Ok’ic, s kateriir se sklicujejo zapuščinski upniki. K c. kr. okrajnemu sodišču v Ljubljani, odd. I., naj vsi tisti, katerim gre kot upnikom kaka terjatev do zapuščine dne 11. novembra 1912 umrlega Adolfa Petrina, mizarskega tovarnarja iz Ljubljane, ne zapustivšega nobene naredbe poslednje volje, pridejo zaradi napovedi in dokaza svojih zahtev dne 15. aprila 1913 ob 9. uri dopoldne ali pa naj do tega časa vlože pismeno svojo prošnjo, ker ne bi sicer imeli upniki do te zapuščine, če bi vsled plačila napovedanih terjatev pošla, nikake nadaljne pravice, razen v kolikor jim pri-stoja kaka zastavna pravica. C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, odd. I., dne 3. marca 1913
Nesreča. Posestnikova žena M. Jagodic iz Visokega pri Kranju je te dni izpodrsnila na podu in padla tako nesrečno na neki mlatilni stroj, da Je zadobila več težkih poškodb nn rebrih. Malo upanja je, da okreva.
Nesreča pri kovanju. Tc dni je ponesrečil 40!etni delavec Mihael Verhovšek iz Malega Podloga pn Krškem s tem, da mu je pri kovanju železa zletela iskra v levo oko in ga s tem težko poškodovala.
Otrok se opekel. Pretekli teden je dala delavčeva žena Marija Baša iz Smerij pri Ilirski Bistrici svojega, dve leti starega sina poleg zakurjene peči v zibelki, da bi tam bolie zaspal Medtem je ona odšla in se ni več brigala za otroka. Vsled velike vročine, ki je prihajala od peči, je začela postelja, oziroma zibka goreti in otrok je zadobil pri tem težke opekline na vsem životu.
Težko se poškodoval. Te dni se je začel prepirati z neznanega vzroka v neki gostilni v Trzinu mizarski pomočnik Friderik Narobe z nekim posestnikovim sinom. Ta je zagnal v Narobeta pivsko steklenico in ga je na desnem očesu težko poškodoval.
Drobiž Iz Štajerske. V Gradcu je zgubila te dni neka dama dva prstana z briljanti in dr. dragimi.
grmi... in starec pride iz 1. prizora.)
Starec:	Kreteni	salamenski
—	barbarska brozga blaznih idijo-tov — pogin nad Vas. — (Vsi oka-mene). Izprememba.
3. prizor.
Gledališka pisarna. Oguljen divan. Miza. Stoli. Omara. Pepelnik. Skat-ljica žveplenk. Prazna škatlja za cigare. Nekdo trka.
Dramaturg: Prosto.
1.	Dramatik:	Sluga	sem!
Poslal sem Vam pred 5. leti igrokaz »Polkovni tambur na dopustu« in Vas vljudno prosil, da bi ga vpri-zorili na našem odru.
Dr a m a t u r g :	Prebral	sem
prvo dejanje, ampak oprostite, saj to ni... sai to ni...
I. Dramatik (naglo); Kaj? Zakaj?
Dramaturg :	Stvar	je ne-
verjetna, nemogoča. Zdaj je vse mo-bilizovano in neverjetno je, da bi dobil polkovni tambur, (s poudarkom) polkovni tambur — ta vele-važni faktor'— dopust v teh re-snonevarnih časih. Pa sluga in brez zamere! (Dramatik odide.)
II. Dramatik (vstopi ležerno, in pomaluie pokroviteljsko z roko). Upam, da ste prejeli moj tragični poem v treh prizorih »čaroba zaljubljenosti«.
D r a m a t u r g: .V. dveh prizorih.
zelo majhnimi kamni. Prstana sta bila deloma iz zlata, deloma iz platina. £kode je 2600 K. — V V o d o -
1	a h pri Rogaški slatini sta napadla fanta Drevenšek in neki Jus domu se vračajočega kočarja Keuznerja ter ga pobila in mu preiskala zepe. Napadalca so zaprli. — V Mariboru strašijo tamkaj nastanjeni huzarji vedno huje. Pred kratkim so s sabljami atakirali nekega okoličana, ki je le s težavo odnesel pete.
— V Gradcu je pošten najditelj vrnil denarnico z vsebino 63 K, ki io je našel na poštnem uradu, misleč, da jo je kdo izgubil. (Smo poročali.)
— Pri Judenburgu so imeli zopet gozdni požar, ki je kljub temu. da je dospelo na pogorišče četvero požarnih bramb, uničil do 12 oralov gozda. - - V Ptuju so imeli v petek nabore. Ko se je vračal kočarja sin Ciglar iz Destnic proti domu in hotel skočiti na voz posestnika Murka od Sv. Vrbana. se je temu splašil konj in udaril Ciglarja tako nesrečno po glavi, da se je ta onesvestil in v tem položaju čez par ur pozneje tudi izdihnil. — V L u b-n e m je bil okraden neki natakar svojega prstana, v vrednosti 530 K.
— Bivši obč. tajnik iz Teharjev pri Celju je bil pred mariborskim okrožnim sodiščem obsojen radi poneverbe in dozdevnega požiga na 15 mesecev težke ječe. — V celem Cmureškem okraju hudo razsaja oslovski kašelj. Število bolnih — po večini otrok, pa tudi odrasli niso izvzeti — je zelo veliko. — Na Moti pri Cvenu je pogorelo posestniku J. Rajhu. Škoda je velika. Prijeli so nekega Veršiča, ker je na sumu, da je zanetil. — V L j u -tornem in B u č e č o v c i h se je vršil nabor remont. Bilo je prignanih 120 konj. Komisija je izrazila svoje obžalovanje, da ji je dovoljeno kupiti le pet konj. Plačalo se je za konja do 1250 K. V jeseni bo zopet nabor.
— PriSv. Barbari v Halozah zdihujejo ljudje po zdravniku in — babici. Štorklja je baje tam »domača žival.« — V Hrastniku je ugriznil 31. grudna lani. rudarja Al. Potokarja pes in to stekel. Potokar je šel v Pasteurjev zavod na Dunal in bil zdrav odpuščen. Nedavno je dobil v grlu krče — stekline! — in umrl v groznih mukah. — V Podčetrtku je prišel v konkurz trgovec Pšeničnik. — VLjutomeru so zmagali Slovenci pri volitvah v tamošnjo bolniško blagajno obrtnikov. Živeli! — V kraju A u pri Gradcu je umrla hčer posestnika Zetila, ker si je hotela odstraniti sad. —
V neposredni bližini Gradca so našil v nekem grmovju umorjenega novorojenčka. Zločinske matere še niso dobili. — V G r a t w e i n u se je hotel usmrtiti redar A. L. s tem, da si je zabodel v senci rjast žrebel.
— V G r a d c u so prijeli one tri fantaline. ki so pred dnevi oropali deklo Taferner za prstan, vreden 6 K. —
V Vuzenici nad Mariborom so prijeli dninarico Antonijo Wochl, ker je osumljena, da je usmrtila svoje dete. — Mariborsko gledališče (mestno) je zopet na dražbi. To podjetje ruinira vsakega ravnatelja. — Po Sp. Š t a j e r j u je malone v vsakem kraju najti ponarejen denar, ki prihaja tiajbrže preko hrvaške meje. Čudno je, pri vsem tem opazovati poklicane oblasti — ki mirno gledajo. Vsak denar treba pazno premotriti! — V Kamnici pri Mariboru je zblaznela usmiljenka Neubauer. — V Vuhredu stanujoča posestnika Železnik sta se napotila, da prineseta v mariborsko bolnico bolno hčerko. Dete je umrlo vsled difteiije spotoma. — V S m o 1-n i k u se je v roki sprožila fantu Magerlnu patrona in ga nevarno ranila. — V Mariboru je ogoljufal nekega urarja agent Freilich za več sto kron in zginil. — V M ii r z u -s c h 1 a g u se je klatil te dni nek gluhonemec. Redarju se je mož zdel sumljiv, stopil je k njemu in dejal: »Zgubil si groš« — »Vrag« je dejal berač »imam strgane žepe«.
II. Dramatik: V treh prizorih.
Dramaturg:	Koncem dru-
gega prizora okanreni vse.
II. Dramatik (pomilovalno): No. seveda... ampak le simbolično. Jaz sem ravno v tretji prizor zakopal množico poglobljenih idej.
Dramaturg: Doslej ni razvidno, kam meri stvar. Ali je zaokroženo dejanje? Ali...
II.	Dramatik (zaničljivo): Ali... V tretjem prizori nastopajo kipi.. Simbol helenske kulture — norveške — in diplomatike. Vse je okan.enelo ... Saj razumete!
Dramaturg (vzkipi): Pri meni .. drugega ne razumem, nego to, rda Vas sploh še- dalje poslušam. (Mu obrne hrbet.)
II.	Dramatik (neženirano): Le poslušajte, tako zabiti niste; boste kmalu razumeli. Kultura je oni Činitelj. ki povzroča, da okamene 'kulturonosci...
, Dramaturg: (pade na oguljen dijtan. kakor okarucnel) Vode. vode.
Živ zazidan. Iz Broda nad Labo se poroča, da je šel pretekli četrtek zvečer neki trgovski pomočnik iz Linča, ki je bil brez službe, v skalnato klet, da bi se tam na toplem in ceno naspal. Klet so isti dan zazidavali in drugi dan se je zidava nadaljevala, še predno se je trgovski pomočnik prebudil. Lahko si mislimo, kaka groza je mladeniča obšla, ko sc je prebudil in bil v zavesti, da je zazidan. K sreči pa so slišali zidarji njegovo trkanje na kamen in so ga oprostili iz nevarne situacije.
Velikanski viharji. Te dni so bili velikanski viharji v Louisiani, Teksasu, Alabami, Misisipiju in Tennessieji v Ameriki, pri katerih je padlo kot žrtev čez 60 ljudi. V Nashvvilleji je vihar usmrtil 20 ljudi, mnogo hiš pa je porušil. Strašen vihar je razsajal tudi na severu države Illionis in
v	Chicagi.
Ljubljsna.
— Sokolski zlet prepovedan?
Včerajšnji »Slovenski Narod« prinaša vest, da je slov. sokolski zlet prepovedan. Podobna vest se je raznesla že pred par tedni — pa je bila brez podlage — zato so odseki za priprave sokolskega zleta delovali naprej. Nismo imeli nikakega vzroka, da bi se ne bili pripravljali na zlet — kakor vlada ni imela vzroka, da bi ga prepovedala. Baje so pri prepovedi odločevali: javni red in mir. Ne vemo, zakaj bi bil slov. sokolski zlet nevaren javnemu redu in miru! Kaj niti svojih največjih jubilejev ne bomo smeli več dostojno proslavljati. Ako bo prepoved resnična, bo moral slovenski narod na drug način proslaviti sokolski jubilej. Gotovo je, da jubilej ne bomo prenesli molče, tudi če je klerikalna previdnost in vladna skrb za red in mir zlet prepovedala. Govorili bomo o tem več, ko bomo videli prepoved črno na belem.
— Iz seje kranjskega deželnega odbora 15. marca 1913. Imenujejo se: Stavbni nadkomisar Matija Krajc, stavbnim svetnikom; stavbni komisar Karel Sturm, stavbnim nadkomisar-jem; stavbna adjunkta Jan Budna? in Franc Zicha, stavbnim komisarjem; stavbni praktikanti Viktor Čuk in Ciril Pirc stavbnim adjunktom. Stavbni risar R. Rusjan se sprejme v službo dež. stavbnega urada kot pomožni tehnični uradnik. — Razpiše se pri deželnem stavbnem uradu več mest stavbnih praktikantov, oziroma adjunktov. — Glede vprašanja dvojezičnih krajnih napisov sklene deželni odbor, da smatra napravo teh napisov kot avtonomno zadevo. — Za izdavo kapnic in vzornih hlevov se izda brošura z vzornimi načrti. — Zgradba kapnice v Smerjah se odda ponudniku Stoparju. — Glede novega cestnega zakona se sklene, da se uveljavi s 1 julijem letošnjega leta. Leta 1913 gospodarijo cestni odbori še na podlagi starega proračuna. No-
vi	cestni odbori se izvolijo do 1. oktobra 1913, ki sestavijo proračun za leto 1913 na podlagi novega zakona. Kategorizacija deželnih cest se predloži jesenskemu zasedanju deželnega zbora. — Trasiranje ceste Rob — Lužarje se izroči inženirju Fischerju.
—	Dvema slušateljema veterinarstva na dunajski živinozdravniški šoli se odtegne podpora, ker nista podpisala reverza. — Deželni vladi se predlaga, da se naj dovoli okr. cestnim odborom pobiranje nad 29% in nekaterim občinam pobiranje nad 100% doklad proti naknadni pritrditvi deželnega zbora.
— Narodni ponos. Članki so se že pisali o našem narodnem ponosu. Toda kaj bi s tem članki! Dan na dan se ponavljajo v narodnem življenju iste napake Vzemimo n. pr. včeraj je prišel v neko kavarno v Ljubljani neki človek in je po nemško ponujal neke svoje izdelke. Vsi gostje so se seveda z njim spustili v nemški pogovor, ogledovali so ono stvar in jo kupovali. Zdaj pa pomislimo, kako bi bilo, ko bi prišel Slovenec v kako ka-
li. Dramatik: (mu da kozarec vode) Tu. gospod ... (v kozarcu se izpremeni voda v led ...)
D r a m a t u r g (je zares oka-menel.)
II.	Dramatik:	Z	Bogom...
Neverjetno... Neverjetno! — In ti momaki imajo gledališče! Čemu? Čemu? Klofutaj o, izpodrivajo poezijo. Zaprite hram! K vragu z opero, z dtamami! Bog živi opereto in debela kolena! (Znori in skoči skozi okno. — Zastor.)
Epilog.
Nabit kot čep se je zbudil Jože Rvačar. O te sanje... Ampak z umetnostjo je res križ. In vstal je tet šel prakticirat h kinematografskemu podjetniku. Zdaj navija filme in se redi, kajti nema umetnost kinematografska zre mirno in debelo v bodočnost !
Konec. ,
vatno v Gradcu, Celovcu, v Mariboru, Celju ali v Ljubljani — kaj bi Nemci storil’ z njim. Enostavno bi ga pustili ven vreči. — Toda mi smo ljubeznivi, vliudni in prijazni. Da, da, zato se delajo pri nas dobre kupčije. Niti ne zahtevamo, da se z nami slovensko govori, — zakaj znamo pa nemško? Tako smo čim dalje manj vredni na svoji lastni zemlji!
— Iz Šmartna pri Ljubljani. Naš župnik Petrič je prišel na šentpeter-skem Posavju že ob vse spoštovanje. Njegova prednika Pavlič in Malenšek sta nam oznanjevala Kristusove nauke o ljubezni in to z lepimi, vabljivimi besedami. Zato sta vživa-la splošno spoštovanje in zaupanje. Petrič se nam pa že kot kaplan ni dopadel. Brigal se je bolj za politiko kakor za vero in to dela še dandanes. Ko je ustanavljal pri nas izobraževalno društvo, je rekel, da še ni našel nikjer tako neumnih ljudi, kakor so Posavci, zato jim je treba izobraževalnega društva. Pozneje je ustanovil čukarijo, ki je napravila pri nas mnogo nevolje in sovraštva. Izpodrinil nam je mežnarja, da bi dobili čuki v mežnariji svoj dom. Odcepil bi nas rad, seveda na naš račun od šentpe-terske fare, kar se mu pa gotovo ne bo posrečilo. Da bi vzbudil med nami pomilovanje, je nam na prižnici grozno zdihoval kako veliko breme si je naložil kot župnik. Vraga, kdo ga je pa silil v to; saj je bilo več sposobnejših in vrednejših duhovnikov na razpolago!
— Iz gledališke pisarne. Danes, v torek opereta »Jesenski manever« za nepar z odličnim gostom, gospo Ir mo Polakovo iz Zagreba, v vlogi prostovoljca Marosija. Gospa Polakova je bila mnogo let najpriljubnej-ša moč slovenskega gledališča; v Zagrebu se je razvila iz operetne su-brete v izborno operno pevko. Sedaj deluje že skoraj več v operah, nego v operetah. Na repertoarju ima poleg drugih Micaelo v »Carmen«, Mimi v »Boheme«, Jeleno v »Zrinjskem«, Cho-cho-san v »Madame Butterfly«; v zadnjem času je pela glavno partijo v d’ Albertovi operi »Hči morja«, (»Liebeskette«) z naj večjim uspehom pri občinstvu in najtoplješim priznanjem skladatelja, ki je svoje delo v Zagrebu sam dirigiral. V sredo popoludne ob 3 se ponovi vesela burka »Pred poroko«, ki je vzbujala pri primijeri toliko dobre volje, da občinstvo kar ni moglo iz smeha. Cene za to predstavo so zelo znižane. V sredo ob 7 zvečer se ponovi za par opereta »Jesenski manever« z domačo subreto gdčuo. Fantovo. Opera pripravlja »Tosco« in »Mig-non«. V Cankarjevem »Kralju na Betajnovi« gostuje naš rojak g. Borštnik, ki praznuje 19. t. m. tridesetletnico svojega igralskega delovanja.
— Zgodnja pomlad. Po izredno mili zimi smo dočakali tudi zgodnjo pomlad, kar pričajo razni predznaki, Cveto že mačice, trobentic in marjetic je po prisojnih krajih v obilici in tudi vijolic ne primanjkuje. Minuli teden so se bile pojavile po hodnikih poleg vrtov krastače in tudi metulji že frfotajo ob lepih dnevih. Snoči so pa izletniki v Rudniku opazili celo dva netopirja. Sušeč, ki je bil časih še zelo siten, nam letos v polni meri prizanaša.
— Neroden kolesar. Ko je v soboto popoldne nesla vžitkarica Helena Perkova po Karlovški cesti na glavi košaro jajc, se je za njo pripeljal nek kolesar ter jo sunil z roko tako, da je omahnila in ji je pri tem padla košara z glave ter se ji je pobilo 136 komadov jajc.
— Kamen vrgel v vlak. V nedeljo ob pol 12. uri dopoldne je v bližini nemškega drsališča nek paglavec vrgel v brzovlak kamen in zadel okno II. razreda, katerega je razbil.
— Umrli so v Ljubljani: Alojzija Gnessel plem. Baraga, _ Podpolkovnikova vdova in posestnica, 59 let. — Alojzija Čelik, čipkarica, 52 let. — Anton Gale, bivši užitninski paznik, 47 let. — Franc Bizovičar, sin ključavničarskega pomočnika, 11 let. — Nada Kavčič, hči železniškega uradnika, dve leti.
— Izgubila se je zlata verižica in zapestnica z dvema svetinjama. Odda naj se pri Pekolj, modistinji v Sp. Šiški. Pošten najditelj dobi nagrado.
— Kinematograf »Ideal«. Novi spored se bode predvajal samo v torek in sredo, ker ostane kino v četrtek, petek in soboto zatvorjen. V sredo dijaške predstave ob 4 do pol šestih; od pol šestih do 7. Spored za torek 18. in sredo 19. marca 1913: 1. St. Gotthard iz Basca v Faido. Serija III. (V barvah.) 2. Sluga kupi vrtno klop. (Velekomično). 3. Ljudje brez domovja. (Senzacijska detektivska drama v 3 dejanjih. 4. Avguštin gentlemanski detektiv. (Komična u-činkovitost.) 7. Križ čez račun. (Humoreska v barvah.) 6. Prijateljski posvet. (Komično.) 7. Zurnal Pathe. 8. Gcspod in gospa Moric rada ljubkujeta. (Komična učinkovitost.) Samo zvečer.	.	'. ,
Trst.
Dekadenca. Ivana Kimec, stara 17 let, je srečala v ulici Beccherie svojo sestro z dvema maldeničema. Takoj ko jih je zagledala, je poklicala redarja, ki se je nahajal v bližini, in je zahtevala, da aretira sestro Ljubico, staro 16 let in oba njena spremljevalca. Bili so aretirani in pripeljani na policijo. Eden izmed madeničev je ljubček aretirane ženske in se imenuje Božo Radijevič, star 26 let, slikar; drugi pa je njegov prijatelj Ivan Angelič, 28 let star, zidar. — Na policiji je izjavila Ivana Kimec sledeče: »Ko sem prišla približno pred enim mesecem v Trst iz Dalmacije, sem se podala na stanovanje moje sestre, ki stoji sedaj pred menoj. Stanovala sem od tedaj z njo v ulici Beccherie 19. K sestri Ljubici pa je prihajal njen ljubček Radijevič. Sestra in Radijevič sta me na vso moč silila, naj ljubim Angeliča, ki je tudi prihajal v posete. Jaz pa nisem marala zanj. — Nekaj časa sem imela mir pred njimi, pozneje pa sta me začela sestra Ljubica in Radijevič priganjati, da bi vstopila v neko tolerančno hišo. Jaz pa se nisem hotela vdati, nisem hotela postati lahkoživ-ka. Ko sta spoznala, da se jima priganjanje ne posreči, sta mi ukradla delavsko knjižico in vso obleko, misleč, da me tako prisilita storiti po njihovi volji.« — Vsi trije aretiranci so bili pridržani in odposlani v zapore; pozneje pa pridejo pred sodišče. — Lepo ime ima Ljubica in mlada leta — življenje pa tako pokvarjeno, sicer bi ne želela svoji sestri tako dobre — službe.
»Sreča v nesreči.« Jurij Marcon, stanujoč v ulici Massimo d’ Azeglio, je šel s svojim kolesom, vrednim 280 K po nekem opravku do neke prodajalne. Med tem časom, ko je stopil v prodajalno, je pustil kolo pred vratmi ob zidu. Ko se je povrnil. je bil tam, kjer bi moralo stati kolo, prazen zrak. Marcon se je popraskal za ušesom in je v duhu izbrisal iz svojega inventarja svoje ljubljeno kolo. — Predvčerajšnjem pa je prišel y delavnico, kjer ^ dela Marcon kot mehanik, neki dečko z dvemi kolesi v rokah. Povprašal je Marcona, ali ne bi morda kupil obe koli. Marcon je pogledal in takoj spoznal, da sta bili koli sneti z njegovega ukradenega kolesa. »Ej vraga! Ti dve koli sta vendar moji. — Kje pa so ostali deli?« Dečko mu je povedal, da n,e ve; koli mu je izročil njegov znanec, z naročilom, da jih proda. Marcon je zahteval od dečka, da ga spremi k svojemu znancu. Fantek je spremil mehanika v predmestje Rocol 577, in mu je predstavil Silcija Birtija. starega 17 let. Marcon je povabil Birtija na policijo, kjer pa je fant tajil, da bi bil ukradel kolo Marconu. Rekel je, da je snel koli z nekega starega kolesa. Tega pa mu niso verjeli temveč so ga pridržali in poslali v zapor. Srečo je imel vendar Marcon.
Zaradi krivic, k! se dogajajo obrtnikom parketne obrti v Trtsu, o čemur je »Dan« že poročal, se je podala tekom tega tedna deputacija k načelniku c. kr. obrtne oblasti, na-mestništvenemu svetniku in okrajnemu glavarju Fabrizzu. Obrtnike parketne obrti je zastopal Žgajnar, skupino parketnih stavcev Zorza, Zvezo jugoslovanskih lesnih delav-lavcev Čeh in centralo Nar. del. org. Brandner. Deputacija je natančno razložila krivice in nerednosti, ki se dogajajo na škodo parketne obrti, kar bi se na podlagi obrtnega reda ne smelo dogajati. Obenem se je seveda opozorilo na resolucije, ki so bile tozadevno odposlane na obrtno oblast in na osebne intervencije. G. namestništveni svetnik je. pustil stvar natančno preiskati in je odredil, da se omenjenim obrtnikom ne bo več povzročalo od strani stavbin-skih podjetnikov tozadevno nobenih krivic. Deputacija se je s to intervencijo popolnoma zadovoljila.
Godbeni odsek N. D. O. Odbor godbenega odseka N. D. O. se je konstituiral na prvi seji dne 11. t. m. takole: Predsednik Rudolf Pregare, podpredsednik Klombin Anton, tajnik Josip Stojkovič, 1. blagajnik Le-ander Pegan, II. blagajnik Dominik Kapelj. Odbornika Josip Antončič in Alojzij Hočevar. Tem potom opozarja odbor vsa slavna društva in korporacije v mestu in okolici, da se ob priliki raznih narodnih priie-ditev obračajo naravnost pismenim potom na društvenega blagajnika Leandra Pegana ul. Mohno a vento št 3 gostilna »I omažie« Trst. Vsa pisma in vabila na razne druge osebe se smatrajo za neveljavne.
 -v.-nt.— t.n-rer'. .	tu-	:.’.-v*
" "
Zveza jugoslovansk i! železničarjev.
V	nedeljo popoldne dne 9. t. m. se je vršil III. redni občni zbor »Zveze Jugoslovanskih Železničarjev«, Udeležba te bila velika. Nav-
zočih delegatov je bilo 66, ki so zastopali 1563 članov. Zborovanje je otvoril Zvezin predsednik tovariš Šerjanc, ki je prisrčno pozdravil vse navzoče in prosil, da bi tudi pri občnem zboru sledili tako pazno razpravam. kakor so sledili dopoldan pri zborovanju delegatov. Nato je prečita! pismo državnega poslanca g. dr. Ravniharja iz Ljubljane, k» obžaluje, da ie zadržan in je radi tega pozdravil občni zbor pismenim potom ter obenem Zvezo naprosil, da se v konkretnih slučajih zapostavljanja slovenskih železničarjev obrača naravnost Ha poslance, ki bodo vedno pripravljeni za potrebne intervencije in zastopstva. (Burno pritrjevanje.) Občni zbor ie nadalje pozdravilo »Društvo Jugoslovanskih uradnikov«, ki je ravno takrat imelo občni zbor iti »Redakce Českoslovanskvk Železničnih Listu« v Pragi. (Ploskanje.) Predsednik se je v svojem poročilu spominjal težke poti, ki jo mora hoditi »Zveza«, ako lioče doseči stanovskih in narodnih uspehov za svoje članstvo in za splošno jugoslovansko železničarstvo Vkljub težavam in mnogoštevilnim nasprotnikom se nahaja »Zveza« v vsestranskem razvoju in hoče tudi v resnici napredovati. Obžalovanja vredno je pa. da še nahaja še vedno veliko število slovenskih železničarjev, zlasti poduradnikov kakor prožnih- in postajnih mojstrov, strojevodij, nadsprevodnikov in drugih tako pri državni, kakor pri južni železnici v drugih nasprotnih društvih. Zlasti pri južnj železnici ie mnogo takih, ki si domišljujejo, da jih naša domača, narodna »Zveza« ne more dosti braniti in iščejo edino le radi tega krivega prepričanja zavetja pri raznih nemških društvih. Posebno oa se zamerja »Zvezi«, ako ona graja postopanje posameznikov, ki v posameznih slučajih naravnost brutalno postopajo s svojimi podrejenimi, ki so naši člani in ki na tak obskuren način prikrajšujejo pravice slovenskih železničarjev. Dotlčnim naj bode Iz tega najbolj kompetentnega mesta povedano, da »Zveza« tudi v bodoče ne.bode pustila kratiti pravic svojim članom in naj bi prijahalo to kratenje od kogarkoli in nai si bode že v stanovskem ali narodnem oziru. — Nadalje poroča predsednik, da je osrednji odbor izvršil naloge, ki mu jih je naložil 11. redni občni zbor lanskega leta dne 14. aprila in prečita dotične vloge, ki so se poslale železniškemu ministrstvu, tavnateljstvu c. kr. drž. železnice v Trstu, generalnemu ravnateljstvu c. kr. priv. južne železnice na Dunaju in nekatere vsem slovanskim državnim poslancem. Na vloge Zveza ni dobila odgovora in bode ker se razmere niso še skoraj nič predrugačile, potreba iste še enkrat ponoviti. Z drugimi slovanskimi železničarskimi organizacijami, ki so zvezane v Ligi je Zveza v prijateljskih stikih. — Zvezin tajnik tovariš Jež je poročal, da je Zveza tekom potekle poslovne dobe od zadnjega občnega zbora, ki se je vršil dne 14. aprila 1912 pokazala tako lep napredek, da smemo biti v resnici zadovoljni. Izjavlja, da je Z. J. Ž. po zaslugi zavednih, narodnih železničarjev povsod, kjer je zastavila s svojim delovanjem, dosezala svoje namene in da je s svojim prizadevanjem v obrambo in korist našega železničarstva tudi letos opravičila svoj obstoj in v precejšnji meri tudi nade, katere je stavilo vanjo jugoslovansko železničarstvo, ter 'stoji danes v naši jugoslovanski javnosti kot zaščitnica pravic in koristi našega narodnega železničarstva. Taka kakršna je izšla Z J. Ž. iz narodnih železničarjev, taka ie ostala v poteklem času in tako hoče ostati v bodoče, prosta vsakega politično,' strankarskega vpliva, boreča se le za stanovske koristi narodnega železničarstva. Njena »politika« je bila in bode politika kruha za jugoslovanskega železničarja na njegovih jugoslovanskih, domačih tleh. Članstvo je naraslo od zadnjega občnega zbora od št. 2024 do št. 2408 to je za 384 članov. Pisem se je odposlalo mnogo, ker je znašala čista poštnina v potekli poslovni dobi 266 K 57 v. Osrednji odbor je imel v potekli poslovni dobi 30 rednih in 5 izrednih sej. Shodov se je vršilo v Trstu 8 javnih in 3 društveni ter po podružnicah 32 javnih in 28 društvenih. Pravovarstvenih slučajev je bilo 8. Posredovalo se je v 140 slučajih z ugodnim vspehom. Podružnic šteje Zveza danes 17 in sicer:	Maribor,
Ljubljana, Jesenice, Bled, Bohinjska Bistrica, Kanal, Gorica, Sv. Križ-Cesta, Rihemberg, Opčina, Divača, Sežana, Herpelje , Podgorje, Buzet, Kanfanar in Pulj. V prihodnji poslovni dobi se bode ustanovilo še 5 podružnic, za katere so že vse priprave v delu. — Zvezin blagajnik tovariš Cesar je poročal, da je imela »Zveza« v potekli poslovni dobi skupnih prejemkov K 30.737.05, skupnih izdatkov pa K 25.862.75, torej skupnega prometa K 56.599.80. Čisto »Zvezino premoženie K 7.939.24. Na pred
MEDNARODEN POLOŽAJ.
Pariz, 17. marca. Ruski zunanji minister Sazanov jc imel pogovor s francoskimi diplomati, ki jim jc izjavil, da je razmerje med Avstro-Ogr-sko in Rusijo pomirjeno in povoljno. Kljub temu, da v nekaterih posameznostih ni še sporazuma.
Olede Djakova zastopa Rusija slej kot preje stališče, da pripade mesto Srbiji. Olede Skadra vstraja Rusija pri svojih izjavah, toda prezirati ni šele dejstev, ki bodo pri končni odločitvi soodločevale.
CESAR VILJFJ1 PROTI SLOVANOM.
Dunaju 17. marca. Dunajska »Zeit« poroča iz Berlina, da je cesar Viljem pred nekaj dnevi izrekel nazor, da ni daleč čas, ko pride do obračuna med germanstvom in slovanstvom.
MIROVNA POGAJANJA IN VELESILE.
Sofija, 17. marca. Tukajšnji diplomatski krogi trdijo, da se pečajo velesile z načrtom novih podlag za mirovna pogajanja. V najkrajšem času je pričakovati tozadevne objave, ker pogoji so večinoma že fiksirani. Obstoja upanje, da bo novi načrt sposoben biti most med stališčema vojskujočih se strank.
DRINOPOLJE PADE BREZ NASKOKA.
Sofija, 17. marca. Poročila zadnjih dezerterjev iz Drinopolja, ki trdijo, da mora Drinopolje čez nekaj dni kapitulirati, ni dovolila bolgarska vlada objaviti, da bi ne bila pozneje vslcd nasprotnih dejstev prisiljena k zanikanju. Vendar se je pa ha podlagi teh vesti opustil plan, z naskokom vzeti trdnjavo. Zato se je pa začelo s tem večjo vnemo z obstreljevanjem, kjer vspeh srbskih topov ni izključen.
NOVA VOJSKA NA OBZORJU. DIPLOMAT1ČNE ZVEZE MED KITAJSKO IN MONGOLIJO PRETRGANE. CETE KORAKAJO NA MEJO.
Petrograd, 17. marca. P. T. A. poroča iz Rige, da je predsednik kitajske republike naznanil v Mongolijo, da le smatrati diplomatične zveze med obema državama za pretrgane. ker ni mogoče doseči sporazuma in izjednačenja diferenc. 25.000 vojakov že maršira na mejo.
ŽE ZOPET RITUALNI UMOR.
Praga. 10. marca. P. T. poroča, da je izginilo dekle, ki je služilo pri židovski rodbini in da že teden dni ni sledu o nji. Naroda se je lotila velika besnost, ker misli, da se je izvršil ritualni umor. Druga poročila pa pravijo, da je imelo dekle razmerje s krščansko socialnim prvakom in s tem spravljajo izgubo deklice. Pre^ iskuje se obrežje Labe, če ni morda truplo v vodi.
Pozor! Pozor!
log nadzorstva se .ve podal odboru absolutorij, blagajniku in predsedniku pa se je izrekla posebna zahvala. — Pri nadaljni točki volitve se je vnela več k;>t poldrugo uro trajajoča debata, ker se je dosedanji predsednik tovariš Škerjanc branil, sprejeti ponovno mesto predsednika in se je le na vsestransko ponovno izraženo željo vseh pričujočih udal ob viharnem navdušenju navzočih sprejel zopet predsedstvo. Za podpredsednika sta bila ravno tako prisrčno pozdravljena. izvoljena tovariša Bttfon Ivan in Jaklič Ivan, za odbornike: Cesar. Macarol. Hrovat, Jež, Oblak, Možina, Kodre, Žnidaršič, Petelin, Pegan, Orel, Kralj in Jug Francoza odborniške namestnike:	Korošec,
Pirš, Stare, Gulič, Furlan in Mršnik, v nadzorstvo pa sledeči tovariši: Kordon, Braz, Mirt. Kett in Vitez in za namestnike: Drašlar, Furor, Dolinar in 2van. Končno so bili sprejeti vsi dopoldan na zborovanju delegatov predlagani predlogi in se je centrali naložilo, da poskrbi vse potrebno, da se predlagane spremembe in priboljški od c. kr. državne železnice kakor tudi od uprave južne železnice izvedejo. Razprave so bile vse skoz stvarne in so vsi delegatje posezali v debato; končno sc jc določilo, le vse najbolje v zadovoljstvo navzočih in v prospeh vsega jugoslovanskega železniearstva. Posamezni govorniki so v jako rezkih besedah 'obsojali brezbrižnost nekaterih jugoslovanskih državnih poslancev, ki se vse premalo zanimajo za narodne koristi svojih volilnih okrajev; kar posebno drastično kažejo železniške proge, ki tečejo po naših domačih, izključno slovenskih oziroma hrvatskih tleh, na katerih se pa še vedno šopirijo nam skrajno sovražni postajenačelniki in drugi železniški uslužbenci, ki so jih uprave železnic, na veliko škodo domačega prebivalstva importirall iz vseh mogočih nemških pokrajin. Ko se je v tej kočljivi zadevi dosegel sporazum med posameznimi govorniki, sc je dalo osrednjemu odboru natančnih navodil o bodočem postopanju v tej zadevi, da se skupno z našimi dežel, poslanci doseže zaželjenl vspeh o nastavljanju slovenskih oziroma hrvatskih železničarjev na naših progah. Ob 7. zvečer je nato s prisrčno zahvalo vsem navzočim zaključil predsednik ta tako Lepo vspeli III. redni občni zbor.
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
JN ujnovejše
gramofonske plošče
Proste vaje za IH. slovenski vsesokolskl z!el v Ljubljani 1913.
Tri plošče skupaj !v 7 50
m p. ujec
Ljubljana, Stari trg št. 9.
Največja zaloga gramofonov in plošč. Ceniki brezplačno.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Insercnti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob fi. uri zvečer.
Velikanska zaloga oblek za gospode in dečke. Krasna izbira kostumov za dame in deklice v najmodernejših favnah in najsolidnejšem blagu.
Postrežba točna in solidna.	Cene	priznano	nizke.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
(ilasovirje, pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak. Ljub-ljana-(iiince 92.
Tri gospodične se sprejmejo na hrano in stanovanje. Kje, pove »Prva anončna pisarna«.	193—3
KORESPONDENCA.
Diana Trst. Sem že dovolj dolg, tako, da bi me ne bilo treba še vleči. Pfioebus. Iblana.	203—1
Cilindre, klobuke, B n čepice, kravate, perilo itd.
v krasni i?biri nova specialna modna in športna trgovina za gospode in dečke —=
Pošljite naročnino ako je še niste!
Kavarna
V odprta celo
Ljubljana, Franca Jažefa «5. 3. f
Gostilna^\^r
Florijanska ulica št. 6.
Krasni moderni spomladanski kostumi, moderne jope in plašči, vrhnja krila, raznovrstne bluze v največji izbiri in  = dobrega okusa priporoča =
Modna (rgovina P. Magdič
Ljubljana, nasproti glavne pošte.
SENZACIONELNE VESTI IZ BUDIMPEŠTE.
Budimpešta, 17. marca. Tukajšnji listi poročajo senzaeionelne stvari o obratu v ogrski politiki; prišlo bo baje do parlamentarnega miru in sicer na sledeči način:
1. Lukase In Tisza podasta de-mlsijo.
2. Vlada Izjavi, da se takšno kršenje zakona, kot se je to zgodilo 4. Junija lanskega leta, nikdar več ne ponove.
3. Vlada obljubi, izvesti revlziio zakoiia o volilni reformi in sicer v tej smeri, da zadovolji opozicijo, kot tudi delavstvo.
4. Poostren poslovnik se bo uporablial samo pri določitvi bud-geta in pri določitvi rekrutov.
Odgovorili urednik Radivoi Korene, Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Spominjajte se dijaškega društva »Domovina* i
Kanadian Pacific
Trst-Kanada
Brez posebnega obvestila.
Vsem sorodnikom, ptijateljem in znancem naznanjamo žalujočo vest, da je naša ljubeča dobra sestra ozir. teta gospodična
FF! ^ M I Pil /S v Miljani Dunajska c. S8
ILtflLJ'*	Am.	v	hiši	»Kmetske	posojilnice**.