Kruh naš
vsakdanji
čeprav je življenje tako da dopušča nekomu večji, drugemu žal manjši krajec kruha, ga vendarle še ne
stradamo. Ptujčani pa se zaenkrat še sploh nimamo kaj pritoževati, saj jemo skoraj za polovico cenejši kruh
kot v Mariboru, kjer so ga v začetku tega tedna podražili. Zaradi tega se vse več mariborskih trgovin in go-
stinskih lokalov želi oskrbovati pri ptujskih pekih, nekaj podobnega pa si prizadevajo tudi v nekaterih lju-
bljanskih trgovinah. Bravo, naši, vsaj nekje nekaj vzpodbudnega — in v tem primeru tudi okusnega.
Foto: M. Ozmec
Odprli sobo dobrote
žal je tudi na območju ptujske
občine vse več ljudi, ki jih je vse
težja gospodarska •situacija pah-
nila na rob preživetja. Tega se
zavedajo tudi v župnijski Karitas
sv. Ožboita v Ptuju, zato so v ne-
deljo, 20. januarja, odprli poseb-
no sobo, kjer si lahko brezplačno
izberete oblačila za otroke in
odrasle ter nekaj posteljnine in
ozimnice. Pater Karel Gržan je o
tem povedal:
»Dejstvo, da si niti na razpro-
dajah večina ljudi ne more več
privoščiti nakupa novih stvari,
postavlja pred nas izziv, da si
med seboj čimbolj pomagamo. V
ta namen je Karitas župnije sve-
tega Ožboita na Ptuju odprl to
sobo, kjer si lahko tisti, ki so tega
potrebni, izberejo primerno
oblačilo, kakšen kos posteljnine
ali morda nekaj ozimnice. Ce pa
ima kdo doma še kakšno obleko,
ki mu več ne služi, ker jo je pre-
rastel, jo lahko zamenja ali poda-
ri. Bojazen nekaterih, da ljudje
zbranih stvari ne bodo hoteli, se
je že pred uradnim odprtjem so-
be pokazala za neutemeljeno.
Tu ne gre za miloščino, gre za
to, da stopimo skupaj kot ljudje
in si v tej krizni situaciji pomaga-
mo. Zakaj bi morali kupovati vse
novo in s tem izgubljati velik del
že tako nizkih osebnih dohodkov
oziroma pomoči, ki jih dobimo,
če pa lahko stvari urejamo tudi
drugače? Preprosto tako, da od-
damo, česar ne potrebujemo, in
vzamemo tisto, kar nam bo služi-
lo. Soba Karitasa na Potrčevi 24
želi biti samo prostor, kamor se
bodo odvečne stvari (oblačila,
posteljnina, ozimnica) stekale in
od koder bodo odhajale tja, kjer
bodo koristne.
Župnijski Karitas Sv. Ožboita
nudi tudi druge vrste pomoči, od
inštrukcij otrok do preskrbe s
hrano. Vse, ki ste v kakršni koli
stiski, vabimo na Potrčevo 24 ob
sredah od 8. do 18. ure in ob ne-
deljah od 8. do II. ure. Lahko
nas pokličete po telefonu
771-844.«	-OM
Soba župnijske Karitas sv. Ožboita, ki so jo odprli v nedeljo.
Zbori so
kadrovali
Ker so se stranke, zastopane v ptujskem občinskem parlamentu, od-
povedale predlaganju norega mandatarja, torej kandidata za predsedni-
ka IS SO Ptuj, so to vlogo prevzeli zbori. Sestali so se na ločenih sejah.
O njihovih predlogih poročamo > nadaljevanju.
Delegati zbora združenega dela
so na petkovem zasedanju odlo-
čili, da za kandidata za manda-
tarja predlagajo (evidentirajo)
Janeza Vrečarja. Ta je kandida-
turo sprejel. S tem predlogom bo
zbor nastopil na naslednji skup-
ni seji vseh treh zborov.
Na zasedanju družbenopoliti-
čnega zbora delegati posameznih
strank niso uskladili mnenja o
predlogu kandidata za manda-
tarja. Veliko so govorili o tem,
kako bi morali že imeti vlado,
vendar pa skupne odločitve niso
dali. Demos se je zavzel, da bi
glede na to, da kritik dela dose-
danje vlade ni bilo vsaj v
skupščini ne, predlagali, da ta
vlada opravlja funkcijo do na-
slednjih volitev, vodi pa naj jo
Branko Brumen, sedanji vršilec
dolžnosti. Ta je na seji tudi pred-
stavil program. C iril Murko je
kot možnega kandidata predla-
gal Štefana Vidoviča. Prenovite-
lji predloga niso imeli, so pa nas-
protovali dosedanjim predlo-
gom.
Zbor krajevnih skupnosti je
imel najdaljši sestanek. Pred ka-
drovskimi zadevami so namreč
kar lep čas govorili o problemih
v krajevnih skupnostih. V teh je
namreč zavladalo mrtvilo in veli-
ka negotovost pred prihodnost-
jo. Vzrok je tudi v neuspelih refe-
rendumih, ki so bili konec lan-
skega leta. Kar devet zunanjih
KS je sedaj brez samoprispevka,
v ptujskih 1 1 je samoprispevek
prav tako potekel, novega pa še
niso razpisali. Čeprav je bil sa-
moprispevek v ustavi opredeljen
kot dodatni vir financiranja KS,
je bil vendarle za razvoj posa-
meznih vasi najpomembnejši vir.
V osnutku nove slovenske
ustave je krajevna samouprava
opredeljena zelo nedoločno, bo
pa osnutek glede na številne pri-
pombe prav iz KS doživel teme-
ljite spremembe. Krajevne skup-
nosti gotovo ne bodo ukinjene,
na njihovo novo vlogo znotraj
številnejših občin pa bomo še po-
čakali. Sedanje krajevne skupno-
sti so v glavnem tudi matična ob-
močja, občina pa razmišlja o
zmanjševanju števila krajevnih
uradov in združevanju matičnih
območij. Delegati v zboru podpi-
rajo tovrstno racionalizacijo ob-
činske uprave.
Na zboru krajevnih skupnosti
so precej govorili tudi o razvoju
Haloz in Slovenskih goric, oboje
v povezavi z zakonom o demo-
grafsko ogroženih območjih. Vsa
razprava pa Je bila bolj izražanje
želja in zahtev ter predlogov. Se
vedno smo namreč v prehodnem
obdobju, ko Je planiranje na os-
novi finančnih virov pod velikim
vprašajem. Konkreten Je bil le
nasvet krajevnim skupnostim,
kjer referendumi niso uspeli:
razpišejo lahko posebne samo-
prispevke, torej za konkretne na-
loge in konkretna območja.
Delegati v zboru krajevnih
skupnosti (vsaj tisti, ki so razpra-
vljali) so se poenotili o tem. da
za mandatarja in bodočega pred-
sednika IS SO Ptuj predlagajo
sedanjega vršilca dolžnosti Bran-
ka Brumna.
dl, MG, JB
UVODNIK	---
Žongliranje z
mandatarji
Pofiumni so listi posamezniki, ki se kljub vsemu še odločijo za
kandidaturo, pripravljajo svoje prof^rame in vizije sestave občinske
vlade. Stranke v ptujski občinski skupščini so omagale ali pa so se
politično modro umaknile v ozadje. Vlogo predlagatelja naj prevza-
mejo zbori in s tem seveda tudi skupinsko odgovornost.
Zbor združenega dela je bil enoten in za mandatarja predlaga
kar svojega predsednika. Enotnost je pokazal tudi zbor krajevnih
skupnosti in predlagal dosedanjega vršilca dolžnosti predsednika.
Družbenopolitični zbor. poligon političnih strasti, je mlel po svoje.
Del poslancev podpira sedanjega v.d. predsednika, drugi del kandi-
dature zbora združenega dela. tretji del je predlagal novega kandi-
data.
Če bodo izpoljeni vsi pogoji kandidature, se bodo torej za
funkcijo mandatarja in poznej.šega predsednika potegovali kar tri-
je. Nobeden med njimi tako nima velike možnosti, da pridobi po-
trebnih 53 glasov. Predvsem ne ob mnogokrat slabi udeležbi po-
slancev. Seja v začetku februarja utegne hiti prelomna za vlado in
skup.ščino ali pa nov dokaz popolne neenotnosti in neučinkovitosti
izbrancev ljudstva.
Uspešne volitve v začetku februarja nam lahko prinesejo novo
občinsko vlado šele v marcu. Neuspešne pa utegnejo ptujski politi-
čni vozel zavozlati še dodatno in ga lahko razpletajo le nove volitve,
ki naj bi sledile sprejemu nove slovenske ustave. Začasna vlada, še
vedno i- odstopu, sicer rešuje sprotne zadeve in pripravlja programe
za prihodnost. Voz, ki tiči vsaj do polovice koles v blatu, pa je po- j
trehno čimprej izvleči. Izvleče naj ga tisti, ki bo v prihodnje držal i
njegovo oje. Danes takšne, jutri drugačne rešitve ne prinašajo na-
predka.
^J. Bračič
Prvi protestni shod
v zgodovini Lenarta
Delavcem podjetja Klemosje bilo čakanja dovolj. Že nekaj časa ugotavlja-
jo, da se stvari nikamor ne premaknejo — razen na slabše. Več kot 200 delavcev
iz omenjenega podjetja je na čakanju na domu s 70 % osebnim dohodkom, ta
pa vsem delavcem za december še ni bil izplačan. Sestavili so stavkovni odbor
ter poslali članom Izvršnega sveta informacijo, da bodo v torek, 22. januarja, ob
10. uri prišli pred občinsko zgradbo, zato želijo, da Jim prisluhnejo tako pred-
sednik Skupščine občine Jože Škrlec kot predstavniki lenarške vlade.
Svojo zahtevo po razrešitvi problemov so zapisali v sedmih točkah: zahte-
vajo osebni dohodek za december, reševanje gospodarstva v republiki in občini,
zakonodajo, ki bo ščitila delavce, socialne programe, zaščito vseh, ki so sodelo-
vali na shodu, izrekajo pa tudi nezaupnico občinski vladi zaradi neizpolnjenih
predvolilnih obljub o zmanjšanju stroškov upravnih organov in neprofesional-
nem delu predsednika skupščine.
To zahtevo Je pred zbrano množico v centru Lenarta prebral predsednik
stavkovnega odbora Viktor Kapel.
Na omenjene zahteve in še dodatna vprašanja sta 600-gIavi množici odgo-
varjala predsednik Skupščine občine JOŽE ŠKRLEC in predsednik Izvršnega
sveta AVGUST ZAVERNIK. Oba sta predlagala, da se problemov, ki niso sa-
mo občinskega, ampak republiškega značaja, ne da reševati na takšnih shodih,
zato naj sestavijo delavci komisijo, ta pa naj se čez nekaj dni oglasi pri pred-
stavnikih IS in SO.
Po pol drugi uri postavljanja vprašanj in odgovarjanja Je shod mirno kon-
čal Viktor Kapel, ko Je pozval delavce, naj mirno odidejo na delovna mesta, z
drugimi člani stavkovnega odbora pa Je odšel na pogajanja v zgradbo Skupšči-
ne občine Lenart.
J. K.
DOBRODELNI KONCERT
ZA POPLAVUENE DRUŽINE IZ UUBNEGA
NEDELJA, 3. 2. 1991, ob 18.30
BAROČNA DVORANA MINORITSKEGA SAMOSTANA NA
PTUJU
SODELUJEJO: DUNJA GUNŽER-SPRUK, JANEZ LO-
TRIČ, NATALIJA FRAJNKOVIČ, ŠTEFAN
PETEK, RENATA NEUVIRT, TANJA KO-
ŽAR, MONIKA SKALAR in ZBOR SV. VIK-
TORINA
PRODAJA SLIK PTUJSKIH USTVARJALCEV V KORIST
POPLAVLJENCEV.
CELOTNI DOHODEK KONCERTA BO TAKOJ IZROČEN
DRUŽINAM.
VABIJO SLOVENSKI KRŠČANSKI
DEMOKRATI PTUJ
2 - NEKOČ IN DANES
24- januar 1991 - tednik
PREJELI SMO # PREJELI SMO
Nova slovenska ustava
Ponovno se oglašamo v zvezi z
novo slovensko ustavo. Od ko-
misije za ustavo še nismo dobili
nobenega odgovora glede naših
predlogov.
Neodvisni sindikati Slovenije
menimo, da predloženi osnutek
ustave ni prime^n za novo slo-
vensko ustavo, ker preveč omeju-
je svoboščine in ne nudi skoraj
nobene socialne varnosti. Ko so
se dogajale spremembe na politi-
čnem in drugih področjih, ni bilo
nikjer -- še posebej v programih
strank - omenjeno, katerih pra-
vic prebivalci ne bodo več uži-
vali. Kapitlaizem so slikali v naj-
lepši in tudi v nestvarni obliki,
tako da ljudje niso imeli predsta-
ve, v kaj gresta. Osnutek nove
ustave jasno kaže, kako bo nova
organiziranost družbe nepravi-
čna do večine. Tržno gospodar-
stvo bo dobilo pravi smisel, ko
bomo imeli ljudje ustavno zago-
tovljene socialne in druge pravi-
ce, saj je bila sprememba ustvar-
jena zaradi ljudi, da bi bolje ži-
veli. Vsega, kar na zahodu ni naj-
bolje, ni potrebno dobesedno
prepisati ali posnemati; vzemi-
mo, kar je dobrega, slabo pa pu-
stimo. Nampravimo si družbo, ki
bo po volji večine. Zakaj ne bi
poizkusili najti za Slovenijo iz-
virne in uspešne variante. Tudi
kapitalizem je samo ideologija,
ki se s časom spreminja. Vedno
večjo vlogo dobiva človek kot ži-
vo bitje, ne pa kot delovna sila.
V Sloveniji prevladuje na žalost
mišljenje, da so delavci neuki, da
so za to, da delajo, in ne smejo
imeti pravice pri ustvarjanju
družbe. Lahko so srečni, da do-
bijo drobtinice, v samo vladanje
in oblast pa naj se ne vmešavajo,
ker je ta samo za »posvečene« —
jim bodo že oni krojili usodo in
življenje. Nekaj podobnega se je
že dogajalo in vemo, kako se je
izšlo.
Tokrat se želimo lotiti samo
socialne vloge ustave in države.
Naši predlogi za dopolnitve ob-
stoječih členov in novi predlogi
za ustavo so:
1.	Državljani Slovenije naj
imajo ustavno pravico do brez-
plačnega šolanja na vseh stop-
njah izobraževanja.
2.	Brezplačno najosnovnejše
zdravstveno varstvo za vsakega
državljana.
3.	Vsak državljan naj ima pra-
vico, do ustrezne socialne varno-
sti, ko jo potrebuje — v primeru
nezmožnosti za delo in podobno,
do zagotovila plačila za delo, sta-
rostne, invalidske in redne delo-
vne pokojnine.
4.	Država je dolžna omogočiti
delo vsakemu državljanu, ki želi
delati, oziroma mu mora v pri-
meru brezposelnosti nuditi de-
narno pomoč in priznanje delo-
vne dobe za čas brezposelnosti.
5.	Prepoved prisilnega dela.
6.	Prepoved nočnega dela
žensk v industriji ter nočnega in
težaškega dela nepolnoletnih
oseb.
7.	Ustavna pravica do porod-
nega dopusta staršev.
8.	Pravica vsakega polnoletne-
ga državljana ali družine do last-
nega ustreznega bivališča — sta-
novanja.
9.	Pravica delavcev, da ustana-
vljajo nedovisne ali samostojne
sindikalne organizacije in njiho-
vo nemoteno delovanje.
10.	Pravica do stavke brez za-
kona o stavkah. NSS ga nikdar
ne bomo priznali, pa če se oblast
postavi na glavo.
Natančnejša določitev pravic
se določi z ustavnimi zakoni, pri
čemer pa zakon ne more biti
sprejet brez privolitve sindika-
tov. Obseg pravic se širi skladno
z materialnimi možnostmi druž-
be, pri čemer lahko sindikati da-
jejo predloge oz. zahteve za spre-
membe teh zakonov.
Večkrat slišimo, da so sodobne
ustave kratke in jedrnate, kar je
tudi smiselno, vendar nas naj ne
moti ustava, ki bi imela nekaj
členov več, ljudem pa bi nudila
varnost in dostojno življenje, saj
se zato združujemo v slovenski
državi. Sodobne zahodne države
rešujejo socialne pravice z med-
narodnim delovnim pravom —
konvencijami in tako zapolnjuje-
jo vrzeli. Verjetno bo prišel čas,
ko se bodo te pravice vpisovale
tudi v njihove ustave. V Sloveniji
pa lahko te pravice vpišemo že
sedaj in ponudimo ljudem usta-
vo bodočnosti.
Ko je bil ustanovljen zbor za
ustavo leta 1989 (katerega člani
smo od samega začetka bili tudi
Neodvisni sindikati Slovenije iz
Ptuja), smo govorili o sodobni in
humani ustavi. To idejo želimo
uresničiti še sedaj in jo bomo tu-
di v bodoče. Osnutek ustave zbo-
ra za ustavo je bil v bistvu boljši,
kot je sedanji usnutek. Zato ta-
krat nismo imeli posebnih pri-
pomb. S sedanjim osnutkom pa
se ne strinjamo, ker se Sloveniji
ponuja dvomljiva ustava. Na to
ne pristajamo in bomo kritični
do vsakega ponujenega osnutka.
To pravico imamo. Ce ustavna
komisija ne bo sprejela sindikal-
nih predlogov, bomo pozvali de-
lavce, naj glasujejo proti ponuje-
ni ustavi, vse dokler sindikalni
predlogi ne bodo zapisani v usta-
vi.
Demos mora razumeti, da sin-
dikati ne bomo njihovi zavezni-
ki, ker so se z vzpostavitvijo par-
lamentarnega sistema (skupni
cilj) naše poti razšle. Delavcev
ne bomo pustili na cedilu. To je
naša vloga in cilj hkrati.
V Sloveniji ne obstajata samo
DEMOS in bivša oblast — dana-
šnja opozicija, temveč se rojeva-
jo nove ideje, ustvarjajo nove
zveze, ki imajo svoja poslanstva
in cilje. To je pluralizem mnenj
in delovanja. Za to smo se zavze-
mali, ne pa da bi se druga klika
polastila oblasti in da bi se me-
njale etikete.
Neodvisni sindikati Slovenije
— predsednik Rastko Plohi
Kako do denarja za dejavnosti
v krajevnih skupnostih
Krajevne skupnosti ptujske
občine so brez denarja. Največje
težave so tam, kjer se konec
prejšnjega leta niso odločili za
podaljšanje krajevnega samopri-
spevka. Glasovanje ni uspelo v
devetih krajevnih skupnostih, od
tega v štirih haloških. V mestnih
krajevnih skupnostih se bodo o
podaljšanju krajevnega samopri-
spevka odločali marca. Odlok o
začasnem financiranju splošnih
in družbenih potreb sicer zagota-
vlja nekaj denarja za krajevne
skupnosti, vendar ga je premalo
za pokrivanje vseh potreb. Gla-
vni vir za financiranje dejavnosti
v krajevnih skupnostih je samo-
prispevek. V občinskem proraču-
nu pa so že doslej zagotavljali
skoraj tri četrtine potrebnih sred-
stev za financiranje funkcional-
nih izdatkov in osebnih dohod-
kov za potrebe krajevnih skup-
nosti. Okrog osem odstotkov so
v prejšnjih letih dobile od samo-
upravnih interesnih skupnosti,
deset odstotkov je prinašal dogo-
vor, sedem pa samoupravni spo-
razum o ustanovitvi in delovanju
skupnih strokovnih služb krajev-
nih skupnosti. Teh virov pa sedaj
ni več.
V 35 krajevnih skupnostih
ptujske občine je zaposlenih 28
in pol ljudi. Za njihove plače in
funkcionalne stroške je lani ob-
činski proračun prispeval 4,5 mi-
lijona dinarjev. »Celega« tajnika
ima le osemnajst krajevnih skup-
nosti.
Metka Slanic, načelnica Od-
delka za občo upravo in prora-
čun in krajevne skupnosti ter čla-
nica izvršnega sveta, ki skrbi za
krajevne skupnosti, je povedala,
da bo mogoče nekaj prihraniti z
nekaterimi reorganizacijami ozi-
roma racionalizacijami. Bistveno
večji problem pa je po njenem
denar za dejavnosti v krajevnih
skupnostih, saj ga brez osnovne-
ga vira - samoprispevka tudi
v bodoče ne bo. »V krajevnih
skupnostih so računali, da r novo
davčno politiko in novo oblastjo
samoprispevkov ne bo več. Zdaj,
ko iščemo odgovore o/iroma po-
moč v republiki, pa nam odgovar-
jajo, naj se sami znajdemo.«
Možnosti za delne reorganiza-
cije in racionalizacije so v zdru-
ževanju tajnikov in matičarjev v
eni osebi na enem mestu za eno
oziroma več krajevnih skupnosti.
F^roračun je v enajstih mesecih
lanskega leta za funkcionalne iz-
datke zunanjih krajevnih skup-
nosti porabil 425 tisoč dinarjev.
Rezerve so še v zmanjšanju mati-
čnih območij. Trenutno jih ima-
mo 24 in smo po njihovem števi-
lu na prvem mestu v Sloveniji.
»Ni nobene bojazni, da bi-šli v
ukinjanje krajevnih skupnosti.
Krajevne skupnosti so bile usta-
novljene z referendumom, na
enak način pa se je moč odločiti
o njihovem ukinjanju oziroma o
reorganizaciji. V prvem trimeseč-
ju sprememb v financiranju kra-
jevnih skupnosti iz proračuna ne
bo; kaj bodo prinesle spremem-
be po tretjem mesecu, pa ne ve-
mo,« je še povedala Metka Sla-
nič.
Jože Maučec, tajnik skupnih
služb krajevnih skupnosti, se je
vprašal, ali so krajevne skupno-
sti, ki so lani iz proračuna dobile
za funkcionalne izdatke in oseb-
ne dohodke 4,5 milijona dinarja,
res tako velik potrošnik. Pri tem
je spomnil, da smo iz iste vreče
za pokrivanje izgube v kopališču
v Kidričevem in v Rujskih topli-
cah brez besed dali dva milijona
dinarjev. Štiri in pol milijona di-
narjev je le pet kilometrov asfal-
ta. Da bo podatek nazornejši, je
navedel, da je krajevna skupnost
Ivana Spolenaka lani zgradila
2400 metrov kanalizacije, za to
pa plačala 5,5 milijona dinarjev.
Poleg tega je akcijo pripravila,
vodila in zagotovila denar. Sicer
pa bo o tem, kaj so krajevne skup-
nosti naredile, koliko infrastruk-
ture, kulture in šolstva so prispe-
vale občini, da ne govorimo o delu
pri volitvah, plebiscitu, ob ujmi v
Halozah in drugih priložnosti,
najbolje povedala analiza. Do nje
bo potrebno priti po najkrajši po-
ti, da bo mogoče sprejeti kriterije,
ki bodo v bodoče osnova za prido-
bivanje denarja iz občinskega pro-
računa.
Bistveno je pri reševanju de-
narnih zagat krajevnih skupnosti
upoštevati to, da je krajevna
skupnost na nek organiziran na-
čin reševanje skupnih življenj-
skih vprašanj. Delegatski sistem,
svet, skupščina, hišni sveti tako
ali tako niso osnova krajevne
skupnosti. Skupna življenjska
vprašanja pa bo nekdo moral re-
ševati.
Predsedstvo je po daljši raz-
pravi sprejelo sklep, da lahko v
bodoče na denar računajo tiste
krajevne skupnosti, ki so tudi sa-
me pripravljene prispevati za svoj
razvoj. Zato se bo v krajevnih
skupnostih potrebno dogovoriti
za drugačen način zbiranja de-
narja. Ne gre računati, da bi se
financiralo vzdrževanje infra-
strukturnih objektov iz proračun-
skih virov.	MG
Predsedstvo Skupščine občine Ptuj je lani novembra na dele-
gatska vprašanja o novih krajevnih samoprispevkih takole odgovo-
rilo:
»Hitrejši razvoj infrastrukture in komunalne dejavnosti, druž-
benih dejavnosti in zadovoljevanje drugih skupnih potreb lokalnih
skupnosti ho tudi v prihodnje mogoč le s sredstvi in skupnim delom
občanov. Zato se predsedstvo Skupščine občine Ptuj zavzema za to.
da v krajevnih skupnostih oblikujejo svoje razvojne programe za
prihodnje obdobje, opredelijo razvojne prednosti in zagotovijo fi-
nančne vire za njihovo uresničevanje — samoprispevek.
Skupščina občine Ptuj in njeni izvršilni organi bodo v mejah
svoje pristojnosti, finančnih sposobnosti in v skladu s sprejetim raz-
vojnim programom podprli predvsem tiste razvojne programe kra-
jevnih skupnosti, ki bodo zagotavljali skladnejši razvoj širše druž-
bene skupnosti.
S sprejemom Zakona o spodbujanju razvoja demografsko
ogroženih območij v Sloveniji na osnovi celovitih razvojnih progra-
mov za to območje (Razvojni program Haloz in Slovenskih goric)
obstaja realna možnost za sofinanciranje teh programov iz republi-
ških virov " do 30 odstotkov predračunske vrednosti. Zato krajev-
nim skupnostim na teh območjih predlagamo, da program razvoja
in program samoprispevka deloma podredijo snovanju in jinancira-
nju teh kompleksnih razvojnih programov.«
Predstavniki Slovenske
demokratične zveze na obisku v
TGA Kidričevo
v soboto, 19. januarja, so
TGA Kidričevo obiskali pred-
stavniki SDZ dr. Dimitrij RU-
PEL, Igor OMERZA in Tone
PERŠAK. Z vodstvom podjetja,
predstavniki občine in predstav-
niki občinske organizacije SDZ
so razpravljali o položaju in per-
spektivah tovarne. Po izčrpnem
informiranju o problemih TGA
so si ogledali tovarniški kom-
pleks. Osnovna informacija, ki
so JU picustavnikom SDZ argu-
mentirali predstavniki tovarne,
je bila, da je cena električne
energije, dobljene od slovenske-
ga elektrogospodarstva, precej
višja, kot je cena elektrike, ki jo
dobivajo svetovni konkurenti
TGA-ja. Vodstvo podjetja jih je
tudi seznanilo, da bodo septem-
bra zaprli ekološko sporno elek-
trolizo A, še prej.— v juliju — pa
proizvodnjo metalurške glinice.
Nova elektroliza C, ki deluje že
dve leti, spada v sam vrh sveto-
vne tehnologije pridobivanja
aluminija in je tudi ekološko
neoporečna.
Predstavniki SDZ so po teh ra-
zgovorih sklenili, da bo dobljene
informacije pretresla Gospodar-
ska komisija SDZ in o TGA zav-
zela svoje stališče, predvsem v
smislu oblikovanja strateških na-
cionalnih izvoznih prioritet ne-
odvisne slovenske države.
Strankam pohaja sapa?
Kaže, da so se ptujske stranke izčrpale kar zade-
va predloge za mandatarja številka tri. Predsednik
skupščine občine Vojteh Rajher se je z njihovimi
predstavniki sestal dvakrat in obakrat novega ime-
na ni bilo. Demos pravi, da ima interes sodelovati
v vladi; konkretnega imena nimajo, razen da naj
bi člani dosedanje vlade ostali, sedanji vršilec
dolžnosti predsednika izvršnega sveta Branko Bru-
men pa prevzel funkcijo predsednika. Socialisti-
čna stranka meni, da bi mandatarja iskali izmed
članov sedanje vlade. Pri tem imajo v mislih tri
imena; gre za ljudi z visokošolsko izobrazbo, ki so
po njihovem mnenju sposobni opravljati to funk-
cijo. SDP svojega kandidata nima. Liberalno-de-
mokratska stranka pa tudi nima želje vladati.
Tako je v tem trenutku edino konkretno ime za
novega mandatarja Branko Brumen. Namesto
strank bodo- sedaj kadrovali skupščinski 2bori.
Predlog za mandatarja mora dati sedem članov
enega zbora oziroma dvanajst vseh treh. Skladno z
dosedanjimi pogovori je vršilec dolžnosti predsed-
nika izvršnega sveta Branko Brumen pripravil vizi-
jo vladnega dela.
Ko se je predsednik občine pogovarjal s pred-
stavniki ptujskih strank v parlamentu, so precej
pozornosti namenili tudi bodočemu financiranju
njihovega dela. Proračun ne more biti več edini
vir. Zato bo potrebno poiskati drugačne vire. Pre-
cej pa so govorili tudi o pripravah na nove volitve.
Upati je, da bodo zbori svoje delo, kar zadeva
oblikovanje predloga za kandidata za predsednika
izvršnega sveta, korektno opravile. Treznost pa je
pričakovati tudi od strank; medsebojno nagajanje
ne sodi \ parlament. Ce drugo ne, bi vsaj naj bil
skupni interes lepša bodočnost ptujske občine in
njen napredek.	MG
SLOVENSKA DEMOKRATIČNA ZVEZA
Dve leti dela
Slovenska demokratična zveza je politična stranka, ki je bila
ustanovljena na pragu slovenske pomladi 11. januarja 1989 in je po-
leg demokracije poudarila nacionalno suverenost. Imela je najbolj iz-
postavljeno vlogo pri postavljanju novih demokratičnih ustanov, vid-
no navzoča in med najbolj dejavnimi pa je tako v parlamentu kot v
vladi, v kateri so ji bili zaupani pomembni državotvorni resorji, kot so
zunanja politika, obramba, notranje zadeve in pravosodje, član stran-
ke pa je tudi predsednik slovenske skupščine.
Smo stranka slovenske politične in družbene sredine, ki združuje
najboljše tradicije slovenske svobodoljubnosti in domoljubnosti. Smo
hkrati svobodnjaška in hkrati konservativna stranka, ki povzema
200-letno izročilo evropske liberalne demokracije z elementi pozorno-
sti do človekovih pravic, parlamentarizma, gospodarske podjetnosti
in tekmovanja, naj gre za politične in gospodarske koncepte. Ponosni
smo na boje, ki so osvobajali slovenski narod izpod tuje državne, kul-
turne in ideološke tiranije; obenem pa zagovarjamo takšen položaj
Slovenije, ki nas v Evropi ne bi osamil, ampak bi nas povezal z mo-
dernimi evropskimi procesi. Smo stranka z izdelanim programom go-
spodarske, socialne in ekološke vizije prihodnje države Slovenije.
Osamosvajanje Slovenije zagovarjamo zato, ker nam sedanja jugoslo-
vanska ureditev povezovanje z Evropo prej zavira, kot pa lajša; in ker
menimo, da si kot delaven in umen narod zaslužimo enakopravnost z
drugimi evropskimi narodi. Iz položaja podrejenega, nesamostojnega
naroda je enakopravno pogajanje nemogoče.
Bili smo pisci Majniške deklaracije 1989, ustanovitelji koalicije
DEMOS, prvi smo predlagali deklaracijo o suverenosti države Repu-
blike Slovenije.
V imenu vodstva Slovenske demokratske zveze vas vabim, da se
dejavno vključite v slovensko politično dogajanje, da podprete našo
stranko.
Vabim vas na letni zbor občinskega zbora Slovenske demokrat-
ske zveze v Ptuju, ki bo v petek, 25. januarja ob 18. uri v dvorani roko-
metnega kluba v Muršičevi ulici (bivše kopališče).
Za občinski zbor SDZ:
Ivan LOVRENCiC
Iz pobude ptujski skupščini
Tudi Slovenska demokratska zveza je kot eno do pomembnih predvolilnih
vprašanj obravnavala vprašanja denacionalizacije. Iz gradiva Zakona o dena-
cionalizaciji je razvidno, da se temeljne dileme o teh vprašanjih na ravni repu-
bliške skupščine že razrešene. Razumljivo je, da bo v skupščinski razpravi še
prišlo do sprememb, vendar pa bodo temeljne smeri gotovo ostale, saj je po na-
ši oceni besedilo dokaj kvalitetno pripravljeno.
Skupščini predlagamo, da se nemudoma loti priprav, ki bodo omogočale
hitrejši tek postopkov, ko bo zakon sprejet. Pri tem opozarjamo, da so nekatere
slovenske občine (Lenart. Kranj) že sistematizirale v lanskem letu zbrane zahte-
ve za vračilo premoženja.
Predlagamo torej, naj skupščina naloži sekretariatom (za kmetijstva, go-
spodarstvo, stanovanjske zadeve in finance), da obravnavajo zahteve, ki so že
bile podane, in tudi tiste, ki bodo prišle naknadno, in pripravijo vse zahteve za
vračilo odvzete zemlje, da jih bodo komisije, ki bodo imenovane po Zakonu o
denacionalizaciji, lahko nemudoma začele obravnavati.
Posebej glede kmetijskih zemljišč predlagamo, da se opravi evidentiranje
zemljišč, ki so sedaj v upravljanju družbenih pravnih, pa bi prišla v poštev kot
nadomestna zemljišča v primerih, ko so prvotna zemljišča že pozidana ali v pri-
vatni lasti.	Predsednik 10;
Ivan Lovrenčič
Nesporno je, da je Sadam Husein,
iraški predsednik, pričel igrati vlogo
skupnega arabskega voditelja naspro-
ti Američanom. Skupna točka, ki je
bila, pri roki je seveda nerešen pro-
blem Pajestincev, poleg te najbolj
očitne pa gotovo že stare težnje po
združenem arabskem svetu, kar ima
korenine predvsem v skupni veri in
jeziku, čeprav je uradna arabščina
skupna povečini le elitam posamez-
nih, arabskih držav. Zgodovinarji po-
^RAK: velikost: 434.900 km'.
milijona prebivalcev, gl. mesto
Baf^dad ima 1,75 milijona prebi-
valcev. Večja gospodarska središ-
ča: Hasra, Kirkiik in Mossul: naj-
večja naravna bogastva: plin in
nafta, v kmetijstvu pomembna
\jnedv.sem bombaž in živinoreja. ^
gosto opozarjajo, da se nacionalna
ideja v arabskem svetu še ni povsem
uveljavila, saj državne meje še vedno
predstavljajo bolj rezultat procesa po
prvi svtovni vojni, ko so arabske drža-
ve skupaj s francoskimi in britanski-
mi silami iztisnile z arabskega poloto-
ka in bližnjega vzhoda otomanski
(turški) imperij. Tujki, ki nekako ovi-
rajo uresničevanje ideje o enotnem
arabskem svetu, so predvsem Kurdi,
razdeljeni med Irak in Iran. Nad nji-
mi je Irak izvedel nekaj grozotnih po-
bojev. Po jezikovni plati so tujci še
Berberci, po verski pa predvsem krš-
čansko prebivalstvo v Siriji in Liba-
nonu.
KUVAJT: velikost Je 17.800 km',
ima 1,6 milijona prebivalstva, gla-
vno mesto Kuvait jih ima 1,1 mili-
jona. Večji središči še Hawalli in
Salmva. Ima približno ti.soč hek-
tarjev namakane obdelovalne povr-
šine in obilo naftnih polj.
V__X
Najbolj zagreti za arabsko enotnost
— vodstvo je prevzel sedanji iraški
predsednik —, torej na vsak način že-
lijo spremeniti obstoječa razmerja sil
v korist enotnosti, iztisniti ali pokoriti
drugačne verske in etnične elemente
ter seveda ameriško prisotnost v arab-
skem svetu in v zalivu, kjer je bistve-
no predvsem bogato naftno polje. Ce
že ni mogoče akterjem arabskega
združevanja odpustiti verskega fun-
damentalizma, pa je posebnega raz-
misleka potreben njihovo protest pro-
ti pregonu Palestincev z njihovega
ozemlja. Tu je največ napak naredila
Velika Britanija po prvi svetovni voj-
ni, ko je z Balfourjevo deklaracijo da-
^AVDSKA ARABIJA: Je kralje^
na s 2,14 milijoni km' in 11 milijo-
ni prebivalcev, v glavnem mestu Er-
Riadu Jih Je 670 ti.soč. Večja mesta
.so Mehka, Taif DJidda. V kmetij-
stvu pomembni agrumi, dateljni, ži-
vinoreja: naftno bogastvo.
^ _X
la Židom obljubo o ustvarjanju »na-
cionalnega ognjišča za židovski na-
rod« na ozemlju Palestine. Po drugi
svetovni vojni so leta 1947 Britanci
vzpodbudili nastanek cone pod med-
narodnim nadzorstvom OZN. Ta
mednarodna organizacija je takrat
sprejela načrt o delitvi Palestine; Ži-
dje so ga sprejeli, Palestinci pa mu
odločno nasprotovali. Židje so nato
razglasili državo Izrael in takoj so se
pričeli spopadi z Arabci. Z agresiv-
nim gospodarstvom in močnim prise-
ljevanjem Židov je Izrael postal neva-
ren Arabcem, povzročil pa je dolgo-
letno trpljenje Palestincev.
Seveda se zdi, da Irak v tej vojni po
mednarodnih pravnih normah nima
pravice v imenu velike arabske ideje
početi česarkoli, še najmanj zasedati
SIRIJA: 185 tisoč km': 10.4 milijo-
na prebivalcev, od tega v Damasku
1,1 milijona. V kmetijstvu pred-
vsem pomembni vrtnarstvo in živi-
noreja: obilo fosfatov in nafte.
druge suverene dežele. Toda v njego-
vi ideologiji so to umetne, kolonialne
meje, začrtene po volji Velike Britani-
je, ki je po prvi svetovni vojni na veči-
ni arabskih ozemelj imela mandat. In
ni seveda rečeno, da morajo s temi
mejami biti Arabci sami tudi zado-
voljni. To je pravzaprav res že zgodo-
vina, a je za Arabce krivična in želijo
njene rezultate spremeniti. Vprašanje,
ki bo odločilno za iztek sedanje voj-
ne, je v dvojem: ali bodo arabske de-
žele potegnile v končni fazi z Irakom
JORDANIJA: Je kraljevina na 97
tisoč knr: ima 3,38 milijona prebi-
valcev. glavno mesto A man Jih ima
733 tisoč. Med naravnimi bogastvi
pomembni fosfati, r kmetijstvu pa
vrtnine, pšenica, agrumi in ovčere-
K_^
in Huseinom ali pa bo OZN ponudila
rešitev palestinskega vprašanja. Prva
možnost pomeni nadaljevanje vojne v
nedogled, druga pa dolgotrajno poga-
janje. a brez nevarnosti za nekontroli-
ran spopad nakopičene vojaške moči.
Pripravila: d. I.
tednik - 24. januar 1991
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
Kakšna naj bo
nova ptujska občinska vlada
Rudi Sega, pek: »Vlada mora
biti predvsem demokratična.
Ukvarja naj se z gospodarstvom,
predvsem s tistim delom, ki ima
bodočnost. Naj ima posluh za
ljudi, da Jih ne bo toliko brez
kruha. Ce ni zmožna sama reše-
vati gospodarskih težav, naj po-
išče pomoč in se poveže s stro-
Rudi Šega
kovnimi ustanovami, ki imajo
primerno znanje in sposobnost
za reševanje omenjenih vprašanj.
Prizadevati si mora za takšno
izobraževanje, ki ga naše gospo-
darstvo potrebuje, ne pa da
»producira« izobražence za bor-
zo dela.«
Karin Lowndes, ekonomska
tehnica — brez zaposlitve:
»Zelo mi Je žal, da predlagana
vlada ni dobila podpore. Po
vsem tem, kar se Je v občinski
skupščini že dogajalo, se bojim,
da bo zelo težko najti dobre lju-
di, ki bodo pripravljeni sprejeti
kandidaturo za novi izvršni svet.
Pri izbiri kandidatov bi moral iz-
ključno prevladovati strokovni
kriterij, ne pa pripadnost stranki
oziroma Demosu. Ne smemo po-
noviti Peterletove napake, ki je
izbiral svoje ministre po stran-
karski pripadnosti, saj sedaj ugo-
tavljamo, da več resorjev v repu-
bliški vladi ni ustrezno zasede-
nih. Tako kot vsi mladi tudi Jaz
upam, da se bodo delegati občin-
ske skupščine zavedali odgovor-
Karin Lowndes
nosti, ki jo imajo proti svojim vo-
lilcem, in bodo z vso resnostjo
imenovali novo občinsko vlado.
Nova ptujska vlada naj bo
strokovna, naj se ukvarja pred-
vsem s problemi gospodarstva in
varstva okolja. Mladi pa priča-
kujemo, da se bo pod novo vlado
odprlo več novih delovnih
mest.«
Boris Gerjovič, diplomirani
ekonomist: »Nova vlada ne sme
biti starejša od 40 let, izobrazba
se mi ne zdi najpomembnejša.
Ne cenim nobene diplome, opra-
vljene v zadnjih 45 letih, tudi
svoje ne. Zaželeno bi bilo, da bi
v vlado dobili nekoga, ki Je di-
plomiral v tujini, vendar se bo-
jim, da takšnih ljudi v občini ni.
MoJ kandidat za vodilno funkci-
jo v občinski vladi je Branko
Brumen, ki je po mojem mnenju
bistveno boljših od vseh doseda-
njih oziroma tistih, ki so sedaj v
igri za predsednika. Sicer pa mi-
slim, da za razvoj Ptuja ni odlo-
čujoče, kdo Je predsednik, tem-
več kakšni ljudje vodijo naše go-
spodarstvo. Trenutno so na klju-
čnih funkcijah v gospodarstvu v
glavnem ljudje brez ustreznih
znanj, ki vodijo v Evropo. Tu
predvsem mislim na računalni-
Boris Gerjovič
ško znanje, finance, marketing,
znanje tujih jezikov in podobno.
V preteklosti smo se izobraževali
za vse drugo, samo za potrebe
razvoja ne.«
Darinka Vaupotič, tajnica:
»Nova vlada mora začeti z reše-
vanjem gospodarskih težav. V
Darinka Vaupotič
tem trenutku se z njimi nihče ne
ukvarja, brezvladje Je naredilo
svoje. Sploh ni pomembno, kdo
Je predsednik oziroma kakšne
barve Je. Njegova glavna in edi-
na naloga je, da zagotovi prisot-
nost stroke na vseh področjih.
Star naj bo okrog 45 let, saj so to
leta, ko ima človek dovolj izku-
šenj in modrosti za prevzem tak-
šne funkcije.
Novi vladi še posebej priporo-
čam, da izvede racionalizacijo v
negospodarstvu, vendar ne na ra-
čun osebnih dohodkov tamkajš-
njih delavcev. Predvsem bi mora-
li zagotoviti prehod na evropski
delovni čas.«
Jožica Širovnik
Jožica Širovnik, finančna de-
lavka: »Od nove vlade pričaku-
jem predvsem izpolnitev volilnih
obljub. Prvi človek vlade mora
biti nujno iz gospodarstva in ši-
roko razgledan. Programa dela
ptujske vlade še ne poznamo, če-
prav je od volitev preteklo že več
kot pol leta. V njem bi moralo
največ pisati o reševanju gospo-
darskih težav oziroma kako pod-
jetja zavarovati pred stečaji.
Ce hočemo obdržati socialni
mir. Je potrebno ljudem zagoto-
viti vsaj minimalne prejemke ozi-
roma nadomestila. Za takšen
program na republiški ravni bi
tudi občinska vlada morala pri-
spevati svoje.
Nove oblastnike tudi vprašu-
jem, zakaj na nobeni seji občin-
ske skupščine ni predstavnikov
sindikata.«
Spraševala: MG
Fotografije: M. Ozmec
/.aJnJi rok za predajo orožja, ki je stekel prav
v času pisanja »Pisma od daleč" je zaskrbel tudi
bolj obveščene smrtnike v metropoli Beogra-
du. Vojska je namreč zastavila v ukaz še zadnji
kanček avtoritete in zelo verjetno utegne ob mo-
rebitnem /lasku priti do resne ohladitve in razko-
la tned naravnimi zavezniki Srbijo in voja-.
škim vrhom. Po drugi strani pa razorožitev hrva-
ških »posebnih in specialnih« policijskih enot ter
slovenskih odredov teritorialne obrambe in civil-
ne zaščite ne bi minilo brez oboroženih spopadov.
Vojaški spopad intervencionisličnih sil z Irakom, »podvigi« sovjet-
ske vojske v Litvi in drugih pribaltskih republikah v.sekakor dopuš-
čajo dobršno dozo pesimizma zaradi dejstva, da »zahodne demo-
kracije« niso niti s prstom mignile ali pa v.saj pomolile ruskega im-
perija.
Po nekaterih teorijah naj bi vojska sceno v Jugoslaviji rešila z
odstranitvijo posameznih federalnih političnih garnitur ter tako
»rešila« državo, ki ne razpada, ampak gnije. Bolj verjetno se mi
zdi. da bo nujen veliki kompromis med Srbijo in Hrvaško, še pose-
bej ker je geneza obeh oblasti praktično enaka, zalo seveda obe po-
litiki težko vegetirata druga ob drugi, loda slučajni socialni nemiri,
kolapsi gospodarstev bi v morebitnem rušilnem orkanu oziroma po-
tresu shranili tako Miloševiča kot Tudžmana na isto potresno stop-
njo ali če hočete - frekvenco.
To je seveda optimistična varianta razpleta v državi, ki je za-
mišljena kot srbska država, ustanovljena, da dokončno reši pro-
blem v Jugoslaviji. Zahteva po ustanovitvi in prebujanje Velike Sr-
bije oziroma združevanje Srbov v »diaspori« namrečpotneni eno iz-
med tetneljnih postavk srbskega memoranduma. Vprašanje je, ali
ni za dogovor med Hrvaško in Srbijo nujen odhod Miloševiča ali
Tudžmana. saj Srbi ne izpustijo nobene priložnosti, da bi sedanjo
oblast označili kot ustašoidno, ki bi Srhe v Kninu »poklala kot ov-
ce«, samo da se ji ponudi prva priložnost. Poučeni pravijo, da je
tned Srhi na Hrvašketn prisoten .zgodovinski spomin o dogodkih
med drugo svetovno vojno, zato je vprašanje orožja verjetno zelo
simbolično po sistemu: Vrnem ene^'a, zadržim oziroma nabavim pa
še tri nove pihalnike.
Nedvomno je Miloševič najmočnejši faktor v Jugoslaviji in tu-
di možni novi diktator, ki mu je .še do nedavnega pariral Markovič,
toda po srbskem vdoru v plačilni sistem je premier le še vitez žalost-
nega obraza Don Qihot. Uvajanje predsedniške oblasti v Jugoslavi-
ji ob že omenjeni analogiji s Sovjetsko zvezo niti ni iz trte zvito. Slo-
venija pravzaprav ne igra glavne vloge v ruskih ruletah, čeprav se
velikokrat pojavlja na politični sceri in je seveda pometnhno vpliva-
la na ikonografijo balkanskih zdrah. Ne ostane ji nič drugega, kot
da se čimbolj pripravi na drugi finančni udar Srbije, saj mehaniz-
mov, s katerimi hi to preprečili ob skorumpiranosti Narodne banke
Jugoslavije, ni.
Vladimir Vodušek
.pismo »od daleč«.
1 razvojnim projektom
Haloz ne smemo čakati
v Ptuju so se prejšnji petek sestali člani projektne skupine za iz-
delavo načrta razvoja Haloz. Ob navzočnosti NOVNE, študija za po-
deželje z Raven na Koroškem, ki bo projekt izdelala, so ugotovili, da
Jim manjka še precej podatkov, zlasti z bistriškega in šmarskega clela
Haloz. Gre predvsem za podatke s področja infrastrukture, kmetij-
stva, obrti in demografskega gibanja na omenjenih območjih.
Z izdelavo projekta Haloz bo potrebno pohiteti, da bi lahko še
pravočasno prijavili posamezne projekte za pridobitev republiških
sredstev. Vsaj tridesetodstotno republiško udeležbo pri nekaterih pro-
jektih zagotavlja Zakon o spodbujanju demografsko ogroženih obmo-
čij. V projektni skupini za izdelavo načrta razvoja Haloz sodelujejo
slovenskobistriška, ptujska in šmarska občina.
Skupščina občine Ptuj je za spremljanje uresničevanja razvojnih
načrtov za Haloze in Slovenske gorice imenovala posebno komisijo,
ki Jo vodi podpredsednica Ana Jagarinec. Komisija tudi predlaga, da
se za vodenje razvojnega projekta Haloz imenuje primerno usposo-
bljen strokovnjak.
MG
O novi davčni zakonodaji
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
V članku, kije bil objavljen v prejš-
njem Tedniku, je prišlo do nekaj ti-
skarskih napak. V drugem odstavku bi
se moral stavek: »Sov zakon ne pozna
več plačila davka kot davka« pravilno
glasiti: ... »ne pozna več davka od
davka.« Škrat nam jo je zagodel tudi
pri davku od osebnih prejemkov. Bral-
cem se za neljube napake opravičuje-
mo.
Hkrati še nekaj pojasnil v zvezi s
prejšnjim člankom. Olajšave, ki so
opisane pri dohodnini (10% od osno-
ve), se nanašajo na zavezanca za pla-
čilo dohodnine, razen pri zdravstve-
Ta lestvica se uporablja pri obraču-
nu osebnih dohodkov za mesec janu-
ar.
Davek od dohodkov iz dejavnosti
Davek od dohodkov iz dejavnosti
plačujejo zasebniki (obrtniki), ki do-
segajo dobiček z opravljanjem dejav-
nosti in so vpisani v register na ob-
močju Republike Slovenije, prav tako
pa tudi tisti, ki niso vpisani, če je vpis
pogoj za opravljanje dejavnosti. Za-
nih olajšavah. Pri davku iz osebnih
prejemkov lahko''za 4 otroke uvelja-
vljata olajšavo oba starša v višini
15 %, če pa imamo 3 otroke, pa eden
10%, drugi pa 15 % od bruto osebne-
ga dohodka. Ta olajšava pa ne velja
za upokojence in dohodke za prilož-
nostno opravljeno storitev.
Znan je tudi bruto osebni dohodek
za november, ki znaša 10.893,00 di-
narjev. Objavljamo tudi preračunano
lestvico za davek od osebnih prejem-
kov.
kon uvršča med zavezance tudi neka-
tere kmetijske proizvodnje:
—	reja perutnine in drugih živali,
ki ni vezana na doma pridelano kr-
mo, ribolov ter gojenje rib in školjk,
—	trsničarstvo, drevesničarstvo,
proizvodnja vrtnin in cvetja ter gob.
Ker je davčna osnova dobiček (to
pomeni, da se od vseh prihodkov v
koledarskem letu odštevajo odhodki),
je potrebno uporabljati predpise o ra-
čunovodstvu. Zavezanci pa so dolžni
voditi poslovne knjige ali evidence, ki
bodo predpisane z republiškim pra-
vilnikom o vodenju poslovnih knjig.
Pravilnik je v postopku sprejemanja.
Zavezanci — zasebniki za ta davek,
prav tako pa tudi njihovi delavci so
dolžni za prodane proizvode, blago in
opravljene storitve izstavljati račune
ali evidentirati te prihodke prek regi-
strske blagajne, odrezek oziroma ra-
čun pa izstaviti kupcu.
Izjeme, kjer se odhodki ne prizna-
vajo v obračunskih zneskih, so:
—	amortizacija največ do višine, ki
za 50 % presega amortizacijo,
—	nadomestila stroškov splošne
porabe v višini, ki je določena s kole-
ktivno pogodbo,
—	reprezentančni stroški v višini
30 % teh stroškov.
Od prihodkov lahko še odštevamo
v višini 0,1 % ustvarjenih prihodkov
izdatke za humanitarne, kulturne, re-
ligiozne, znanstv-ene, vzgojno-izobra-
ževalne in telesnokulturne namene,
če so izplačani osebam, ki so za opra-
vljanje teh dejavnosti organizirane v
skladu s posebnimi predpisi. V ena-
kem procentu se upoštevajo tudi iz-
datki za politične organizacije in sin-
dikate. Osnova za davek se zmanjša
za 50 % zneska, ki ga zavezanec pora-
bi iz dobička tekočega leta za pokri-
vanje izgub iz preteklega leta.
Osnova za davek iz dejavnosti se
ugotavlja na osnovi davčne napovedi
za leto nazaj. V tekočem letu se mese-
čno plačuje akontacija davka.
Davčna osnova se pri zavezancu, ki
opravlja dejavnost kot stalen poklic,
lahko zmanjša za 10 %, če lastna sred-
stva dokumentirano vlaga v nabavo,
rekonstrukcijo in modernizacijo os-
novnih sredstev. Zajeta Je tudi moder-
nizacija najetih prostorov, če se vla-
ganja ne krijejo iz najemnine.
Znižanje davčne osnove se prizna
za dobo dveh let. Na koncu drugega
odmernega leta je potrebno dokazati,
da so bila sredstva olajšave porablje-
na za omenjene namene.
Stopnje davka so: do 80% osnove
letnega osebnega dohodka zaposle-
nih v RS v letu, za katero se davek
odmerja. Je 15 %; med 80 in 320 % br.
letnega 01) je 80 % povp. OD obdav-
čnega po stopnji 15%, kar je nad
80 %, pa s 25 %. Nad 320 % br. letne-
ga OD Je osnova 80% povp. OD ob-
davčena z 90%, razlika nad tem pa
po stopnji 35 %.
Do posebnih olajšav so upravičeni
zavezanci, ki so začeli z dejavnostjo:
— prvo leto se jim dobiček ne ob-
davči, drugo leto po stopnji 34% in
tre^e leto po stopnji 66 %.
Ce pa je zavezanec začel z dejav-
nostjo na demografsko ogroženem
območju (po zakonu), je prva tri leta
olajšava 100%, v četrtem letu 50%, v
petem letu pa plača 75 % davka od
dobička.
Obrtnik bo imel tudi olajšavo v vi-
šini 15% delavčevega 01) prvih 12
mesecev, če bo to delavcu prvo delo-
vno razmerje ali pa je bil več kot dve
leti prijavljen pri službi za zaposlova-
nje. Ce obrtnik zaposluje invalidne
osebe, je olajšava odvisna od teže in-
validnosti teh oseb in se giblje med
30% osebnega dohodka, izplačanega
invalidom, do 60 % povprečnega eno-
letnega čistega OD v preteklem letu.
če gre za gluhonemo osebo.
Poudariti je potrebno, da se bo
med letom v RS spremenila tudi za-
konodaja s področja prometnih dav-
kov, obrtniški zakon, zakon o trgovini
in zakon s področja računovodstva.
Prihodnjič pa kaj več o davkih iz
kmetijstva, premoženja, premoženj-
skih pravic in kapitala.
Stanislav Zavec,
direktor Uprave
za družbene prihodke
Folklora gre, zatika se pri
karnevalskih skupinah
Bodočnost Ptuja je v razvoju terciarnih dejavnosti. Za-
to je pričakovati, da bodo tudi razne prireditve dajale
kruh marsikateremu njegovemu prebivalcu. Ce so časi
najstarejsi ptujski prireditvi - kurentovanju še tako ne-
naklonjeni, je potrebno vztrajati in jo ohraniti. Trenutno
res ne kaze dobro, vsaj kar zadeva karnevalski del, fol-
klorne skupine pa se pridno prijavljajo: poleg petnajstih
domačih bomo na pustno nedeljo znova občudovali ma-
skare iz Turnišča, coprnice iz Cerknice, škoromate iz Pod-
grada ter nekatere druge slovenske in tuje pustne skupi-
ne. Na starih ptujskih ulicah in trgih letos bo pustna
nnt potekala v starem mestnem Jedru - bo zvonilo
1-0 kurentov. Od domačih skupin Je potrebno še posebej
omeniti kopanjarice. To obleko bodo letos nosile zabov-
ske pevke.
V biroju Turističnega društva bodo do konca januarja
^prejemali prijave za karnevalske skupine. Nekatere moti,
aa je organizator predlagal »pustno obleko v stilu kultur-
nozgodovinske dediščine Ptuja in Slovenije«. To pa še ne
KURENTOVANJE 91
pomeni, da je vse drugo prepovedano; za kakovostne
skupine bo vedno prostor.
Na pustno nedeljo pričakujejo organizatorji tudi šolske
skupine, četudi bo mladinski karneval v torek na tržnici.
Ob 9.30 bodo nastopili najmlajši iz vrtca, ob 10.30 pustne
maske iz osnovnih šol, ob 11. uri pa se Jim bodo pridružili
srednješolci. Komisija, ki vodi priprave na mladinsko pu-
stovanje, pričakuje okrog 2000 udeležencev. 11. februarja
popoldan bo v športni dvorani Mladika tudi otroška ma-
škerada.
Veliko bolj kot v prejšnjih letih bo ptujsko kurentova-
nje zastopano v slovenskih in hrvaških medijih. Posebno
predstavitev organizacijski odbor pripravlja ob odprtju
del Franceta Miheliča v LJubljani. Skupščina občine Ptuj
je eden od sponzorjev Miheličeve razstave.
MG
4 - MORDA VAS ZANIMA
24. januar 1991 - TgPMIK
MILENA TURK
Življenje
lukarjev
(14. nadaljevanje)
Dopoldne so prodajali na trž-
nicah, popoldne so odšli z na-
hrbtniki in cekarji ter polnimi ro-
kami vencev ponujat luk po hi-
šah. Tako so prodajali še po dru-
gi svetovni vojni, čeprav je bilo
prepovedano. Ponavadi sta pro-
dajali po dve lukarici skupaj:
ena na eni strani, druga na drugi
strani ceste. Ker se lukarice kdaj
pa kdaj niso dobro domenile, kje
bo katera prodajala, jih je več
ponujalo pri isti hiši ali stanova-
nju. Zato gospodinje pogosto ni-
so hotele odpirati vrat, samo po-
kukale so skozi linico v vratih in
zavpile: »Vertluchte Zwiebel!«
ali pa: »Eh, lukarica je spet tu!«
Posebno v kriznem obdobju v
letih od 1929 do 1933 je bilo tež-
ko s prodajo luka. Pogosto so
luk kupili iz milosti. Nekatere lu-
karice so bile iznajdljive: oblekle
so se v stare, izprane obleke in se
pretvarjale, da so doma pogoreli
ali pa da jim je umrl mož in ima-
jo doma še veliko lačnih ust.
Zvečer so se lukarice izmučene,
pozimi premražene, poleti zago-
rele zatekle v kakšen hlev, kjer so
prenočile. Le furmani so si iahko
privoščili najeto prenočišče. V
podnajemniških stanovanjih je
Lukarske jedi.
med obema vojnama stala nočni-
na 4 din, t. j. en venec čebule.
Hrano v gostilni so si le malo-
kdaj privoščili, pa še to kvečjemu
juho brez mesa in rumov čaj, če
je bilo prehudo mrzlo. Hrano so
si nesli od doma: kruh, kos slani-
ne — »špeha«, klobaso iz prete-
žno mastnega mesa »špehari-
co«, »sireke« in jabolčnik za že-
jo. Tu in tam so jim kakšen
»špricar« plačali tudi kupci, ki
so pri njih pogosto kupovali. Po
drugi svetovni vojni so si hrano
kupovali tudi v trgovinah in jo
šli v gostilno pojest.
Na boljšem so bili tisti lukarji,
ki so imeli v mestu znance, pri
katerih so lahko prespali, morda
tudi kaj pojedli ali vsaj shranili
vreče čebule. Za povračilo so jim
dali luk, če so ga hoteli vzeti, ali
jajca, mleko, skuto, smetano.
Lukarji so prodajali tudi na
ulicah (v Mariboru na Gosposki
ulici, kjer je bilo največ ljudi), na
trgih pred cerkvami, pred gostil-
nami, pred bolnišnicami, pred tr-
govinami in jetnišnicami, na že-
lezniških postajah, ponujali pa
so tudi možje in starčki, celo
otroci. Zgodilo se je tudi, da je
kakega starejšega lukarja, ki je s
preveliko vnemo prodajal na ce-
sti, povozil voz ali avto.
Ko so se lukarji proti večeru
vračali s trštva s polnimi žepi in
praznimi vozovi, se je nemalo-
kdaj pripetilo, da so jih napadli
roparji, posebno če so se vračali
ponoči in je cesta vodila skozi
gozd. Znani so primeri, ko so se
taki napadi končali z lukarjevo
ali napadalčevo smrtjo.
Lukarji po pravilu niso imeli
prijavljene obrti oziroma obrtne-
ga lista za trgovino s čebulo, tudi
tisti ne, ki so se ukvarjali zgolj s
preprodajo. Zbornica za trgovi-
no, obrt in industrijo je od leta
1918 do druge svetovne vojne iz-
dala le dva obrtna lista dovo-
ljenji za trgovino s čebulo in se-
meni v občini Ptuj, in sicer: leta
1922 Jeri Bezjak od Sv. Marka
(Markovci) in leta 1919 Mariji
PrigI iz Ciorišnice."
V Dornavi je bilo med obema
vojnama K) do 15 domačink, ki
so se ukvarjale zgolj s preproda-
jo luka. Rekli so, da »hazirajo«.
Po hišah so odkupovale luk
imele so »konto« in ga potem
prodajale na tržnicah.
lA KARSKA PRKHRANA
Hrane je najbolj primanjkova-
lo zgodaj spomladi, ko so pošle
vse zaloge. Luk, ki so ga še imeli
za prodajo, pa je bilo na pomlad
težko prodati. Tako ni bilo niti
denarja niti hrane. Luka pa je bi-
lo vedno dovolj pri hiši, zato so
rekli: »Liik pa kriih, pa jiižna
vkiip!«
Največkrat je bil na mizi svež
luk in kruh ter lukova jedila:
»oljov liik« (narezani luk, bučno
olje, v trdo kuhana in narezana
jajca, sol, poper), »liikov zos«
(prežganje na zaseki, narezano
čebulo in krompir so skuhali v
osoljeni vodi; jed je podobna
krompirjevemu »zosu«, le da je
več luka kot krompirja), »sireki«
(skuta, drobno seseklan luk, rde-
ča paprika, sol in poper -- obli-
kovali so jih v majhne piramide,
jih posušili, tako da so bili pri-
kladni za prenašanje na tržnico
ali na njivo). Pripravljali so tudi
težko in zelo sitostno jedilo iz
skute, kisle smetane, rdeče mlete
paprike, narezanega luka, soli in
popra. Ta jed je podobna sire-
kom, vendar so jo jedli svežo z
žlicami in vsi iz ene sklede. Po-
nudili so jo ob težkih kmečkih
delih (okopavanju, mlačvi, žetvi,
košnji).
Ce so jedli svež luk, so ga na-
rezali na kolute, obrisali in zme-
čkali z robom predpasnika. Rekli
so, da se mora luk »polulati«, še-
le potem so ga jedli osoljenega.
Po drugi svetovni vojni so pričeli
jesti kruh, namazan z zaseko in
potresen s čebulo ali česnom. To
je bila poslastica, ki so jo ponu-
dili tudi gostom. Prej so zaseko,
ki je je bilo pri hiši malo, upora-
bljali samo za kuho in za shrani-
tev suhega mesa v »tunkah«.
Sveže meso in mesne juhe so
jedli na kolinah in na gostijah.
Ob nedeljah, praznikih in težkih
kmečkih opravilih so jedli kuha-
no prekajeno meso in kislo juho.
Značilna jed je bila sirova poga-
ča (nevzhajano testo iz bele mo-
ke, skute, kisla smetana in slad-
kor), ki so jo pripravili ob nede-
ljah, če ni bilo mesa na mizi. Po-
gosto so jedli žgance (ajdove, ko-
ruzne, pšenične) in kislo zelje.
Kruha je bilo bolj malo. Starejši
ljudje še sedaj rečejo: »Jejte pis-
nivi kruh, te bote boj močni!«
Kadar so pekli kruh, so iz ostan-
kov testa naredili značilno jed
»opolenke« (pogače, potresene z
ocvirki).
V Lukariji je primanjkovalo
sadja, saj tukaj ne uspeva. Malo
so imeli jabolk, sliv in hrušk, pa
še te so otroci zelene sklatili z
dreves. Iz jabolk so pripravljali
jabolčnik rahlo alkoholno pi-
jačo, ki so jo pili zlasti poleti ob
velikih kmečkih delih. Vina je bi-
lo bolj malo, le veliki kmetje so
imeli vinograde v Halozah. Naj-
večkrat so ga pili. ko so zaslužili
z lukom. Že ko ::o se vračali s tr-
govanja, so se ustavljali v gostil-
nah; ko so pili, so rekli, da pijejo
na luk, če pa so kvartali. so rekli,
da kartajo na luk.
Se nadaljuje
Opombe:
" arhiv srs. tol 14.
Nedeljsko kosilo.
NASVETI ZA VSAK DAN
■ .■ ■	• »B -
Ko za mizo smo
zbrani...
Danes vam ponujam naslednji
meni:
porova kremna juha
svinjska zarebrnica po cigansko
široki rezanci s sirom
marelični žepki z orehi
Porova kremna juha
Nasekljano čebulo ovenemo
na maslu, dodamo na kolobarč-
ke narezan por in prepražimo.
Zalijemo z juho (lahko iz kocke),
skuhamo do mehkega in prepasi-
ramo. Zgostimo jo z drobno nari-
banim surovim krompirjem, do-
solimo, popramo in dodamo na-
riban muškatni orešek. Preden
juho serviramo, vanjo umešamo
kislo smetano, pomešamo z ru-
menjakom (juho legiramo), in
potresemo z nasekljanim zelenim
peteršiljem.
Naredimo jo iz:
4 stebelc pora
4 dag masla
1 čebule
1 litra juhe
soli
popra
muškatnega oreška
nasekljanega zelenega peteršilja
Svinjska zarebrnica po cigansko
Svinjski kare narežemo na za-
rebrnice, težke 12 dag, malo po-
tolčemo, solimo, popramo in
spečemo (ne do konca). Damo
jih na stran. Na maščobi, kjer
smo pekli zarebrnice, zdušimo
nasekljan česen, dodamo mleto
rdečo papriko, zalijemo z vinom
in prevremo. Dodamo zarebrni-
ce, po potrebi še zalijemo z juho
do konca zdušimo in serviramo.
Za pripravo smo porabili:
1	kg svinjskega kareja
sol
poper
3 jedilne žlice olja
2	stroka česna
1 čajno žličko mlete rdeče papri-
ke
3/4 dl rdečega vina
juho za zalivanje
Široki rezanci s sirom
Smetano in sir zavremo, doda-
mo ne preveč kuhane široke re-
zance, dobro premešamo in ser-
viramo.
Naredili smo jih iz:
40 dag širokih rezancev
3/4 dl sladke smetane
10 dag sira (ne preveč pikantne-
ga)
Marelični žepki
Maslo in ščepec soli penasto
umešamo, dodamo rumenjake.
prepasirano skuto, moko in
zgnetemo v gladko testo. Razva-
Ijamo ga cca 2 mm debelo. Z
večjim kozarcem ali modelom za
krofe izrežemo testo. V sredino
damo kavno žličko marelične
marmelade. Robove testa prema-
žemo s stepenim jajcem in pre-
pognemo. Z vilico robove dobro
stisnemo, da dobimo lepe pol-
krožne žepke.
Kuhat jih damo v vrelo vodo.
Kuhamo jih 5 minut na majhni
temperaturi (toliko, da voda vre).
Oplaknemo jih s hladno vodo in
povaljamo v mletih orehih in
sladkorju v prahu. Ponudimo jih
z marelicami iz kompota.
Za pripravo potrebujemo:
6 dag masla
sol
3 rumenjake
25 dag moke
marelično marmelado za nadev
jajce za mazanje
mlete orehe
sladkor v prahu
Želim vam dober tek ter veliko
veselja in uspehov s kuhanjem.
V naslednji številki Tednika
boste spoznali nov predlog meni-
ja in recepte za pripravo kosila
oziroma večerje pod geslom »Ko
za mizo smo zbrani . . .«
Dušan Bombek
tehnolog
iz Kmetijskega kombinata
— turizem in gostinstvo Ptuj
Aforizmi
Ko je začel mislili, si je premislil.
• • •
Da je smodnik že izumljen, bomo
ugoiotili šele takrat, ko nas bo
razneslo.
• • •
Medlem ko je kapitalizem uspešno
oplajal kapital, je socializem še
uspešneje oplajal kapitalne napa-
ke.
• • •
Najprej so ljudi pošiljali na Goli
otok zaradi golega zaupanja v
Stalina in mati Rusijo, nato zara-
di gole resnice o našem sistemu,
na koncu pa že kar iz čisto gole
navade.
• • •
Kdor seje. temu požanjejo.
Dober den! Svet je čista nor in zmešani. Zgodb se je tisto, česar smo si naj-
manj želeli: vojna, ruševine, mrtvi, ranjeni. Gledaš televizijo, poslušaš radija, bereš
cajtnge, se pogovarjaš z lidmi - r.vf je narobe. Clovikje grota človeki morilec in ne
človik. Pa saj za dezon posije sunce in za suncom drgoč dež pride. Tak se pač suče
kolo zgodovine . ..
Pustimo vojne pri tniri in si rajši kaj hecnega zgučimo: kak ste vena že culi, si
je nova ohlost zmislila tudi nove dovke. Dovek na to. dovek na ovo, dovek na da-
vek. Pa saj vete, da se Udje stalno znajdejo in si išejo davčne olajšave. Ker je tudi
na deco dovčna olajšova. seje i' eni družini zgoda naslednji primer: Mož je v« ske-
sani prizna svoji ženkici, da ima še enega nezakunskega otroka in hi poleg svojih
dveh lehko .sV tistega prijavili :a davčno olajšavo. Ženkica se je razočarana stri-
njala s predlogon in ('.st* je minulo hre: vejkšega družinskega karambola. Drugi
den, gdoje priša mož domu, pa je najša ženo vio obujpano in zajokano. »Kaj se je
zgodilo?« jo je vpraša. Žena pa nič in joi'e,joče naprej. »Ja, ge pa sta najina otro-
keca'^« je bilo naslednjo vprašanje. Doba je odgovor, takšni, ke ga je skoro kop
ftrojla: '>Veš, drogi tnožek, tudi atek od nojine dece hi rad uvelovla davčno olajšavo
in je obodvo odpela na svoj dum.«
Vidite, drogi bralci in hrolke, kaj r.st' se živemi človeki lehko pripeti. Zato pa:
dobro si preštejte svojo legalno in ilegalno deco in se tudi pozanimajte, kakšno po-
zitivno ali pa negativno otroško bilanco ma vaš zakonski partner. Pa saj vena po-
znate tisti že stori pregovor: Mamice so gvišne, za atcka pa se nikol prav ne ve. Za-
to pa tudi v praksi upoštevlemo pravilo, da morejo deca vse moške lepo in spoštlivo
pozdrovlati. ..
Pa smo prušli do kunca. Če ho »'.ve po sreči, se drgoč srečamo drugi tjeden. Pa
srečno. VAŠ LUJZEK.
Nova mesnica
Srečka Pala
Ob Mariborski cesti, v stanovanjski hiši na Rimski ulici 10, je v
soboto, 12. januarja, odprl lično in sodobno urejeno mesnico Srečko
Pal. Tako lahko ob obisku trgovinice Bazar, ki je v isti hiši, nakupite
sveže in suhomesnate izdelke. Posebnost ponudbe so domači očiščeni
piščanci ter domače pečenice in mesne klobase, ki so tudi malce dim-
Ijene. Mesnica je odprta vsak dan razen ponedeljka od 8. do 12. ure
ter od 15. do 18. ure popoldan, v soboto pa od 8. do 12. ure. V nedeljo
imajo zaprto.
-OM
Srečko Pal (desno) s svojo mlado pomočnico in pomočnikom.
(Foto: M. Ozmec)
V vrtu
v ZELENJAVNEM VRTU je januar mesec na-
črtovanja. Pripraviti si moramo načrt organizacije
zelenjavnega \rta, velikosti in opravil v njem. S
tem v zvezi je načrt saditve in obnove. O načrtova-
nju v vrtu govorimo nekoliko več zato, ker seje le
na osnovi načrta mogoče pravočasno oskrbeti s
potrebnim reprodukcijskim materialom: semeni,
sadikami, gnojili, zaščitnimi sredstvi in opremo, ki
jo bomo med letom potrebovali.
Oskrba s semeni sodi med najpomembnejše se-
stavine načrtovanja. Običajno razpolagamo s tre-
mi viri semen: doma pridelanimi, ostanki semen iz
preteklih let in nakupljenimi. S semeni, ki jih mo-
ramo kupiti, se moramo oskrbeti pravočasno, do-
kler je na voljo še dovolj široka izbira vrst in sort
vrtnin. Sicer pa je naše vrtnarjenje v prvi vrsti od-
visno od kakovosti semena, ki ga bomo potrebova-
li. Še vedno velja pregovor: »Kakršno seme boš
sejal, tako boš žel!«
Za izbiro semena sta najpomembnejša izvor in
kaljivost. Semena, ki jih bomo kupili, že spremlja
atest o kaljivosti, z ostanki semen, s katerimi raz-
polagamo morda že več let, in semeni, ki smo jih
pridelali sami doma, pa opravimo kalilni preizkus,
da bomo vedeli, kakšna je njihova kaljivost. Kalji-
vosti vrtnih semen običajno posvečamo vse prema-
lo pozornosti, pri čemer pa delamo veliko napako,
saj je s pripravo zemlje za setev in samo setvijo to-
liko fizičnega napora in stroškov, da ne kaže tve-
gati in prepuščati kaljivosti slučajnosti. Večje šte-
vilo semen bomo vložili v kalilni preizkus, bolj na-
tančno je ugotovljena kaljivost. Ce bo vzkalilo nad
30 ali 50 odstotkov semen, ga uporabimo za setev,
sicer pa ga zavrzimo, ker kalitev ni več zanesljiva.
Zelenjavna semena ostanejo kaljiva različno
dolgo: do treh let starosti so kaljiva semena čebu-
le, pora, cvetače. korenja, graha; štiri leta so še kar
dobro kaljivi redkev, repa, redkvica, koleraba, fi-
žol in vse vrste solate in endivije. Buče, brstičar,
kumare, zelje, rdeča pesa in paradižnik, če so bila
semena hranjena na suhem in hladnem prostoru,
so kaljivi še po šestih do osmih letih.
Konec januarja lahko sejemo v lončke ali za-
bojčke in jih postavimo na svetlo okno ogrete ku-
hinje ali sobe: najprej papriko, jajčevce in kuma-
re. Papriko bomo seveda potem še dvakrat prepi-
kirali, da se bo razvila v močne sadike in da bodo
dovolj utrjene za sajenje na prosto, ko bo preneha-
la nevarnost slane. Kumare pa, če jih bomo gojili
v toplih gredah, rastlinjakih ali na prostem, seje-
mo v lončke, da jih bomo kot dobro razvite sadike
tjakaj posadili skupaj s koreninsko grudo.
V	SADNEM VRTU na najbolj izpostavljenih
toplih in zavetnih legah te dni že cveti leska. Ce le-
ske v času cvetenja ne bo zajela občutnejša zima,
se bodo ženski cvetovi po oplodnji ponovno zapr-
li, dajali bodo videz cvetnega brsta v zimskem mi-
rovanju in bodo zavarovani pred pozebo.
Ker se je vegetacija leske torej že pričela, je
skrajni čas, da opravimo rez in redčenje grmov le-
ske, če tep že nismo opravili v jeseni. Izrežemo iz-
rastke, ki odganjajo iz korenin in koreninskega
vratu, vse poganjke, ki grm zgoščujejo in zasenču-
jejo. Rodr.e so le tiste veje, ki so dovolj osvetljene
in pri rasti niso ovirane. Krajšanje ogrodnih vej
pride v poštev šele pri starejših grmih leske, ki
imajo že preveč ostarelega in izrojenega lesa.
V	OKRASNEM VRTU v vremenskih razmerah,
ko zemlja ni zmrzla in če ni preveč mokra, lahko
že sadimo gomoljčke vetrnic ali anemon in zlatic
ali hanunculus. Sadimo jih v globino trikratnega
premera gomoljčkov — 6 do 8 cm. Posevek pokri-
jemo z listjem, gnojem ali za pedenj debelim slo-
jem igličevja, da bo tako zavarovan do pomladi
pred ostrim zimskim mrazovjem.
Ce se nameravamo lotiti urejanja živice ali žive
meje iz ligustra, si lahko pridelamo sadike kar do-
ma. Januarja, ko je kalina ali liguster še v fazi zim-
skega počitka, narežemo dobro razvite enoletne
poganjke, ki jim je les dozorel. Do 30 cm dolge
mladike potaknemo na hladnem kraju skoraj do
vrha in pošev v zemljo, marca pa jih razrežemo na
tri oči in potaknemo v dobro zemljo ves do gornje-
ga popka v medvrstni razdalji 20 krat 20 cm. Poleti
jih skrbno okopavamo in preprečujemo zapleve-
Ijenost, v jeseni pa bomo tako imeli pridelek iz-
vrstnih in poceni sadik.
Miran Glušič, ing. agr.
— 24. januar 1991
NEKOČ IN DANES — 5
tednik
Kršitev predpisov o samoprispevku
(2. nadaljevanje)
Samoprispevek tujih občanov
KS Juršinci, Rogoznica. Majšperk, Ptujska
Gora, Cjorišnica. Girkulane in Polenšak v
svojih sklepih o razpisu referenduma za
uvedbo samoprispevka predvidevajo plače-
vanje samoprispevka tudi za občane, ki na
območju KS, katera uvaja samoprispevek, si-
cer nimajo stalnega bivališča, pač pa nepre-
mičnine.
Po sklepih KS Juršinci in KS Polenšak naj
bi tuji občani plačevali samoprispevek letno
v znesku 250 din, po sklepu KS Rogoznica
1 % povprečnega letnega osebnega dohodka
v Republiki Sloveniji, po sklepu KS Ptujska
Gora 0,5 % neto osebnega dohodka, po skle-
pu KS Girkulane letno 100 DEM v dinarski
protivrednosti, v sklepih KS Videm pri Ptuju
in Gorišnica pa je določeno, da bodo lastniki
nepremičnin, ki imajo bivališče zunaj ome-
njenih KS, nepremičnine pa na območju teh
KS, plačevali samoprispevek v znesku in na
način, ki jih določita sveta teh KS.
Glede višine različnih predvidenih samo-
prispevkov tujih občanov velja smiselno isto,
kot sem pisal o različnih samoprispevkih
zdomcev. V nasprotju z ZS, zlasti z določbo,
da se samoprispevek za vse kategorije zave-
zancem lahko uvede le, če so se občani z re-
ferendumom vnaprej izrekli za njegovo uved-
bo, pa sta določbi v sklepih KS Videm pri
Ptuju in Gorišnica, ki prepuščata referendu-
MIRKO KOSTANJEVEC
mu le načelno odločitev, ali naj bi tudi tuji
občani plačevali samoprispevek. Po mojem
mnenju pa se lahko tudi znesek in način pla-
čevanja samoprispevka tujih občanov dolo-
čata le na referendumu, ne pa s sklepom sve-
ta KS.
Cilede sodelovanja v pripravljalnem po-
stopku za razpis referenduma in načina oseb-
nega izjavljanja tujih občanov velja isto, kot
sem zapisal za zdomce. Ugotovil pa sem, da
v sklepih o razpisu referenduma za uvedbo
samoprispevka omenjenih KS ni najti vsebi-
ne, k' hi morala biti glede na določbo 7. toč-
ke 6. čl. ZS. Omeniti pa moram kot hvalevre-
den poizkus upoštevanja cit. določbe ZS do-
ločbo v 6. čl.sklepa KS F^tujska Gora, ki dolo-
ča, da bo tuje občane, ki so lastniki nepremi-
čnin na njenem območju, KS seznanila s pro-
gramom, ki se bo sofinansiral iz zbranih sred-
stev krajevnega samoprispevka, ter z datu-
mom referenduma. Po mojem mnenju bi bilo
potrebno še zapisati, da se tudi občani lahko
osebno izjavijo o samoprispevku ali na refe-
rendumu ali s podpisovanjem ustrezne izja-
ve.
Samoprispevek kmetov
Skoraj vsi pregledani sklepi o razpisu refe-
renduma za uvedbo krajevnih samoprispev-
kov v omenjenih KS predvidevajo, da bodo v
primeru uspešnega referenduma občani, ki
imajo dohodek iz kmetijske dejavnosti (v na-
daljevanju kmetje) plačevali samoprispevek
v % od katastrskega dohodka. Opozorim naj,
da Je v uvodoma omenjenem družbenem do-
govoru zapisano, da krajevni samoprispevek-
sme biti največ 5 % od letnega katastrskega
dohodka. Večina omenjenih KS Je ta dogo-
vor upoštevala, vendar so tudi izjeme. Tako
je n. pr. KS CJraJena predvidela samoprispe-
vek 8%, KS Irnovska vas 10%, KS Juršinci
pa celo 20 % od katastrskega dohodka. Origi-
nalno določbo pa vsebuje sklep KS Cirkov-
ce, ki določa, da bi zavezanci, ki imajo doho-
dek od kmetijske dejavnosti, plačevali samo-
prispevek po tehle merilih:
a)	zavezanci s 4 ha - 7 ha obdelovalne
zemlje 1,5% od povprečnega osebnega do-
hodka v Republiki Sloveniji,
b)	zavezanci z nad 7 ha obdelovalne zemlje
3 % od povprečnega osebnega dohodka v Re-
publiki Sloveniji.
Domnevam, da referendum v KS Girkovce
ni uspel tudi zaradi originalne zamisli, kako
kmetom določiti samoprispevek. Konec
Opomba uredništva:
Sestavek Je nastal sredi decembra 1990, za-
to se nekateri podatki (o razpisanih referen-
dumih, uspešnih in neuspešnih izidih) ne uje-
majo s sedanjim stanjem, vendar zaradi tega
predpisi o samoprispevkih niso nič manj kr-
šeni. Kvečjemu kakšno nepravilnost več bi
lahko ugotovili.
Skrb za duševno zdravje v starosti
PRIM. DR. ALEKSANDER POZNIK
Starost, usihanje in propada-
nje telesnih in duševnih sposob-
nosti delimo običajno na tri ob-
dobja: Klimakterij, staranje in
starost.
Pri ženskah traja klimakterij le
kratko — eno do dve leti, zato so
spremembe zelo burne, posebno
na čustvenem področju. Pri mo-
ških traja klimakterij od 50 do
60. leta starosti, torej precej bolj
počasi. Zato so spremembe pri
moških precej manj burne, brez
ostrih ločnic. Čeprav so manj
opazne, pa vsota teh sprememb
verjetno ni manjša kot vsota kli-
makteričnih sprememb pri žen-
ski.
Običajno menimo, da traja ob-
dobje staranja od 50. do 55. leta
življenja. Opozoriti pa je treba,
da nastopi okoli 70. leta starosti
nenadni, hiter upad duševnih
sposobnosti, tako da bi bilo smi-
selno šteti obdobje starosti šele
od takrat.
Starostne spremembe povzro-
čata v glavnem dva vzroka: ate-
rosklerotične, kjer so prvotne
spremembe na ožilju in šele te
okvarjajo možgane, in spremem-
be, ki nastajajo neposredno na
možganskem tkivu brez prizade-
tosti ožilja.
Glavne značilnosti staranja in
starosti so: slabljenje spomina.
pri čemer ostane spomin za rana
obdobja življenja neokvarjen,
okvarjen pa za bližnje dogodke;
nižja vitalnost, mišljenje je manj
elastično; intelektualne sposob--
nosti padajo; popušča sposob-
nost za koncentracijo; čustva
zbledijo, poplitvijo, postanejo la-
bilna; razdražljivost; nerazpolo-
ženost in otožnost; svojeglavost;
trma; sebičnost in brezobzirnost;
razumevanje slabi; samokriti-
čnost upada itd. V starosti se pri-
druži tem znakom še duševna
utrudljivosf,. oslabljeno opaža-
nje, okorno mišljenje, zmanjša-
nje inciativnosti, nedostopnost,
nezaupljivost, pojačana trmogla-
vost in zmanjšanje samokritično-
sti.
Značilen za staranje Je upad
lluidne inteligence: duševna
pfožnost, zapomljivost, sposob-
nost koordiniranja itd. Le malo
pa s starostjo upada t.i. klistarizi-
rana inteligentnost: znanje, be-
sedni zaklad, praktična presoja,
premišljenost načrtovanja, loči-
tev bistvenega od nebistvenega,
sposobnost znajti se v problem-
skih situacijah itn.
Vse te ugotovitve Je treba Je-
mati z nekaj rezerve. Mnogi upa-
di so samo posledica manjše va-
je, manjše zainteresiranosti, saj
nas zanima samo višina penzij
pa nič drugega, in še marsikateri
vpliv okolja. ,
Koliko smo za starostni upad
duševnih sposobnosti krivi pred-
vsem sami, kažejo nekateri po-
datki. Beethoven, Haydn, Hals,
Michelangelo so ustvarili nekaj
svojih najboljših del v starosti po
60 letih, znani angleški dramatik
G. Shaw, Russel pa sta napisala
knjige, stara 90 let. Vrhunce v
uspehih dosežejo zdravniki, dr-
žavniki in filozofi v starosti med
50 in 55 leti, matematiki, humori-
sti, pravniki v starosti med 55 in
60 leti.
Nekatere ugotovitve o zmanj-
šanju inteligence pri ostarelih te-
meljijo na napačnih raziskoval-
nih metodah. Starejši ne razmiš-
ljajo slabše, temveč počasneje,
ker se na osnovi svojih življenj-
skih izkušenj bolj pretehtano
odločajo. Ce pri inteligenčnih te-
stih podaljšamo rok za odgovor,
se prednost mlajših močno
zmanjša.
Kot že omenjeno, postanejo v
starosti čustva plitkejša; med
drugim oslabi tudi čut za boleči-
no. Vendar ima ta bledica čustev
svojo prednost. Zaradi zmanjša-
nja čustev, bogatejših življenj-
skih izkušenj, uravnoteženosti in
umirjenosti se ostareli v kritičnih
situacijah dobro znajdejo in do-
bro reagirajo.
Starejši se tudi težko učijo ne-
smiselnih zlogov, ki nasprotujejo
njihovi življenjski izkušnji, smi-
selnih (npr. pesmic) pa pri 50 le-
tih^ ravno tako lahko kot mlajši.
Še nekaj je pomembno: v sta-
rosti nismo več pod pritiskom,
da moramo nekaj v življenju do-
seči, in se s tem manjša naša mo-
tiviranost za duševno aktivnost.
Nadaljevanje prihodnjič
PRI NAS V KLUBU
Pijem — ali sem
alkoholik
Poleg pogovora z anketiran-
cem, svojcem in sodelavcem po
diagnosticiranju alkoholizma
zdravnik obvezno pregleda člo-
veka, ki uporablja alkohol, in
opravi tudi laboratorijske prei-
skave.
Skinner in sodelavci so opisali
alkoholni klinični indeks s 17
simptomi in 13 medicinskimi
anamnestičnimi podatki, ki dajo
relativno točne diagnostične po-
datke.
Klinični znaki:
1.	tremor rok (fini drhtijaji pr-
stov iztegnjenih rok z razma-
knjenimi prsti)
2.	ataktični hod (nemogoča ho-
ja po črti)
3.	nemožnost napraviti počep
(seveda če nima mišične ali
kostne bolezni, slabosti in
starosti)
4.	spider nevus (več kot 5 pajku
podobnih poškodb žil, ki se
širijo okrog ene žile)
5.	kolateralna cirkulacija (širje-
nje vene zvezdaste oblike od
popka prek trebušnega zida)
6.	ginekomastija (samo pri mo-
ških — povečanje žleznega
in mastnega tkiva dojk)
7.	abdominalna bolna občutlji-
vost (bolečine pri tipanju tre-
buha - kjerkoli)
H. rinofin (razne stopnje odebe-
litve epitela nosu, raširjenje
lojnih žlez in rdeče -plava
barva končnega dela nosu)
9.	eritem (rdečica) lica (trajno
rdeče lice ali nos, t. i. vinski
nos ali whisky nose)
10.	obložen jezik
11.	edem mehkega neba (jasna
odebelitev mehkega neba,
področja tonzil in Jezička,
običajno rdečica, vendar
brez infekcije)
12.	nikotinski madeži na prstih
(običajno med kazalcem in
sredincem desne roke).
13.	eritem dlani (trajna rdečica
proksimalnih in lateralnih
delov dlani.)
14.	odrgnine kože zaradi po-
škodb (starih in svežih)
15.	brazgotine zaradi poškodb
(sveže in stare poškodbe —
obvezno več kot ena brazgo-
tina)
16.	mesta, opečena s cigareto
(sveže poškodbe ali stare
brazgotine na opečenem de-
lu kože, največkrat na rokah
in telesu)
17.	tetoviranje po udih in telesu
.Medicinski anamnestični podatki
(po Skinnerju):
1.	česte težave koncentracije
2.	težave zaradi zmedenosti
3.	težave s spominom za novej-
ša dogajanja
4.	vidne in slušne halucinacije
5.	drhtenje rok zjutraj
6.	pošastne sanje
7.	zbujanje ob glavobolu
8.	večkratni tremor rok v zad-
njem času
9.	poškodbe iz pretepov in na-
padov po 18. letu
10.	zbujanje zaradi žeje
1 I. suh obložen Jezik
12.	kašelj skoraj vsak dan
13.	izkašljevanje
Od laboratorijskih preiskavah
v diagnostiki obvezno delamo
preiskave krvi in urina. Gledamo
teste Jeter, sladkorja v krvi, prei-
skave na vnetje slinavke, določa-
nje volumna eritrocitov itd.
Dr. Z. I.
V. R.
SPOMINI NA BORL
1941 — 1943
(65. nadaljevanje)
Jetnice smo bile zaposlene
pri raznih opravilih na graj-
skem posestvu in vrtu.
Pospravljale smo sobe, poma-
gale v kuhinji, kjer smo največ
lupile krompir in prebirale fi-
žol. Jetniki so privažali vodo in
delali tudi v gozdu, kjer so pri-
pravljali drva za kurivo. Za ge-
stapovsko kuhinjo smo dekleta
m žene hodile po vodo v bližnji
gozd k izviru bistre vode.
Okolica gradu Je bila obda-
na z lepim parkom. Ko se je za-
čela narava na pomlad prebu-
jati, Je nas zasužnjene jetnike,
(Hi trpljenja izmučene, razvese-
ljevala s pomladnim cvetjem in
zelenjem, s pisanim cvetjem
travniških rožic. Na grmi.ščih,
posebno na sončnih legah, so
poganjali brstiči. i>o drevju v
parku so žvrgoleli ptički ' si-
"ice, kosi, ščinkavci in drugi.
Kmalu je zapela iz bližnjega
gozda še kukavica - vsem
>'a!"i v pomladni pozdrav. Oze-
'eneh so gozdovi. Njihove ne-
žne svetlo zelene barve so se
prelivale v sončnem siju po ha-
loskih gričih. Zdelo.se Je. kakor
da nas hoče narava s pomlad-
no lepoto iztrgati iz temnih mi-
sli. Čeprav je na nas blagodej-
no vplivala, ni mogla v nas za-
treti skrbi polnega vprašanja,
kaj nam bo prineslo poletje.
Tudi žalost zaradi hudih krivic,
ki smo Jih doživeli. Je tlela v
nas. Marsikdo izmed nas je že
izgubil, kar mu Je bilo najdra-
žje. Tako so hudi, mračni dnevi
kljub pomladi dušili jetnike
pod staro fevdalno streho, a
pomlad Jih Je le lajšala. Za za-
pahi smo bili neenak boj za go-
li obstoj in človeško dostojan-
stvo. Kako? Bodrili smo drug
drugega. Tovariš Je pomagal
tovarišu sotrpinu. Jetniki smo
bili čustveno povezani. Družile
so nas enake želje, enaki cilji,
enake tegobe. Vendar nismo
bili vsi enako piizadeti, saj so
bili mnogi huje kaznovani.
Včasih smo si dajali duška s
šalami in petjem ljubih sloven-
skih pesmi. .Spominjam se, ka-
ko so fantje včasih zapeli pe-
sem »Dekle, »JaJ mi rož rde-
čih . . .« S petjem pesmi »Tri-
glav, moj dom« so razplamene-
li prezir nad krivico in smrtjo.
Večkrat je vzklila želja po za-
bavi. Tako so se nekoč domisli-
li fantje izbrati tri najlepše jet-
nice. Za najlepšo so imenovali
Vido Joštovo, visoko plavola-
sko, staro dvajset do dvain-
dvajset let. Na Bori sojo posla-
li iz celjskega zapora. Bila Je
kmečko dekle, a študentka.
Drugo lepotno priznanje Je
prejela postavna Nada France,
sedaj poročena Primožič, doma
iz Mislinja. Imela je posebno
lepe goste lase, spletene v kiti.
Bili so njen ponos. Sedaj živi v
Ljubljani. Tretje lepotno pri-
znanje so prisodili meni, naj-
mlajši med izbranimi. Ker je
bilo na Borlu precej lepih de-
klet, sem bila s tem priznanjem
zadovoljna. Ta zabava ni bila
seveda nič podobna sedanjim
izbiram lepotic na posebni pri-
reditvi, le skupina moških je iz-
brala po svoji presoji najlepše
jetnice, ne da bi se kje razstavi-
le, in njihova sodba je šla le od
ust do ust zapornikov.
Zal Je bilo le malo veselih
uric za nas Jetnike. Prevladova-
le so skrbi. Ker smo bili med
seboj trdno povezani, smo laže
prenašali trpljenje. Moram pa
navesti še to, da nekaterim to-
varišem nismo zaupali. Vedeli
smo, da vriva okupator v zapo-
re in taborišča svoje ovaduhe.
Vedeli smo tudi, da naši sot.pi-
ni niso bili vedno kos nečlove-
škemu pretepanju. Včasih Je
kdo klonil, saj Je bilo trpinče-
nje tako hudo, da so prenekate-
re z zaslišanja prinesli nezave-
stne nazaj v celice. Kdo izmed
hudo trpinčenih Je obljubil ge-
stapu, da bo z njimi sodeloval,
da bo njihov ovaduh, nismo ve-
deli. Danes vemo, da Jih je bilo
le malo, ki so šli na pot izdaje,
na pot ovaduštva. Tedaj pa ni-
smo vsem zaupali in smo ver-
jetno koga po krivici sumili in
bili pred nJim previdni.
Transporti z utrujenimi in
pretepenimi tovariši in tovariši-
cami so vedno pogosteje priha-
jali na Bori iz Maribora, f^tuja
in Celja. Takrat so z Borla od-
peljali vedno nekaj starih za-
pornikov. Mnogi od teh so
padli kot talci v Mariboru ali
Celju; še več pa Jih Je okupator
poslal v koncentracijska tabo-
rišča.
Kadar seje pojavil na Borlu
dr. Machule, smo vedeli, da Je
prišel odbirat talce, ki so Jih
nameravali v kratkem postaviti
pred puške. l'o njegovem obi-
sku Jc kaj kmalu pripeljal po
Ptujskem polju na Bori tovor-
njak z novimi jetniki, nazaj gre-
de pa odpeljal v smrt talce, ki
Jih Je izbral dr. Machule. Odpe-
ljali so Jih mlade, polne živ-
ljenjskih ciljev, pa tudi starejše,
ki so vsi stali na braniku veli-
kih humanih ciljev človeške
družbe.
Nikoli ne bom pozabila, ka-
ko Je bilo, ko so odpeljali iz
Maribora Pečetovo mamo Da-
nico. Njena hčerka Tatjana, ki
jo Je sama klicala Puža, in njen
sin Boris sta bila že zaprta na
Borlu. Z istim vozilom, s kate-
rim so policisti pripeljali ma-
mo. so odpeljali v Maribor z
Borla sina Borisa in še nekaj
boriskih Jetnikov; vse so Jih v
Mariboru ustrelili. Boris je bil
postaven mlad in lep fant, di-
jak. Pri Pečetovih v Mariboru
Je bila Javka OF. Tu so se sha-
jali snovalci vstaje proti okupa-
torju s širokega območja sever-
novzhodne Slovenije: Miloš
Zidanšek, Slava Klavora, Slav-
ko Šlander in drugi. Boris seje
že na gimnaziji v Mariboru
družil z levo usmerjenimi di-
jaki.
Srečanje matere s sinom na
grajskem hodniku, ko Je odha-
jal v smrt, je bilo pretresljivo. V
zadnjem silnem objemu je mati
trepetajoča s krikom groze Je-
mala slovo od ljubljenega sina.
Slutila Je, da peljejo drago bi-
tje, ki ga Je toliko let v ljubezni
vzgajala, v smrt. Tudi sestra se
Je s strašno bolečino v srcu po-
slovila od ljubljenega brata.
Slovo Je bilo tako ganljivo, kru-
to, kriki tako prodorni, močni,
da Je vse jetnike prevzela gro-
za. Mati Je zadnjikrat objemala
svojega sina, ob njej pa je ihte-
la njena hčerka Tatjana.
Z Borisom Je moral v smrt
tudi boriski jetnik Ivan Glin-
šek, mariborski dijak, doma iz
Rogaške Slatine. Nikoli ne
bom pozabila tega prisrčnega,
nežnega, krhkega fanta, blede-
ga obraza, njegovih iskrenih
oči, polnih srčne dobrote, ple-
menite narave. V naši Jetniški
sobi se je otožnih oči in s po-
ljubom poslovil od nasjetnic.
Večkrat se je zgodilo, da so z
Borla odpeljali manjšo skupi
no Jetnikov. Takrat smo vedno
sumili, da jih peljejo v smrt.
Vsakič nam je bilo zelo hudo.
Odhajali so prizadeti, a s pono-
sno pokončno držo. Kako radi
bi preprečili njihovo smrt, a
preprečiti je nismo mogli. V
nas Jetnikih Je ob tem raslo so-
vraštvo do krivcev vsega zlega,
do morilcev, ki so nasilno pre-
trgali življenje ljudi, polnih
nad, značajnih in pogumnih.
Na Borlu sva se srečala z na-
šim sosedom, ki Je bil kriv za
našo aretacijo. Že v ptujskem
zaporu sem se čudila, zakaj so
ga zaprli, a slutila sem zakaj.
Ko sva se srečala na Borlu, se
Je hotel z menoj pogovarjati, a
sem odklonila. Nisem mu zau-
pala. Videla sem. k.iko se mu
tresejo roke. Ko mu Je za pust
prinesla žciui dobre Jedi, Jih Je
ponudil tudi meni. čeprav sem
ga preziraki. Ko sem ga srečala
na grajskem hodniku, mi Je pri-
nesena Jedila ponudil s tresočo
roko. Bili so lepi pustni krofi,
kruh in meso. Odločno sem mu
rekla: »Od vas nočem vzeti ni-
česar!« Nekoč dober >osed in
prijatelj mojih staršev Je odgo-
voril: »Zapomni si, Milena!
Svojega sina sem imel nadvse
rad in tudi prij.itelje.« Po izmu-
čenem obra/u so >e mu vlile
solze in roke so se mu še mo-
čneje zatresle. Bil Je obupan
starček. IVkoča vesi zaradi iz-
daje ga je strla. Kaj vse je stori-
la vojna! Dober mož in oče se
io nepivud;irno zapletel v ge-
stapiuske mreže.
Se nadaljuje
6 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
24. januar 1991 —
TSmilK
J. EMERŠIČ
Ptujske ulice
danes, včeraj.. .
jutri (?)
(7. nadaljevanje)
Die KMIR(;\SSK (1423; Č/N
1933) ♦ KIR(H(;ASSK .
CKKKNKNA 1. ^ KKKKO-
VAl.- BISMARC KSI RAS-
SK - Ml RKOVA I .
KHNtR(;ASSK (16 st.; Ra
isp) = SVINJSA V.
KIRCH(;ASSK (1428 1919)-^
CKRKVK.NA I . - KREKO-
VA l.^ BISMARC KS I RAS-
SK - Ml RKOVA I .
KIRCHPI.ATZ (Raisp) ^ Sl.O-
VKNSKI IRC
KITZKRBKRC (do 1919 in
1941 45) KICAR
KLF.INK KH ZERBKRC - MA-
LI KICER ^ MALI KICAR
KLEINE TLRE = SPECKI-
HOF ^ SRBSKI TRC
Die KMFCASSEN VOR PIR-
GASSFRTOR (1429; Curk)
Za grajskim gričem.
KNVFGASSF gl. KMEGAS-
SEN VOR PIRGASSENTOR
KOFLERJEV TRG gl. FERDI-
NAND KOFLER PEATZ
KOEODVOR (1929) - OSOJ-
NIKOVA C. Kolodvor je tu
kot ulica.
KOLODVORSKA U. (1920) -
SLOMŠKOVA L. - KAI-
SERFELDGASSE -- SLOM-
ŠKOVA U. - BEZJAKOVA
L.
KORNGASSE (19. st.) - HER-
RENGASSE ^ GOSPOSKA
L. - PREŠERNOVA L. -
HERRENGASSE	PRE-
ŠERNOVA U.
KORNMARKT gl. KORNGAS-
SE
KOVAŠKA L', (pred 1. 1820) -
FARBERGASSE -- MIKLO-
ŠIČEVA U.
KREKOVA U. (1919-1941;
1945-1953) BISMARCK-
STRASSE ^ MLRKOVA L.
KROTTENDORF (do 1919) -
ŽABJAK
krznarski tr(; • kirc m-
platz - halpiplatz ^
(;i avm rr(; - sloven-
ski i r(;
kcrschnerplatz (do 1919)
— krznarski frg -
kirchplatz - cerkveni
i rc; - slovenski trg
kvedrov trg (že 1948 in do
1956)- trg mladinskih
delovnim brigad
Dušan Kveder-Tomaž (1915
Šentjur pri Celju 1966 Beo-
grad), narodni heroj, komunist
in politik.
landes - siechenhf-
im = deželna hiralm-
c.\ (pred 1919), med Rogozni-
co in Vičavo, v bližini današ-
nje bolnišnice.
l\stenstrasse (do 1919) -
za posta.io - osojni-
kova ul.
lederngassen = usnjar-
ska cetrt . 149h - i \te-
re dral gasse - dran-
ska i
lendplvrz (do 1919) - na
pristanu ^ terg ob
ladji ^ žnidaričevo
nabrežje
lesni i rg gl. holzplaiz
ijutomerska ( . (od 1919
do 1971) - anastaslus
(;rCnstrasse - uuio-
merska c. poirčeva
c.
lončarski tr(; gl speckt-
horgasse
madchenheimstrasse
(do 1919) zrinjsko-
frankopanska u. -
madchenheimstrasse
-	čučkova ulica
magazinstrasse (do 1919)
-	dovozna c. - ro-
gozniška c.
mala invalidska hi-
ša = mala kasarna
(1588; Curk) ob sedanji Lac-
kovi u.; danes porušena.
MALI GRAD gl. FREIHOF ali
OBERHOF
MARCKHT ali MARKCHT
(1334; Curk) - KORNGAS-
SE ali KORNMARKHT -
HERRENGASSE - PRE-
ŠERNOVA U.
MASARVKOVA C. (od 1937) -
OSOJNIKOVA C.
Tomaš Masafyk (1850 Hodo-
nin na Češkem — 1937 Praga),
češki politik, filozof in pred-
sednik.
MENIŠKA VAS - NOVA VAS
PRI PTUJU (prim. Šalamun,
DiS 1898)
MESNI TRG gl. FLEISCH-
MARKT
MESTNI VRT (od 1919) -
SLEKOVČEVA U. - PARK-
GASSE - SLEKOVČEVA U.
MEŠČANSKA U. (do 1919) gl.
BORGERGASSE - CAN-
KARJEVA U.
MILICH MARCKTH (1453)
MILU AR SCHIESSPLATZ,
prostor med Budino in Sp.
Bregom kot vojaško vežbališče
(zemljevid pred I. sv. vojno)
MI LIT A R SC HIESSST A H E
prim MILITAR SCHIES-
SPLAIZ
MILITAR SCHVVIMSCIL, kraj
na Dravi med starim ptujskim
lesenim mostom ter železni-
škim (približno na mestu da-
našnjega mostu) (zemljevid
pred 1. svet. vojno)
MIN(;ASSLEIN i i395; Curk)
Uličica je peljala na grad.
MINORITENGASSE (Raisp) -
FEl ERGASSE - VODNI-
KOVA U. - FEl ERGASSE
VODNIKOVA I .
MINORITENPLATZ (do 1919)
- MINORITSKITRG - MI-
NORITENPLATZ - MINO-
RITSKI TRG - TRG SVO-
BODE
MINORITSKA U. gl MINORI-
TENGASSE
(Se nadaljuje)
Mestno gledališče z Krekovo ulico. — Stadttheater mit BismarckstraBe.
(Fotografija iz zbirke Franca Goloba.)
Florjanski trg. (Iz zbirke Franca Goloba.)
Občinsko srečanje lutkovnih skupin
v domu kulture v Ormožu se bo jutri do-
poldan na tradicionalnem srečanju zvrstilo
osem lutkovnih skupin. K sodelovanju so po-
vabili tudi lutkarje iz ptujske in lenatške ob-
čine, ki svojih srečanj nimajo, so pa v Ormo-
žu že stalni in dobrodošli gostje. Pri dveh lu-
tkovnih skupinah nastopa po dvajset, pri
drugih pa od pet do osem igralcev. Zanimivo
je to, da so si kar v treh skupinah izbrali delo
.lane Milčinski.
Lutkovna skupina podružnične šole Kog se
bo predstavila z delom Ivana Bakmaza Črka-
rija ali dežela črk. Ob mentorici Heleni Hle-
bec bo nastopilo kar 21 igralcev, kar je polo-
vica učencev te šole; druga polovica bo v
dvorani med poslušalci. Lutkovna skupin-^ os-
n(»>ne šole Miklavž se bo predstavila z dolom
Jane Milčinski Laž in njen ženin; mentorica
skupine je Milena Orešnik Delo Jane Mil-
činski so izbrali tudi pri skupinah osnovne
šole l onia/ in osnovr^.e šole Stanka V ra/a.
lomaževski lutkarji so se odločili za Janka in
Metko danes pod mentorskim vodstvom
Zvonke l.arič, iz šole Stanka Vraza pa Kjer se
prepirata dva. . .; mentorica je Mira Podgore-
lec-(;rniič. Pri skupini osnovne šole Ormož
pod mentorskim vodstvom Zdenke Kosi in
Nade Novak, ki šteje 20 igralcev, so se odloči-
li za delo Branka Čopiča Ježeva hišica.
Lutkovna sekcija pn DPD Svoboda iz Ptu-
ja se bo mlademu ormoškemu občinstvu
predstavila z Matildo Roalda Dahla. Odrasla
skupina KI D Radko Smiljan i/ Lenarta bo
zaigrala Kajetana Kovica Vlačka Murija. Na
stopila bo tudi lutkovna skupina osnovne šole
Lenart. Po končanih predstavah bodo stroko-
vni pogoNori, kjer se bodo ustvarjalci pogo-
vorili o predstavah ter določili skupino za
območno srečanje lutkarjev, ki bo letos v
Murski Soboti.
Vida Lopolovec
Vsaka luč še ne pomeni svetlobe
Ra/sta\na dejavnost ptujskega muzeju seje » zadnjih letih razmah-
nila, da mu lahko zavidajo tudi > večjih. Razstavišče, ki so ga uredili »
pritličju gradu, je pomembno dopolnilo likovnega in še kakšnega utripa
starega mesta. Tudi grad sam je zadovoljen, saj je življenje > njem posta-
lo spet živahno in poleg turistov prihajajo zdaj spet vanj (predvsem v nje-
gove razstaviščne prostore) tudi domačini, ki so ga doslej bolj ali manj
občudovali le z njegovega vznožja.
Vse lepo in prav, če bi zimsko-
jesenski čas ne imel več ur teme
kot svetlobe. Tako je običajni čas
otvoritve razstav, ki se v poletnih
mesecih zdi še sredi dneva, v teh
dneh sredi noči. Toda ljudje smo
si že od nekdaj znali razsvetliti
temo. Cesta na gradu je primer-
no osvetljena, a ko stopite skozi
mogočna vrata grajskega zidu na
prvo dvorišče, kjer je bila svoje
dni konjušnica, danes pa je (po-
zimi zaprta) grajska restavracija,
vas zajame trda tema. No, skriv-
nostnemu vzdušju neznanih graj-
skih zgodb je to v prid in kakšne-
mu grajskemu duhu tudi, običaj-
nim smrtnikom, ki lovijo ravno-
težje po delno s peskom posuti
in delno z mačjimi glavami tla-
kovani cesti, pa to še zdaleč ni
povšeči.
Ker se je to dogodilo že več-
krat, nazadnje minuli četrtek, ko
smo imeli še goste iz Avstrije,
opravičila za temo ne more biti.
Zdaj psiaja le še vprašanje, kdo
vsak začetek in konec otvoritve
kakšne razstave zavije v temo in
vzame obiskovalcem voljo, da bi
še kdaj opotekaje se tipali za
umetnostjo v razstavišče ptujske-
ga gradu.
N, V.
Ptujski umetniki bodo potovali v Beljak
Minuli četrtek je naš konzul v
Celovcu Franc Mikša odprl na
ptujskem gradu razstavo avstrij-
skega slikarja Konrada Kollerja.
Gre za začetek sodelovanje med
mestoma Beljak in Ptuja, mesto-
ma, ki ju druži zgodovina, reka
Drava in še kaj. Goste na razstavi
sta pozdravila » imenu ptujske ob-
čine predsednik družbenopoliti-
čnega zbora Ivan Lovrenčič in v
imenu Beljaka magister Verner
Raup, minister za kulturo.
Konrad Koller seje rodil leta 1916
v Beljaku. Študiral je medicino, po
drugi svetovni vojni pa se je posvetil
izključno slikarstvu. Javnosti seje pr-
vič predstavil leta 1953. Predstavil se
je na mnogih samostojnih in skupin-
skih razstavah doma in v tujini in do-
bil nekaj pomembnih nagrad za svoje
Konrad Koller predstavlja svoja dela
likovno ustvarjanje. Konrad Koller je
najprej pisal zgodbe in jih ilustriral,
nato je zgodbe, ki jih je narisal, tudi
napisal, zdaj samo riše in slika: por-
trete, figure, skupine, tihožitja in po-
krajino.
Zanimivost njegove razstave v Ptu-
ju je, da predstavlja tudi dela učencev
osnovne šole iz vasi Aprijah. ki jim je
mentor. Gre za dela iz papirja; dela
otrok, ki jih snežni zameti pozimi po-
vsem odrežejo od sveta. Konrad Kol-
ler jim posveča svoj čas in znanje.
V Beljaku pa se bodo predstavili v
začetku pomladi trije ptujski umetni-
ki: Albin Lugarič, Viktor Gojkovič in
Dušan Kirbiš. Tako se bosta mesti
spoznali prek umetniških del in upati
je, da se bo sodelovanje razširilo tudi
na gospodarsko področje.
NaV
Vino svetega Antona
»v zadnjem času se ne moreš
zanesti niti na vreme,« je bolj v
šali kot zares potarnal znani vi-
nogradnik Stanko Čurin s Koga.
Ko bi bil počakal samo še ne-
kaj dni, ko so temperature padle
pod minus sedem stopinj Celzi-
ja, bi lahko vino sorte laški ri-
zling deklariral kot ledeno vino.
Ker pa je bila vremenska napo-
ved za 12. januar neugodna, so
grozdje na 500 trsih pobrali v pe-
tek, 11. januarja. Vino, ki bo na-
stalo iz tega, bo suhi jagodni iz-
bor. Vinski strokovnjaki pravijo,
da bo kvaliteta presegla celo le-
deno vino, obenem pa je to ena
najpoznejših trgatev na Sloven-
skem.
Grozdje, ki ga je bilo na trsih
videti kar veliko, je imelo 42 od-
stotkov vsebnosti sladkorja. Na-
prešali so okoli 170 litrov mošta,
gostega kot marmelada. Opravili
so že vse potrebno, da ne bo por-
javel. Pripravljajo tudi kvasovke,
vendar menijo, da jih je premalo
in bodo morali vzeti tiste, ki so
za peneča vina. Poskušali ga bo-
do dogrevati do 18 stopinj Celzi-
ja, da bo pričel vreti.
Stanko se o negovanju vina in
kletarjenju, še posebej pri tako
občutljivem izboru, kot ga ima
sedaj, zelo rad posvetuje s stro-
kovnjaki. Tokrat je za nasvet za-
prosil mag. Jožeta Protnerja iz
mariborskega Vinaga. Tudi pri
njih so lansko leto imeli podob-
no vino in so ga s posebnimi kva-
sovkami spravili v fermentacijo;
ta je trajala 8 mesecev. Na tako
dolg proces računa tudi vino-
gradnik Čurin. Za polnitev, če
bo šlo vse po sreči, bo vino pri-
merno šele prihodnje leto. Na-
merava ga polniti v dvainpolde-
cilitrske stekleničke.
\ ino — suhi jagodni izbor la-
škega rizlinga bo poimenoval po
kogovskem farnem patronu sv.
Antonu.
Tudi iz letnika 1990 so uspeli
narediti nekaj posebnih vin. Iz-
bor šipona so potrgali konec ok-
tobra; ob trgatvi je imel 21 od-
stotkov vsebnosti sladkorja. S
primerno kislino je presegel celo
letnik T-.s.s. \'arsikd': bo se^el
po izboru sauvignona, pozni tr-
gatvi renskega rizlinga ali jagod-
nem izboru traminca, kjer so res-
nično potrgali vsako jagodo po-
sebej. Pri letniku 1990 so opravili
tudi prvo trgatev ranine; ta je po-
pestrila njihov izbor vin.
16. januarja so pri Kmetijskem
zavodu Maribor ocenili vino sor-
te rulandec in Stanko Čurin je
zanj prejel oceno kar 19,6. Brez
dvoma bomo številna njegova vi-
na srečali na raznih sejmih, kjer
bodo posegala po najvišjih odlič-
jih.
Vida Topolovec
Vse več članov
v ormoški krajevni skupnosti že vrsto let deluje Društvo prijate-
ljev mladine. Bili so pri obdarovanju otrok za dedka Mraza, izbiri so-
cialno in zdravstveno najbolj ogroženih otrok za brezplačno bivanje v
kolonijah, pri bralni znački in marsikje.
1989. leta se je njihovo članstvo zvišalo na 228 ljudi, določili pa
so tudi minimalno članarino. Članstvo se je v lanskem letu povečalo
za 27 novih. Člani so iz številnih delovnih okolij v občini Ormož, v
članstvo pa so pristopili tudi posamezni obrtniki.
Angelca Rajh, predsednica društva, je omenila, da bi morali delo-
vati tudi širše. Osnovni problem je denar, saj morajo skoraj za vse ak-
cije trkati na vrata podjetij in posameznikov. Najbolj vesela je, da so
kljub mnogim težavam uspešno sklenili prireditve ob novem letu in
uspeli obdariti 284 malčkov. Ne morejo pozabiti njihovega veselja ob
prihodu dedka Mraza in ob skromnih darilih, v katera so spretne ro-
ke, kljub temu da je paket veljal samo 90 dinarjev, uspele spraviti ve-
liko dobrot. Kritično pa razmišlja o kulturnem programu za najmlaj-
še; vanj bi morali vnesti nekaj svežine.
»Vsem, ki so mi pri delu pomagali, v imenu otrok, ki smo jih resni-
čno osrečili, hvala za vsestransko pomoč,« je omenila Angelca in doda-
la, da bi se tudi pri njihovem društvu morali prilagoditi spremembam
in podobne prireditve, kot so ob dedku Mrazu, pripraviti še ob drugih
priložnostih, saj premore december ob dedku Mrazu še dva obdaro-
valca - Miklavža in Božička.	Vida Topolovec
Katarinlnlh 97 let
s socialno delavko ormoškega
Centra sva se namenili na Žvab
k najstarejši ormoški občanki
Katarini Rakuša, ki je že dopol-
nila sedemir),devetdeset pomladi.
Katarino, po domače Katiko,
najdeva v prijetni in toplo zakur-
jeni sobi. PočivM na svojem kav-
ču, ker se naju je že naveličala
čakati, saj sva se z Vero Vozlič-
Sušnik, ki ima pri ormoškem
Centru na skrbi starostnike, ne-
koliko zamudili pri drugi druži-
ni. Katika je bila vesela najinega
obiska, kot so veseli obiskov vsi
starejši ljudje, pa čeprav družina
pri kateri živijo, lepo skrbi zanje.
Povedala je. da vstaja ob 10.
uri, ker pozimi pač nima drugega
dela. Zunaj je mrzlo, v njeni po-
stelji pa je toplo. Sin in snaha,
pri katerih Katarina živi, sta po-
vedali, da je poleti in jeseni še
kar pridno delala okoli hiše, po-
zimi pa je bolje, da je v hiši. Boji-
ta se, da bi zunaj padla, do
zdravnika je daleč, pa tudi tele-
fona ni blizu. Kljub letom Kati-
ka rada je; najraje ima sladkarije
in jih skrbno hrani na mizi pri
kavču, da jih ima vedno pri roki,
kadar se ji zahoče. Rada popije
kavo in po kosilu kozarec vina.
Zime nima nič rada, ker j" ne-
prestano zebe, pravi; komaj ca-
Katarina Rakuša pred svojo hišo na Žvabu.
ka, da bo bolj toplo. Ob najinem
obisku je bila prehlajena, kljub
temu da resneje še ni bila bola-
na.
Na starost ji je lepo. ker se ji
sin in snaha posvečata z veliko
ljubeznijo. Ima tri otroke, osem
vnukov in pravnukov; vsi jo radi
obiščejo. Pa ji v življenju ni bilo
vedno lahko, saj je na majhni
Kmetiji morala prtživliati otroke:
še posebej težko je bilo 1946. le-
ta, ko je umrl mož.
Ob slovesu nama prijazno sti-
sne roke. se smehlja s svc>jim
malce norednim smehom in do-
da: ^>Pa pridite še kaj.« Bova. ko
bo letos praznovala oseminde-
vetdeseti rojstni dan.
Tekst in fot.'?
Vida TopoloNC'
tednik
~ 24. januar 1991
NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 7
ZDENKO ZORIČ ~ PREDSEDNIK SLOVENJEBISTRIŠKEGA
ODBORA SDZ
»Do sebe in drugih
moraš biti tudi v politild
vedno poštena
Skoraj šestdeset minut pogovoru je komaj /adostotalo za >.vt> tisto, kar bi želel in tudi moral izvedeti
o človeku, ki med občinskimi poslanci sicer ne izstopa, pozoren pa postaneš na njegovo mirno in tehtno
'^'^^^'^ZdeTko Zorič, predsednik slovenjehistriške SDZ, stanuje v Blažičeti ulici, .^teje let, po rodu je iz
Dolenjske (Župeča vas pri Brežicah), zadnjih deset let pa je Bistriean. Je magister gradbeništva, zapo-
slen na mariborski Tehniški fakulteti — Cradbeništiu. Je poročen — žena je domačinka iz Slovenske
Bistrice Deset let živi\a skupaj z ženinimi starši: starejša družina v pritličju, mlada v nadstropju. Se-
demletna hčerka L rška je učenka prvega razreda osnovne šole r Slovenski Bistrici, triletni Jani pa lahko
še prosto teka po hiši brez vseh skrbi. Ob najinem pogovoru je prišel v kuhinjo in del pozornosti zahteval
tudi zase: .\enadoma je bil žejen in lačen, hoje vse dobil, je mirno obsedel» očetovem naročju in natan-
čno poslušal, kaj se je oče pogovarjal »z eno teto«.
Gospod Zorič, zakaj ste se
odločili ravno za SDZ?
»Zakaj Slovenska demokrati-
čna zveza? Je pač tako, da v ča-
su, ko smo se v hiši odločali,
kam bi vstopili, SDZ v Slovenski
Bistrici še ni bila organizirana
kot stranka, socialdemokrati v
Bistrici pa so že nakazovali, da
bodo na vsak način stranka; nji-
hov ustanovni kongres je potekal
bolj konfliktno. Potem je pač ta-
ko naneslo: Kmečka stranka ni
za nas, ker nismo kmetje, liberal-
ni demokrati so me razočarali,
katolik nisem, drugega pa ni bi-
lo.«
Kdaj ste se pričeli zanimati za
politiko in se vanjo vključevati?
»Za politiko sem se zanimal,
odkar vem za sebe. Stalno smo
imeli v moji družini pogovore o
politiki, predvsem z očetom sva
veliko razpravljala o tem. V glav-
nem pa sva imela nasprotujoča si
stališča: jaz nisem bil pristaš ta-
kratne ZK, oče pa je bil njen
član. Marsikaj je imel prav, mar-
sikaj meje tudi naučil; če druge-
ga ne, predsvem tega, da moraš
biti do sebe in drugih vedno po-
šten. Sedaj mi je že pravzaprav
žal, da sem se vpletel v politiko,
čeprav mislim, da je to dolžnost,
ker če kar naprej nekaj kritiziraš
in čvekaš, potem moraš tudi kaj
narediti.«
Kako gledate na bistriško par-
lamentarno krizo?
»Zame je prišlo kot strela z
jasnega. Povedati moram, da
sem zelo razočaran nad vsem,
kar se je zgodilo, in konec kon-
cev tudi sam ob tem čutim neke
Zdenko Zorič, predsednik slove-
njehistriške SDZ.
vrste odgovornost. Te ljudi sem
tudi sam pomagal izbirati; če-
prav jih direktno nisem poznal,
sem zanje v skupščini dvignil ro-
ko. Ne čutim se odgovornega za
to, kar so naredili, ampak da sem
jih izvolil — to je moja krivda.
Kako bo naprej, ne vem, verjet-
no se bodo stranke potrudile po-
iskati nove kandidate.«
Kakšno vlado si v Slovenski Bi-
strici želite?
»Želim si sposobno vlado, ka-
ko pa bo, je sedaj še težko govo-
riti, 3. februar - do takrat se da-
jejo predlogi, pa bo hitro prišel«.
Precej ste zdoma. Na delo v
Maribor se vozite. Kako uskladite
delo v stranki, delo na univerzi in
družinsko življenje?
»Vidite, to je tisto, kar govo-
rim: amatersko se s politiko ne
moreš ukvarjati, profesionalca
pa v občini pri dveh občinskih
poslancih iz naše stranke nima
smisla imeti. Za amaterja je to
preveč in menim, da bi moral bi-
ti resnično velik navdušenec, da
bi zdržal. Vse težje povezujem
konec vrvice z njenim začetkom,
pa tudi v šoli me bodo počasi od-
slovili, če se bom ukvarjal samo
s politiko, ne pa s tistim, kar mo-
ram tam delati. Doma pa so
otroci, ki me prav tako potrebu-
jejo. Vidite, danes ob 19. uri po-
novno odidem, domov bom pri-
šel pozno, jutri se bo to ponovi-
lo. In to v nedogled. To je prena-
porno.«
V kratkem bodo imeli pri slo-
venjebistriškem odboru SDZ le-
tni občni zbor. Takrat bodo volili
tudi novega predsednika. Zden-
ko te funkcije noče več prevzeti,
je med drugim zatrdil. Verjame-
mo mu, saj, kot sam pravi, politi-
ka in poštenost ne gresta ravno
dobro vštric.
Vida Topolovec
Foto: Samo Brbre
NAŠE VASI POD DROBNOGLEDOM
Ocenjenih
dvaindvajset vasi
konec junija lani smo pričeli akcijo ocenjetanja naših vasi, ki smo ji dali delotni naziv I\'aše vasi pod
drobnogledom. Se\eda vasi nismo pregledovali tako podrobno in natančno. \aš načrt je bil, da vasi doživimo
in opišemo kot nekdo, kije prišel vanje prvič, si ogledal tisto, kar je najbolj na očeh, in si na osnovi tega ustva-
ril svoje mnenje. Takšna ocena je sicer včasih vprašljiva in subjektivna, toda dlje ko je naša akcija trajala, bolj
smo se prepričali, da so naše ocene kar realne.
Ocenili smo dvaindvajset vasi;
v vseh primerih smo se odločili
za krajevna središča in tam, kjer
so skupni objekti odmaknjeni iz
samega centra, pokukali tudi tja.
Zanimal naj je splošni videz vasi,
ceste in pokošena ali nepokoše-
na trava ob njih. Posebej smo si
ogledali hiše in pri tem nismo
ocenjevali njihove starosti ali no-
vosti, temveč urejenost. Pogled
smo vrgli na dvorišča; posebej
smo si ogledali kmetije, ki so še
vedno značilnost mnogih naših
vasi. Nikjer, kjer ju imajo, nismo
prezrli cerkve in pokopališča.
Vse to namreč opazi tudi sleher-
ni turist in prav to, kako nas vidi-
jo obiskovalci, nam mora precej
pomeniti. Slovenija in z njo tudi
ptujska občina bo morala dati
več na turizem, tega pa z umaza-
nimi in zanemarjenimi vasmi ne
bomo dosegli. Z našo akcijo smo
torej želeli pokazati na tisto, kar
je v posameznih vaseh moteče.
Pri tem smo včasih naleteli na
ogorčenje in kritike, včasih pa
tudi na hvaležnost. Smo pač ra-
zlični in kritiko, četudi je realna,
včasih težko prenesemo.
Za ocenjevanje smo vzeli de-
settočkovni sistem, da je mogoče
vasi, njihove posamezne lepote
in nelepote upoštevati in jih oce-
niti z realno oceno. Kako nam je
to uspelo, ste seveda lahko pre-
verili zadnjega pol leta.
V novoletni anketi, ki smo jo
opravili med bralci Tednika, ste
naši akciji namenili precej po-
zornosti; to je dokaz, da je brana
Urejeno pokopališče
in zanimiva, torej jo kaže nada-
ljevati. To bomo tudi storili, ven-
dar bomo naše ocenjevanje razši-
rili tudi na vasi sosednjih občin,
tja torej, kjer prav tako živijo na-
ši bralci.
Neurejeno pokopališče
V minulih šestih mesecih smo
obiskali vse središčne vasi v ptuj-
ski občini. Videli smo vse vaške
cerkve, pokopališča, ogromno
kmetij, starih in novih hiš, boljše
ali slabše urejenih cest in poti, le-
po urejena in razmetana dvoriš-
Redkost naših vasi — koši
ča. Čeprav nam je marsikdo oči-
tal, ko smo v revnejših krajih pi-
sali o slabih stvareh, da je to po-
sledica zgodovine, ki tem krajem
ni bila naklonjena, da so vasi na-
seljene s starimi ljudmi in da so
mladi odšli v mesta, v to nismo
povsem prepričani. Kot odbitno
točko nikoli nismo upoštevali re-
vne kmečke hišice. Prej je motila
sicer na videz bogata in mogo-
čna, pa zanemarjena kmetija z
razmetanim in založenim dvoriš-
čem, nametanimi silosi. Na po-
kopališčih nas niso motili leseni
ali kovinski križi. Ti niso nič
manj vredni kot dragoceni, bleš-
čeči spomeniki. Eni in drugi
odražajo spomin, mnogokrat
skromen lesen križ bolj pristnega
kot bogastvo marmorja. Ocenje-
vali pa smo prisotnost skrbne ro-
ke, zapleveljenost grobov, neure-
jen dostop do pokopališča, podi-
rajoče se ograje, zaudarjajoča in
neurejena smetišča. Upoštevali
smo črna odlagališča smeti, na
njih smo videli najbolj nedolžne
in najbolj strupene odpadke. Tu
ne gre za bogastvo ali revščino,
gre za slab odnos do narave, gre
za malomarnost ali nemarnost,
pomanjkanje kulture, za nespo-
štovanje sočloveka.
Ne bi mogli trditi, da smo nad
našimi vasmi zelo razočarani, pa
tudi ne, da smo ponosni nanje.
Občutki so nekje na sredi. Tisti
vasi, ki bi nas navdušila v popol-
nosti, bi dali oceno 10, najvišja
ocena pa je bila sedem in pol.
Največ ocen je bilo med pet in
sedem, pod pet le dve. V slednjih
je imelo na slabo oceno največji
vpliv pokopališče, ki je bilo v ča-
su našega obiska v res obupnem
stanju. Tudi na najvišje ocene je
v glavnem vplivalo pokopališče.
Nekatere vasi so lahko na svoja
pokopališča res ponosne. Zani-
mivo je, da slabo vzdrževanje
cerkva in šol tako rekoč ni. So si-
cer velike razlike v starosti poslo-
pij, v glavnem pa je za take skup-
ne objekte lepo poskrbljeno.
Tam, kjer je nekdo za nekaj izre-
cno zadolžen, je to tudi urejeno.
Tisto, kat je skupnega, je niko-
garšnja last in nikogaršnja skrb.
Slabo početje posameznika se ta-
ko skrije za skupnostjo. Vsi sku-
paj pač lažje prenesemo, če nas
je tega ali onega sram.
Naša akcija se torej seli v obči-
ne Ormož, Lenart, Slovenska Bi-
strica. Tu in tam pa bomo poku-
kali tudi v vašo vas, čez vaš plot,
na vaše pokopališče, okrog vaše
cerkve. In lepo bi bilo, če bi lahko
o vsem tem napisali kaj lepega.
J. Bračič
Lep pogled na eno od ocenjenih vasi: Ptujska Gora
Skupno
pripravljamo otroka
na bodočnost
Srečanje lenarških šolnikov s predstavniki skupščine in izvršnega
sveta občine Lenart je bilo v petek, IS. januarja, zanimivo in ne nazad-
nje tudi obetavno za razvoj vzgoje in izobraževanja v občini Lenart.
Ali bo nova šolska zakonodaja tudi tako zavita!
Posvet k sklical lenarški žu-
pan Jože Skrlec, povabil pa zra-
ven ravnateljev osnovnih šol še
predstavnico Zavoda za šolstvo
enote Maribor Zinko Bezjak.
I nsotm so bili še nekateri člani
izvršnega sveta (med njimi je ta-
ko v uvodu kot v razpravi sode-
loval Ivan Vogrin) ter predsedni-
ki zborov Skupščine občine Le-
nart.
Vzrokov za sklic je bilo več:
med drugimi je bilo zavrnjeno
poročilo s področja vzgoje in
izobraževanja poslanci ga na
anski zadnji skupščini niso žele-
" sprejeti, prav tako pa veliko
anommnih pisem, ki jih je pred-
sednik Skupščine Lenart prejel
Od nezadovoljnih staršev, ter
vecje število ljudi, ki so se oglasi-
1 prav tako pri predsedniku
med njimi je bilo tudi nekaj uči-
teljev njihovih imen pa na njiho-
vo zeljo župan ni povedal). '
V uvodnih besedah sta župan
n obcinsKi minister za šolstvo
ivan \ogrin govorila o namenu
posveta ter poudarila, da je po-
trebno pripeljati v šolo MORAL-
NI LIK UČITELJA, iz šole pa
umakniti POLITICNO DELO,
predvsem pa izboljšati odnose v
šolskih kolektivih, da ne bodo
nekateri učitelji privilegirani,
drugi pa zapostavljeni.
V razpravi so sodelovali vsi
ravnatelji. Njihovo skupno mne-
nje je bilo, da se ne strinjajo s
tem, da upoštevajo anonimna pi-
sma kot argumentirano informa-
cijo o stanju na posameznih os-
novnih šolah občine Lenart.
Med drugim so opozorili, da bi
se želeli med letom večkrat sre-
čati z občinskim ministrom za
šolstvo, ter so ga povabili na po-
samezne osnovne šole. Od njega
pričakujejo, da se bo seznanil z
aktivnostmi na posameznih os-
novnih šolah in na podlagi svo-
jih spoznanj informiral člane iz-
vršnega sveta in delegate v skup-
ščini o dejanskem stanju na po-
dročju vzgoje in izobraževanja v
občini Lenart.
1'edapška svetovalka Zinka
Bezjak je z zadovoljstvom ugota-
vljala, da je prav, da je do takš-
nega srečanja šolnikov in pred-
stavnikov skupščine prišlo, saj je
na neposreden način mogoče ra-
zrešiti probleme, ki so prisotni
na posameznih osnovnih šolah, v
bodoče pa si želi povabila na se-
je aktiva ravnateljev osnovnih
šol občine Lenart. Cilede poroči-
la s področja vzgoje in izobraže-
vanja za leto 1990, ki ni bilo
sprejeto na skupščinskih zborih,
pa je dejala, da ga je napisala z
najboljšimi nameni, na žalost pa
so bili poslanci pripravljeni spre-
jemati samo slabo plat analize
vzgojno-izobraževalnega procesa
v občini Lenari.
Na področju vzgoje in izobra-
ževanja se zadnje čase zastavlja
veliko vprašanj. Najbrž ni na-
ključje, da so v nekaterih šolskih
kolektivih slabši odnosi. V veliki
meri k temu pripomore novi šol-
ski zakon, ki je v pripravi, raz-
prave pa tečejo po celotni repu-
bliki Sloveniji.
Cilede na pritožbe prizadetih
staršev in nekaterih učiteljev pri
županu občine L enart je sklepa-
ti, da so nekateri ravnatelji os-
novnih šol nekoliko prehitevali
zakonodajo ter večino aktivnosti,
kako pripravljati otroka na bo-
dočnost, vzeli preveč v svoje ro-
ke.
Veliko ljudi |e pričakovalo, da
bodo na področju šolstva nastale
velike spremembe že s I. januar-
jem 1991, vendar niso; prve spre-
membe bodo šole doživele šele v
novem šolskem letu. Pri republi-
škem ministrstvu za šolstvo so
spoznali, da hitre in hude spre-
membe šoli ne bodo koristile in
zato so že ublažili namere o ime-
novanju »n odpoklicu ravnateljev
(ali je tudi tukaj iskati vzrok
slabših odnosov v šolskih kole-
ktivih?), v zakonu pa bodo pri
imenovanju ravnateljev upošte-
vali najrazličnejša mnenja.
Kakšni so bili sklepi petkove-
ga srečanja?
»Ko pridete domov v svoje
šolske kolektive, poglejte, kaj je
narobe ter slabosti odpravite
skupno, naj sodelujejo vsi delav-
ci -- od kurjača do učitelja in
ravnatelja,« je bil napotek župa-
na ravnateljem.
Zavedati se je treba, da je šol-
stvo občutljiva panoga. Didakti-
čna prenova ne more uspeti, če v
vzgojno-izobraževalnem procesu
ne bodo sodelovali vsi dejavniki:
od otrok, staršev in učiteljev do
ravnatelja. In ne nazadnje je po-
membno tudi vključevanje po-
slancev občinske skupščine.
J. K.
8 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
24. januar 1991 tedmik
KONZUL V CELOVCU FRANC MiKŠA O SODELOVANJU BEUAKA iN PTUJA
Nikoli se ne poznamo dovolj
Ob otvoritvi razstave avstrij-
skega slikarja Konrada Kollerja
v Ptuju je nastal ta pogovor z na-
šim konzulom v C elovcu Fran-
cem Mikšo, ki je rojen v Ptuju in
je tukaj tudi končal gimnazijo.
Predstavitev slikarja Konrada
Kollerja je posledica daljših načr-
tov za sodelovanje Beljaka in Ptu-
ja, mest, ki sta si podobni — po
zgodovini, številu prebivalcev . . .
Franc Mikša: Sodelovanje se
je pričelo pred dvema letoma in
pol s potovanjem muzejskega
vlaka iz Beljaka v Ptuj. Takiat je
Ptuj obiskalo več sto gostov
predvsem iz Beljaka in Celovca.
Spoznali so naše mesto, si ogle-
dali muzej in veliko se jih je kas-
neje vrnilo, obiskalo našo vinsko
cesto, Ormož, Ljutomer. Nada-
ljevalo se je v okviru jugoslovan-
sko-avstrijskega društva, še pose-
bej v sekciji iz Beljaka: društvo
je organiziralo izlet v Ptuj, v Be-
ljaku pa so pripravili predavanje
o Ptuju z diapozitivi. Tudi sam
sem se udeležil tega predavanja
in moram reči, da je to bilo eno
najlepših predavanj, ki sem jih
kdaj slišal o Ptuju. Kot da se je
avtor predavanja zaljubil v to na-
še zgodovinsko mesto. Za preda-
vanje mu je manjkal še en posne-
tek, posnetek Ptuja ponoči. Sa-
mo zaradi tega posnetka se je vr-
nil v Ptuj, in ko je imel tudi to
fotografijo, je pripravil predava-
nje.
Sodelovanje se je nadaljevalo
z veslaškim klubom, ko smo se s
čolni osmerci pripeljali iz Belja-
ka v Ptuj po Dravi. Popotovanja
se je udeležil tudi mestni svetnik
Beljaka za kulturo magister Ra-
up. Tudi časopisi so prinesli veli-
ko člankov o Ptuju, kar je bilo
zelo pomembno za boljše spo-
znavanje. Prišlo je tudi do sre-
čanj med predstavniki Beljaka in
Ptuja, ptujske in celovške obči-
ne. Ptuj je podaril Celovcu 70 sa-
dik vinske trte in smo jih posadi-
li v eksperimentalnem vinogradu
nad Vrbskim jezerom. Kot veste,
na Koroškem trta ne uspeva, am-
pak Celovec ima trte iz pobrate-
nih mest in potem pridelano vi-
no ponuja kot nekaj posebnega,
čeprav je to vino za naš okus pre-
več kislo. .Še posebej me veseli,
da je prišlo do razstave v Ptuju,
ker to pomeni nadaljevanje sode-
lovanja med mestoma ob Dravi
in bodo tudi umetniki iz Ptuja
razstavljali v Avstriji. l o je zače-
tek intenzivnega sodelovanja, ka-
kršnega si želimo. Pripravljeni
smo, da bi se sodelovanje okrepi-
lo tudi na drugih področjih
gospodarstvo, turizem - in
upam, da bo kmalu prišlo do ra-
zličnih sovlaganj, saj so pri nas
razmere vedno boljše. Sem opti-
mist, tudi interes na ptujski stra-
ni je zelo velik, seveda pa na av-
strijski strani vsi še malo čakajo,
da se pri nas strasti umirijo.
Franc Mikša
Kako ocenjujete: se kot sosedje
poznamo dovolj? Koliko sploh
Avstrijci, zlasti Korošci pozna-
jo slovenski kulturni prostor?
Franc Mikša: Nikoli se ne mo-
reš poznati dovolj. Pomembno
je, da se večkrat srečamo, da
imamo intenzivne odnose, kajti
sosedje se lahko najbolj ljubijo,
ampak se lahko tudi najprej spri-
čkajo zaradi bližine, zaradi
skupnega prostora, v katerem ži-
vimo. Sodelovanje na kulturnem
področju med Jugoslavijo, še po-
sebej med Slovenijo in Avstrijo
je zelo razvito. Celovec ima svo-
jo galerijo v bližini Nove (iorice,
Štajerci sodelujejo predvsem z
Ciradcem in Dunajem.
Kako naša politična situacija
vpliva na vsakdanje slike, ki jih
imate z Avstrijci? Kako to odseva
na konzulatu, kako sploh v Av-
striji gledajo na dogajanje pri
nas?
Franc Mikša: Kakor imajo av-
strijski Korošci prastrah pred na-
mi, ga imajo vsi Avstrijci. Haider
je ob 7()-letnici koroškega plebi-
scita lani 10. oktobra dejal, da je
bila Koroška dejansko zmeraj
ogrožena z juga. Recimo Hitlerja
in drugih stvari sploh ni omenil.
Koroška in Avstrija sploh se za-
nima za dogajanja pri nas. Mo-
goče stvari jemljejo preveč re-
sno; časopisi, naj izpostavim
Kronen Zeitung in Kleinen Zei-
tung, dobesedno pretiravajo, na-
pisali so že, da je pri nas drža-
vljanska vojna. Tako me ljudje
sprašujejo, ali je varno potovati
v Jugoslavijo, v Portorož: ali je v
Jugoslaviji vojna, mi ne bodo za-
plenili avtomobila . . . Takih pre-
tiravanj je veliko in si jih pri nas
sploh ne moremo predstavljati.
Zaradi trenutne situacije v Jugo-
slaviji, Sloveniji in poziva za pre-
dajo orožja so si Korošci nabavi-
li zaloge hrane ... Že za sloven-
ski plebiscit so imeli organizira-
no dežurstvo. Te stvari jemljejo
zelo resno, nekako jih je strah.
Želijo, da bi se razmere v Jugo-
slaviji izboljšale, da bi zavladal
mir, in čeprav tega na zunaj ne
kažejo, so zelo intimno vezani na
Jugoslavijo, Slovenijo, na naš Ja-
dran . . . Ljudje, nižji in srednji
sloj, za morje nimajo druge vari-
ante kot naš Jadran. Enkrat na
leto lahko potujejo na Kanarske
otoke in še kam, ampak za konec
tedna ostane le Jugoslavija, Slo-
venija. In to jim zelo veliko po-
meni. Tudi zdaj so Korošci pri-
pravljeni na begunce iz Jugosla-
vije, če bi se pri nas kaj zgodilo.
Imajo točno preračunano, koliko
tisoč naj bi jih prišlo, kako bo s
hrano . . . Policija, vojska vse
je budno in spremljajo dogajanja
pri nas. Čeprav je Avstrija nev-
tralna država, je zavest o varno-
sti zelo močna. Tudi zavest o var-
stvu okolja je prišla k nam od
njih . . . Reči moram, da marsi-
kdaj reagirajo panično. Mi pa
smo tam, da smo optimisti in da
zadeve pomirimo. Lo nam tudi v
dobršni meri usjieva. Vem, da so
bila odpovedana cela turistična
potovanja k nam. Tako me je
obiskal lastnik največje turisti-
čne agencije v Celovcu in me
prosil, da naj dam izjavo za tisk,
da naj na nek način povem, kaj
se pri nas zares dogaja.
Ljudje pravijo, da zdaj v Avstri-
ji ni mogoče več kupovati z dinar-
ji, tudi ni mogoče več menjati di-
narjev, pri nas pa banke ne proda-
jajo več deviz. Je to kakšen povra-
čilni ukrep avstrijske vlade, saj se
je obisk naših ljudi v avstrijskih
trgovinah močno zmanjšal . . .
Franc Mikša: Ne gre za noben
povračilni ukrep, zakaj Avstrija
ima velik interes, da naši ljudje
kupujejo pri njih. Neki avstrijski
minister mi je pred leti rekel, da
je lažje prodajati kot proizvajati;
s trgovino in turizmom Avstrijci
veliko zaslužijo.' Naši ljudje so
zelo dobri kupci: pridejo z veliko
denarja, vsak kupi za več kot ti-
soč šilingov, da dobi vrnjen da-
vek. Januarja se je res zmanjšalo
število kupcev v Avstriji, ker je
to mesec, ko se nakupi tudi sicer
zmanjšajo, saj ljudje kupujejo
predvsem okrog božiča, pred no-
vim letom. Težko je oceniti real-
ni padec kupcev.
Pogovarjala se je
Nataša Vodušek
60 let folklore
v Cirkovcah
Lradicionalno srečanje ljud-
skih pevcev in godcev ptujske
občine bo v soboto, 26. januarja,
ob 18. uri v Domu krajanov v
Cirkovcah. Nastopili bodo:
Aktiv kmečkih žensk Zgornja
l.ožnica, I rnest Imer iz Kidriče-
vega, ljudski pevci in pevke iz
Cirkovc, trio Urih in folklorna
skupina iz Cirkovc, folklorna
skupina ter ljudski pevci in pev-
ke iz Dolene, Lovrenški fantje.
Prosvetno društvo Videm, trio
Cjojkošek iz Šikol, folklorna sku-
pina ter ljudski pevci in pevke iz
Lancove vasi, Janko Kmetec od
Sv. I rojice v Slovenskih goricah,
Blaž Pernat iz Spodnje Ciorice,
Dragica Krajnc iz Cirkovc in
ljudske pevke iz Zabovec.
Prireditev je posvečena 60-le-
tnici domače Folklorne skupine
Vinko Korže. Skupina je bila
ustanovljena leta 1931 in se ime-
nuje po svojem ustanovitelju.
Doslej so imeli plesalci že več
kot 1.000 nastopov doma in v tu-
jini. Pred tremi leti so v Italiji os-
vojili na svetovnem tekmovanju
folklornih skupin prvo mesto.
NaV
Oh, ti odpadki
v prvem delu smo opisali zagate nemških županov pri reševanju
problema, kako varno odložiti komunalne odpadke. Sklenili smo z nji-
hovim spoznanjem, da je reševanje tega problema predvsem » deželni
pristojnosti in da vsako mesto zase ne more po svoje urejati zadev. To-
krat nekaj več o tem, kakšno mora biti odlagališče, da ustreza strokov-
nim kriterijem.
KAKŠNO NAJ BO
ODLAGALIŠČE?
z zahtevo, da mora imeti odla-
gališče neprepustno dno, se stri-
nja tudi strokovnjak. Ne strinja
pa se z mnenjem, da so naravna
dna glinokopov neprepustna. Ne
glede na to da v naravi ni nič ne-
prepustnega, naletimo na glino-
kope s skoraj neprepustnim
dnom samo v obliki ribnikov.
Vsaka neprepustna posoda, v ka-
tero dežuje, mora biti slej ko prej
polna, saj se le v tem primeru pa-
davine niso odcejale skozi dno.
Nasprotno pa pomenijo vlažna
ali celo suha dna glinokopov
prepustna tla.
Plasti gline ter ilovice so nasta-
le v dolgih dobah kot nanosi ve-
tra ali vode. Nanosi niso enako-
merni, pač pa vsebujejo tudi ne-
homogene plasti peska, vej ter
korenin. Za prepustnost plasti
zadostuje, da pod vodnim priti-
skom popusti eno samo mesto.
Podobno kot pri lijaku se vse vo-
de zberejo ter odtečejo skozi ta-
ko odprto mesto. Iz tega izhaja
že prva zahteva:
• • • V deponijsko dno je
treba v plasteh vgraditi homogen,
za vodo neprepusten material.
Količino pronicajočih snovi
lahko kaj hitro ugotovimo, če
pomnožimo površino odlagališča
z višino letnih padavin. Na vsak
m' pade v Ptuju cca. 1.5 m' pada-
vin! Pri pronicanju skozi odlaga-
liščno telo se pronicajoče vode
navzamejo organskih in anor-
ganskih sestavin. Kako nevarne
so te vode za naše okolje, nam
pove podatek, da je lahko vsak
liter izcednih vod iz komunalne-
ga odlagališča več kot 100 krat
nevarnejši kakor liter osušenih
ostankov odplak! Zatorej ones-
naževanje našega okolja z izced-
nimi vodami ni samo malomar-
nost, temveč kriminalni posto-
pek. Zavedati se moramo, da se
okolje da hitro onesnažiti, nara-
va pa ga lahko le težko ter šele
čez dolga leta, desetletja, stoletja
ali celo tisočletja ponovno očisti!
Iz tega izhaja naslednja zahteva:
• • • Na dno odlagališča
moramo namestiti drenažo, ki naj
na hiter način zbere ter odvede
pronicajoče vode. S tem prepreči-
mo vodni pritisk ter skrajšamo
čas delovanja pronicajočih vod
na dno ter preprečimo morebitne
zdrse odlagališč. Zaradi škodlji-
vosti izcednih vod moramo iz-
cedne vode očistiti na čistilni na-
pravi. Zbiranje izcednih vod ter
izpust teh vod brez predhodnega
čiščenja v vodotoke je gospodar-
ski kriminal.
Ker povzročata odvod in čiš-
čenje izcednih vod visoke stro-
ške, jih skušamo zmanjšati. Koli-
čino pronicajočih vod lahko ob-
čutno zmanjšamo že s pravilnim
odlaganjem odpadkov. To dose-
žemo relativno enostavno s tem,
da skrbimo za:
relativno majhne površine,
na katere lahko dežuje,
hitro prekri\anje in rekulti-
vacijo že zapolnjenih površin.
Padavine lahko namreč proni-
cajo samo skozi odprte površine,
po prekritih pa neosnažene odte-
kajo v obrobne jarke ter od tam
naravnost v vodotoke.
Nadaljnja zahteva se glasi:
• • • Vmesna (delna) pre-
kritja ter končno prekritje odla-
gališča morajo zmanjšati oziroma
preprečiti pronicanje padavinskih
vod v njegovo telo.
Pri anaerobnem razpadu or-
ganskih sestavin odpadkov se
razvijajo plini. Pri razpadu 1 m^
organskih snovi se teoretično
lahko razvije tudi do 180 m^ bio-
(Foto: MG)
plina. Ker odlagališče prej ali
slej iz vseh strani neprodušno za-
premo, si bo plin skušal pod ved-
no večjim pritiskom izsiliti pro-
sto pot. Pri relativno majhnih
odlagališčih oziroma tistih z
majhnim deležem organskih se-
stavin bioplin sežigamo. Pri več-
jih pa ga skušamo koristno upo-
rabiti.
# # # Potrebno je torej
predvideti kontrolirano odvajanje
ter uporabo plina.
Za pravilno obdelavo odpad-
kov je potrebno ustrezno šolano
osebje ter ustrezna mehanizacija
in oprema. Te stroške lahko eko-
nomsko krije le večje odlagališ-
če. Na urejeno deponijo mora bi-
ti priključenih vsaj 50.000 prebi-
valcev, da postanejo investicije
smiselne, stroji, oprema in oseb-
je ustrezno zaposleni ter eko-
nomsko upravičeni. Urejena de-
ponija je najcenejši način prede-
lave odpidkov: gradbeni stroški
za deponije te velikosti znašajo
cca 14 milijonov DM.
(Se nadaljuje)
Pripravila: D. Lukman
ZAKAJ DELAMO SMETI, ČE JIH MEČEMO
VSTRAN?	Loe.,e
Zborovanje za
ekološko gibanje
VELIKA NEDEUA
v sredini tega meseca je
bilo v lovskem domu v Ve-
liki Nedelji zborovanje, na
katerega so povabili pred-
stavnike lovskih družin ob-
čine Ormož, Ribiške druži-
ne in Čebelarskega dru-
štva. Pobudo Je dal Franc
Krnjak iz Ormoža, za po-
moč pa je povabi! tudi Ze-
lene Ptuja. Prišle so tudi
inšpektorice inšpekcijskih
služb občin Ptuj-Ormož.
Ljudi na tem območju žuli-
jo deponija komunalnih
odpadkov, melioracije,
vzdrževanje melioracijskih
jarkov, gozdni pasovi, pit-
na voda, vodni viri in pora-
ba gramoza iz reke Drave.
Janez Zadravec, predsednik
Komiteja za družbeno planira-
nje, razvoj in gospodarske zade-
ve pri Skupščini občine Ormož,
je povedal, da je v pripravi novo
odlagališče komunalnih odpad-
kov, ne glede na to, ali bo akcija
na ravni regije za skupno odlaga-
lišče uspešna ali ne. Okoli zbira-
nja odpadnih zaščitnih sredstev
in embalaže se po lanskoletni
okrogli mizi v Ormožu ni zgodilo
nič, ker pa je to boleča točka vse
Slovenije, akcijo v zadnjem času
vodijo prek Cjospodarske zborni-
ce Slovenije, odpadna olja pa
zbirajo in dajejo v nadaljnjo pre-
delavo Petrolu. V Ormožu že
gradijo drugi zbiralnik komunal-
nih odplak, po katerem bodo od-
plake iz industrijske in obrtne
cone odtekale v čistilno napravo
pri Tovarni sladkorja. Ker pa bo
po vsej verjetnosti za vse zmanj-
kalo denarja, računajo tudi na
ekološki dinar; poskušali ga bo-
do dobiti iz skupne republiške
vreče. Za varstvo zraka so v zad-
njem času naredili veliko, saj
uporablja v zadnji sezoni Tovar-
na sladkorja Ormož kot energet-
ski vir plin, tega pa bodo v krat-
kem uvedli tudi pri izdelovanju
opeke. Prizadevajo si, da bi plin
pripeljali tudi v zasebna gospo-
dinjstva, in so že zaprosili za
mednarodni kredit.
Velik problem je divja poraba
gramoza iz dravske struge, pred-
vsem na območju krajevne skup-
nosti Središče ob Dravi. Pri or-
moškem izvršnem svetu pripra-
vljajo prostorski izvedbeni akt za
ureditev centralne gramoznice,
trenutno pa tečejo geološke razi-
skave za novo lokacijo. Janez
Zadravec je menil, da je bilo na
področju posegov v zemljo v pre-
teklosti storjenih veliko napak in
jih bo v kratkem času težko ure-
diti.
Bogdan Lah, član Lovske dru-
žine iz Bresnice, se je dokaj kriti-
čno lotil zaščitnih pasov na me-
lioriranih površinah, predlagal
pa je, da bi za ekologijo prispe-
vali tudi lastniki motornih vozil,
ki po njegovem prav tako ones-
nažujejo okolje.
Razprava ni mogla mimo or-
moške pitne vode, ki je pred-
vsem v preteklosti s svojo rjavo
barvo burila duhove.
Sanitarna inšpektorica je zatr-
dila, da je zaščita ormoškega vo-
dovoda v pristojnosti republiške
inšpekcije. Redne tedenske bak-
teriološke in kemijske analize pa
kažejo, da je neoporečna. Ko
pride do podtlaka, se v ceveh
dvignejo usedline in vodo meha-
nično umažejo; potrebno jo je
pustiti, da nekaj časa teče, potem
pa je vse v redu. Od inšpektoric
smo izvedeli, da so za zaščito za-
jetij pitne vode ormoškemu kom-
binatu v njegovem nasadu hme-
lja, ki je v neposredni bližini za-
jetij prepovedali uporabljati ne-
katere pesticide in škropiva. Mo-
rebitna nevarnost za pitno vodo
so še vedno odplake iz vasi ob
potoku Sejanca in škropljenje v
plantažah sadja, ki jih ima na
tem območju Kmetijski kombi-
nat Jeruzalem.
Govorili so tudi o za onesna-
ževalce še vedno smešno nizkih
kaznih. Lep primer je povedal
Franc Cvetko, ki je s svojim trak-
torjem odpeljal smeti v Ormož
na deponijo in potem dobil ra-
čun 320 dinarjev za ureditev ko-
munalne jame. Ce bi bil smeti
odvrgel pred deponijo in bi ga
pristojne službe pri tem zasačile,
bi plačal menda samo 50 dinar-
jev kazni.
Samo inšpektorji pač niso do-
volj za urejeno okolje, pri tem
morajo sodelovati tudi krajani.
Vera Lundrova pa je še dopolni-
la, da je povsod po svetu odlaga-
nje smeti zelo drago, in se bomo
tudi pri nas morali navaditi, da
bomo to plačali. Mnogi so ob
tem kritizirali, da so »uradne
ure« za smeti omejene od 7. do
15., in to samo dva dneva v ted-
nu. Menili so, da bi moralo biti
odprto vsaj še kakšen dan tudi
popoldan.
Da bodo lažje uresničevali
vse, kar so se dogovorili na zbo-
rovanju, in nekatere konkretne
akcije pričeli takoj, so sklenili
ustanoviti odbor ekološkega gi-
banja Zelenih, v katerem bodo
člani lovskih družin, ribiči in če-
belarji ter še iz drugih podobnih
društev. Ker pa je sedaj čas raz-
nih občnih zborov, bodo na njih
izvolili predstavnike za ekološko
gibanje, ki bo Ormožane (prebi-
valce celotne občine) opozarjalo
na vse tiste nepravilnosti.
Vida Topolovec
tednik
— 24. januar 1991
ŠPORT IN DRUŠTVA — 9
Trije kralji v zasebnih rokah
.Va južnem pobočju Pohorja, 20 km od Slovenske Bistrice, na nadmorski tišini 1200 m leži rekrea-
cijsko-turistični center Trije kralji, pravi mali /imski turistični kraj. Razpolagajo z 20 ha urejenih in
steptanih smučišč ter /. dvema vlečnicama, ki lahko » eni uri prepeljeta 1600 smučarjev. Do planinske ko-
če Štuhčev dom je speljana asfaltirana in pozimi splužena cesta prek ^martnega ali Tinja. Od tod so iz-
nodišča za številne sprehode: 20 minut zmerne hoje je do Črnega jezera, dobre po! ure pa do Treh že-
bljev, kraja zadnjega boja Pohorskega bataljona.
Streljaj nad planinskim domom je cerkev sv. treh kraljev iz 15. stoletja, vendar je kultni prostor tam
obstajal že veliko prej. .\aokoli so smrekovi gozdovi, mir in tihota.
\ preteklih letih so bile zime tudi na Pohorju skoraj brez snega in so povzročile, da je življenje >
zimskem turističnem centru skoraj izumrlo. Letošnja zima je nasula vsaj nekaj snega: pri Treh kraljih
ga je tudi 50 cm, kar je za »vf tiste, ki se pripeljejo iz doline, neverjetno mnogo. \a smučišču je steptane-
ga med 30 in 40 cm.
22. decembra lanskega leta je slovenjebistriška tovarna Impol, kije imela RTC Trije kralji v okviru
svoje programske enote gostinstvo in turizem, predala center » zasebne roke. V najem sta ga vzela Zdrav-
ko Janžič in Irena Pečovnik. Z novim zagonom, novimi načrti, z boljšo gostinsko ponudbo in večjo pri-
jaznostjo ter ustrežljivostjo poskušata center ponovno obuditi k polnemu življenju, ki ga je poznal nekoč.
Ob temeljitem ogledu opaziš slabega dosedanjega gospodarja. » etiko bo potrebno postoriti » domu
samem in tudi na smučišču. Ob tem se ti nehote zazdi, da seje tovarna Impol Treh kraljev hotela znebiti,
ker bi sicer postalo tekoče vzdrževanje, v katerega zadnja leta niso vlagali nič aH pa skoraj nič, predrago.
Mlada, simpatična najemnika
Zdravko in Irena se resnično tru-
dita dati centru novo življenje.
Bosta vztrajala, ne bosta prej od-
nehala? Mesečna najemnina za
dom je 60.000 dinarjev, kar ni
malo, ob tem pa bo potrebno od-
praviti, če bodo hoteli obdržati
goste, vse tisto, kar je trenutno
narobe.
Gospod Janežič, zakaj ste prev-
zeli RTC Trije kralji?
»Že prvič, ko sem vstopil v
dom na Treh kraljih , mi je prira-
Zdravko Janžič
sel k srcu in mi je ljub še danes.
To sem kasneje velikokrat slišal
od številnih gostov, ki se vedno
radi vračajo. Zadnja leta je ta le-
pi planinski dom načel zob časa.
Kaj je vzrok, ne bi preveč govo-
ril, ker za to nisem poklican. Ko
sem v Večeru prebral oglas za
podnajemnika za RTC Trije kra-
lji, sem si rekel: Zdravko, če si
pravi gostinec in dober gospo-
dar, boš to zadevo prevzel in jo
tudi uspešno izpeljal.«
Kaj nudijo Trije kralji gostom
in kakšne novosti lahko ti priča-
kujejo?
»Po mojem mišljenju je bil
prevzem opravljen vsaj tri mese-
ce prepozno, tako da se na novo
sezono 1990/91 nisem mogel pri-
praviti tako, kot sem si želel. Go-
Irena Pečovnik
stom, ki mogoče pričakujejo kak-
šne novosti že sedaj, se moram
opravičiti in povedati, da bomo v
tej sezoni dali največji poudarek
kvalitetni gostinski ponudbi in
vedno urejenim smučiščem. Ko-
nec tega tedna bomo odprli Po-
horski hram s posebno ponudbo.
Cez dan bo v njem pizzerija, ob
22. uri pa bo neke vrste nočni
klub z izbranimi pijačami, hlad-
nim bifejem ter prijaznim nata-
karjem ob intimni videoglasbi.«
Mesečna najemnina za Tri kra-
lje znaša 60.000 dinarjev. Ljudje
se sprašujejo, kako jo bosta z Ire-
no ob vseh drugih problemih, ki
jih je ob prevzemu bilo kar nekaj,
zmogla?
»Okoli najemnine misliva ta-
kole: z dobro gostinsko ponudbo
in ob tem, da bodo vrata doma
gostom vedno odprta, računava
pa tudi na ugodno zimsko sezo-
no do konca marca, meniva, da
bi šlo.«
Za koliko časa sta celoten
kompleks Treh kraljev vzela v na-
jem?
»Najem časovno ni omejeno,
dogovor je za najmanj pet let z
enoletnim odpovednim rokom«.
Pred nami so zimske počitnice.
Kako ste se pripravili nanje? Brez
dvoma boste imeli velik naval šo-
larjev, ki se po treh suhih zimah
veselijo snega.
Prijetna smuka pri Treh kraljih privabi predvsem konec tedna številne
goste od blizu in daleč.
»Rezervacije za čas od 25. ja-
nuarja do konca februarja so od-
dane, Trije kralji so v tem času
popolnoma zasedeni. Za otroke
pripravljamo razne igre na sne-
gu, neke vrste igre brez meja; ve-
sela tekmovanja pa pripravljamo
tudi za vse sezonske goste.«
Poleg zimske sta na Pohorju
zanimivi poletna in jesenska sezo-
na. Kako so Trije kralji pripra-
vljeni za ta čas?
»Do sedaj je bilo za poletno
sezono storjenega bore malo. Z
Ireno sva pripravila program, ra-
čunava pa tudi na pomoč širše
skupnosti. Mislim predvsem na
nekatere športne objekte, ki so
nujno potrebni: v prvi vrsti več-
namensko asfaltno igrišče za
igranje malega nogometa, košar-
ke, pa tudi teniška igrišča, .lesen
je prav lako zanimiva, predvsem
zaradi nabiranja sadežev in spre-
hodov, ki jih tod ne manjka.«
V domu imajo še vedno nekaj
sob Svetozarevčani. Sedaj, ko so
odnosi med Slovenci in Srbi
skrajno ohlajeni, ti več ne priha-
jajo k Trem kraljem. Zdravko je
omenil, da če bodo hoteli sobe
prodati in če bosta z Ireno imela
denar, jih bosta odkupila.
Kako sta si z Ireno razdelila
delo, kdo je glavni šef?
»Irena skrbi za kuhinjo, go-
stinski del in za dobro počutje
gostov, sam pa sem prevzel ko-
mercialna dela, vodenje financ
ter nabavo vsega, kar potrebuje-
mo v domu in na smučišču. Oba
sva enakovredna šefa.«
Minule tri zime za zimsko sezo-
no niso bile ugodne. Ljudje so se
že kar odvadili prihajati sem gor.
Kako jih nameravate v prihodnje
zadržati kljub pomanjkanju sne-
ga?
»Z Ireno sva razmišljala tudi o
tem. V kletnih prostorih namera-
vava, seveda če bo šlo vse po sre-
či, okoli 1993. leta odpreti savno
in manjši pokriti bazen. Upam,
da se nama bo izšlo.«
Mlada najemnika sta optimi-
stična, ker drugače se v vse teža-
ve ne bi bila zagrizla. Verjame-
mo, da ne bo lahko, vendar bo-
sta z dobro voljo in vztrajnim de-
lom — pa tudi malo sreče — do-
segla vse cilje.
Vida Topolovec
Foto: Samo Brbre
_ATLETIKA_
Uspešna sezona 1990
v atletskem klubu Ruj kljub zim-
skemu premoru ni mrtvila. Analize
tekmovalne sezone 1990 so pripra-
vljene in še enkrat lahko pregledamo
uspehe oziroma neuspehe ptujskih at-
letov na republiških in državnih pr-
venstvih oziroma na Atletskem poka-
lu Slovenije in Jugoslavije ter na tek-
movanjih v drugih evropskih držiivah
(Avstrija, Italija, Madžarska in Ro-
munija).
Po rezultatih je bila minula sezona
za ptujske atlete in atletinje v zadnjih
petih letih ena najboljših. Ptujčani so
stali na stopničkah za zmagovalce kar
82 krat: 31-krat peti... Z državnim
dresom so ptujski atleti nastopili na
evropskem atletskem prvenstvu v
Splitu (Vindiš), balkanskem krosu v
Romuniji (Potočnik), balkanskih at-
letskih igrah mladincev v Ljubljani
(Doki, Potočnik in Jerenko), na atle-
skem tekmovanju mladincev Alpe—
Jadran v Linzu - Avstrija (Jerenko,
Prelog), na atletskem mladinskem
dvoboju Jugoslavija-Madžarska v
Budimpešti (Jerenko, Doki, Poto-
čnik).
Ena izmed poglavitnih nalog v lan-
ski sezoni je bila zagotoviti ustrezen
terenski kader. To je uspelo, plod de-
la pa so rezultati, ki so jih dosegli tek-
movalci na tekmovanjih. V prinoanje
bo treba okrepiti še neatletske dejav-
nosti. V spremenjenih političnih raz-
merah je prva skrb vsakega športnega
društva preživeti, z lastnim delom za-
gotoviti sredstva za obstoj in delova-
nje. Že vrsto let v klubu želijo izbolj-
šati vadbene prostore na stadionu
Drava, predvsem atletsko stezo. Zdaj
bi jo končno morali rekonstruirati,
kajti le v primeru »dobre« atletske
steze bi tekmovalci imeli boljše raz-
mere za vadbo. Hkrati bi lahko Atlet-
ski klub Ptuj organiziral tekmovanja,
domači tekmovalci bi lahko tekmova-
li pred domačim občinstvom in tako
bi kraljica športa imela več privržen-
cev v mestu in okolici.
Atleti se pripravljajo za novo tek-
movalno sezono: od začetka januarja
vsak dan vadijo v športni dvorani
Mladika. Ob koncu meseca bodo od-
šli na osemdnevne zimske priprave v
Medulin. Letošnja zimska sezona bo
zelo bogata, kajti tekmovanje se pri-
čne v začetku februarja (Celje) in se
konča s koncem marca. Tudi poletna
sezona 1991 bo bogata in pestra. Se-
zona se konča s koncem marca. Tudi
poletna sezona 1991 bo bogata in pe-
stra. Sezona se bo začela v aprilu
(Domžale) ter se končala v oktobru.
ROKOMET
NAJPREJ DRAVA IN VELIKA NEDELJA
v nedeljo popoldan je bilo v Veliki Nedelji območno prvenstvo za kadete.
Sodelovale so štiri ekipe: Ormož. Drava iz Ptuja, Angel Besednjak iz Maribora
in domačini. Prvo mesto so zasluženo osvojili mladi Ptujčani, ki so Mariborča-
ne premagali z 22:3, Ormožane s 15:6 in v razburljivi tekmi še domačine s 13:8.
Drugi so domačini, ki so brez posebnih težav dobili dve tekmi, tretji je Ormož,
Mariborčani pa so bili za ostale ekipe preslab nasprotnik. V nadaljnje tekmova-
nje sta se uvrstili Drava in Velika Nedelja in bosta v soboto s še dvema ekipama
odločili o dveh ekipah, ki se bosta uvrstili v polfinale republiškega prvenstva.
TEKMOVANJE SODNIKOV
V soboto so v Slovenski Bistrici izvedli šesto tekmovalno srečanje sloven-
skih rokometnih sodnikov — v rokometu seveda. Nastopilo je sedem reprezen-
tanc rokometnih zborov (manjkala sta dva). Zmagala je reprezentanca maribor-
skega zbora pred Celjem in Zasavjem. Sledijo Murska Sobota, Posavje, Kranj
in Koper — Ljubljana. Ker gre za nekdanje rokometaše, so bile tekme zanimive
in kakovostne. Za zmagovalce so nastopili: Vidačkovič, Grame, Kreitner, Žižek,
Muzlovič, Nojič, Pek, Kumer, Kranjc, Kruščič, Jugovec in Bujdo. Organizator
uspelega srečanja je bil Zbor rokometnih sodnikov Maribor.
1. k.
NAMIZNI TENIS
Pozivni turnir
v Ptuju je bil v organizaciji NTK Petovia in pod pokroviteljstvom DO Za-
ščita- Kidričevo 20. januarja prvi mladinski pozivni turnir severovzhodne regi-
je. Nastopili so mladinci in mladinke skupine B (10 najboljših je izvzetih) iz
sedmih klubov. Odlično je igrala in presenetljivo zasedla prvo mesto v prvi sku-
pini mladink igralka NTK Petovia Breda Mojsilovič. Drugi so igrali v okviru
svojih zmožnostih.
I. P.
Ptujski obrtniki za poplavljenca
Ptujski obrtniki akcije za zbiranje pomoči popiavljencem v Zgornji Savinj-
ski dolini še niso končali. Doslej so zbrali 96 tisoč dinarjev. Obrtno združenje
pa je prispevalo dodatnih deset. Janez Kižnar, tajnik združenja, je povedal, da
obrtniki lahko še vedno darujejo. Doslej zbrana sredstva so sproti nakazovali
Zvezi obrtnih združenj Slovenije. Ta pa jih bo nakazala prizadetim obrtnikom.
MG
Ormoške mažoretke
Mlade so po letih in stažu. Skupina šteje 21 deklic, vse pa so
učenke osnovne šole. Vodi jih IS-letna Petra Čurin. \jihoya kr-
stna predstavitev je bila ob novoletnem koncertu Pihalnega orke-
stra Ormož.
Zamisel, da bi imeli tudi Or-
možani svojo skupino mažoretk,
je zrasla v glavi Slavka Petka, di-
rigenta Pihalnega orkestra Or-
mož. Želel je, da bi njihove šte-
Petra Curin (Foto: Na V.)
vilne koncerte popestrili, mažo-
re ke pa bi bile lepa dopolnitev
orkestra tudi na raznih paradah.
Ker so v Petkovi družini navdu-
šeni glasbeniki in plesalci, se je
sestra Šteaa, ki že vrsto let dela
z mladimi na plesnem področju
v zadnjem času pa ima že uigra-
jo ekipo manekenk, dogovorila
z '»-letno Petro Curin. OZKO
Urmoz JO je v lanskem juniju po-
slala na seminar na Debeli rtič.
Vrnila se je polna znanja, še bolj
pa navdušena nad zamislijo, da
bo tudi v Ormožu delovala tovr-
stna skupina.
Mažoretke ob novoletnem koncertu. (Foto S. Hozyan.)
Petra je takoj v začetku nove-
ga šolskega leta na osnovni šoli
zbrala deklice od 2. do 7. razre-
da, ki imajo smisel za tovrstno
nastopanje. Pričele so resno va-
diti, vaje imajo vsak četrtek med
15. in 16. uro v prostorih osno-
vne šole; ta ima za to obliko iz-
venšolske dejavnosti veliko po-
sluha. Plačali so celo del njihove
obvezne garderobe, del pa Glas-
bena šola Ormož. Velik problem
je bil z nabavo palic — dobile so
jih šele štirinajst dni pred novo-
letnim koncertom. V razmeroma
kratkem času so se naučile mažo-
retski pozdrav, vrtenje palice,
osmico in mlinček. Z rdečimi
krilci in baretkami, belimi bluzi-
cami in (namesto škornjev, saj
zanje še niso zbrali dovolj denar-
ja) črnimi telovadnimi copati so
na novoletnem koncertu navdu-
šile domačo publiko.
Petra, dijakinja tretjega letnika
Ekonomske srednje šole v Ptuju,
obiskuje še osmi razred klavirja
na ormoški glasbeni šoli. Pove-
dala je, da bo skupina letos prvič
sodelovala na ormoškem pust-
nem karnevalu, kar bo brez dvo-
ma popestrilo prireditev, omeni-
la pa je. da je želja vseh nastopiti
tudi zunaj Ormoža.
Vida Topolovec
KARATE
Uspešno položen izpit
v četrtek, 17. januarja, je v OS dr.
Ljudevita Pivka, pred strokovno ko-
misijo SKK JOŽHTA LAC KA PTUJ.
ki sta jo sestavljala trener Silvo Vogri-
nec (2. DAN) in asistent Saša Čeh (I.
KYU), potekalo redno polaganje za
karate nazive. Izpitni program je zaje-
mal kihon (osnovno tehniko), kate
(vezano tehniko) in kumite (sparing).
Pet članov je položilo 6. kyu (zadnji
beli pas), pet jih je osvojilo kvu (ru-
meni pas) in eden 4. kvu (oranžni
pas). Najboljšo tehniko sta prikazala
kadet Sebastijan Slrnišck kyu) in
Branko Rodošek (4. kvu). (ire za iz-
redno nadarjeno generacijo, kakršne
klub še ni imel in ki bo \ kratkem iz-
popolnila že rahlo izpraznjene in
utrujene tekmovalne vrsle.
STRELSTVO
Občinska zlata puščica
v nedeljo, 20. januarju, ^o se ptuj-
ski strelci potegovali za občinsko zla-
to puščico. Nastopilo je 36 strelcev: ti
so morali doseči normo na internih
tekmovanjih strelskih družin.
/lato pu>čico za leto je osvojil
Ludvik Pšajd, Jože Lacko 547 kro-
gov ; 2. Tonči Planine, Jože l.acko
.'^47 krogov (slabša serija); .V I). Jan-
žekovič .S46 krogov. 4. Ludvik
Pšajd ml.. J. I.. 545 krogov. 5. An-
drej Pulko, Tur. 544 krogov.
IS strelcev je izpolnilo normo za re-
gijsko tekmovanje, ki bo marca v
F^tuju na strdisču v Mladiki.
H. J.
ČAS OBČNIH ZBOROV GASILSKIH DRUŠTEV
GD Tržeč ima 60 let
23. februar leta 1931 je rojstni dan
sedanjega gasilskega društva Tržeč.
Pobudnikom za ustanovitev društva
se je takrat v gostilni Jožefa Šmigoca
pridružilo 27 članov. Društva niso sa-
mo ustanovili, začeli so tudi delati.
Prvi pomemben mejnik je že leto
1937. ko je društvo kupilo motorno
brizgalno, od ptujskih gasilcev pa av-
to. V Jurovcih in Tržcu so zgradili dve
leseni lopi, ki sta služili za gasilski
skladišči. Društvo je nato brez večjih
uspehov, pa s čestimi težavami života-
rilo do leta 1958, ko so kupili staro le-
denico v Tržcu in jo nato v 11 letih
uredili v prvi gasilski dom, leta 1970
pa so kupili prvi novi gasilski avto.
Sicer pa so zadnja desetletja za ga-
silsko društvo Tržeč (prej je nosilo
ime (jl) Jurovci) najbolj uspešna. Le-
to 1974 pomeni začetek gradnje seda-
njega gasilskega doma v velikosti 30
krat 8 metrov, leta 1977 je dobilo dru-
štvo dva nova avtomobila, leta 1987
pa še tretjega.
Kot je dejal na sobotnem občnem
zboru predsednik Jože Muršek, so v
lanskem letu tudi v društvu krepko
čutili težko gospodarsko stanje, kljub
temu pa še vedno skrbijo za dokon-
čno ureditev gasilskega doma, seveda
pa se gasilci iz Tržca nikoli niso odre-
kli svoji osnovni vlogi pomoči so-
krajanom. pa naj gre za pomoč in za-
ščito pred požarom, poplavo ali za
prevoz pitne vode v sušnih mesecih.
Tudi načrti za letošnje leto niso
majhni, pri njihovem uresničevanju
pa vodstvo računa na aktivne člane in
dobrosrčne krajane. Obnovili bodo
gasilski dom, stari gasilski kombi za-
menjali za novega, pripravili proslavo
ob svoji šestdesetletnici, skrbeli za
Predsednik (JI) Tržeč Jože Mur-
šek
boljšo opremljenost društva ter uspo-
obljenost članov.
V svoje vrste vabijo nove člane, še
naprej pa bodo aktivno sodelovali s
sosednjimi gasilskimi društvi, z ob-
činsko zvezo društev ter s pobrateni-
mi društvi v sosednji Hrvatski.
JB
t£dnik - 24. januar 1991
ZA RAZVEDRILO — 11
12 - OGLASI IN OBJAVE
24. januar 1991 —
Nevarna skladišča
naftnih derivatov
Prve posledice zalivske vojne je zadnje čase čutiti tudi na našem območju:
v strahu, da bi poskočile cene naftnih derivatov, se občani oskrbujejo z vse več-
jimi količinami kurilnega olja ali dizelskega goriva. To potrjuje gneča na črpal-
kah. Požarni inšpektor Edvard Kozel pri vsem tem opozarja na mnoge nepravil-
nosti, ki ogrožajo naše okolje. Ne samo da občani prevažajo zaloge skrajno ne-
pravilno in neprimerno, vse večja nevarnost postaja nepravilna skladiščenost
pogonskih goriv.
Foto: M. Ozmec
V Metkin dom po zavese
in kakovostna oblačila
v zasebni hiši na Potrčevi 3 v Ptuju
sta zakonca Košar s Pragerskega ure-
dila prijetno trgovinico — Metkin
dom, v katerem je veliko izdelkov za
opremo stanovanja, za ljubitelje lepe-
ga oblačenja pa tekstilni izdelki viso-
ke italijanske mode.
Metka je 12 let delala v pisarni ma-
riborske bolnišnice, za delo v obrti pa
jo je nagovoril mož Stanko, ki je obr-
tnik splošne gradbene dejavnosti.
Lokal sta uredila in opremila po
svojih zamislih. Ton ji daje roza bar-
va, ki delno pokriva tudi zunanjost
stavbe. Ta med ljudmi negativno od-
meva. Nanjo pa ob bogati in kakovo-
stni ponudbi v trgovinici hitro poza-
bijo.
V Metkinem domu lahko kupite za-
vese, prtičke, prte, okrasne blazine,
preoblečene lestence, steklene izdel-
ke, sveče iz Nizozemske in drugo. Če
se boste odločili za nakup zaves, vam
jih bo lastnica tudi zašila. Cene zaši-
tih zaves so nižje od cen v maribor-
skih trgovinah. V kratkem bodo po-
nudili tudi svileno cvetje.
V nadstropju lokala, kamor boste
morali po stopnicah, visijo izdelki ita-
lijanske visoke mode svila, pliš, visko-
za, Zraven sodijo kakovostne hlačne
nogavice, ki so prav tako naprodaj v
bogati izbiri. Metkina oblačila boste
oblekle za najrazličnejše slovesne pri-
ložnosti. Dražja boste lahko kupile
na dva obroka. V tem delu so napro-
daj tudi ročno izdelani puloverji, v
kratkem bodo na prodajnih policah
italijanski čevlji.
(Posnetek: M. Ozmec)
Metkin dom je odprt vsak dan od
9. do 12. ure in od 14. do 19. ure, ob
sobotah pa od 9. do 12. ure.
Ce bo le mogoče, bosta Kosarjeva
svojo dejavnost razširila. Na Prager-
skem boste povečala šivalnico, nova
prodajna mesta pa odprla ne samo v
ptujski, temveč tudi v slovenskobistri-
ški občini, kjer sta si lokal že nagleda-
la.
MG
AGROTRANSPORT PTUJ
TELEFON: 771-921, int, 36
vsak dan OD 7. DO 15. URE
OBVEŠČA POTROŠNIKE, da je zaradi velikega povpraševania na-
bavil večje število
-	PEČI ZA CENTRALNO KURJAVO (TVT STANDARD - UNI
E 35)
-	SOLARNE BOJLERJE TVT - SAT - 302
po starih nabavnih cenah.
Zaradi konkurenčnosti prodajamo omenjeno blago po nabavni
ceni brez kakršne koli trgovske marže.
Poleg tega pa kupcem nudimo možnost dostave na dom po sim-
bolični ceni.
tednik - 24. januar 1991
OGLASI IN OBJAVE — 13
Nam pretijo
novi stečaji?
JAVNA DELA V PTUJSKI OBČINI
Stanje v ptujski kovinski industriji
je iz dneva v dan težje. Dve podjetji
sta že v stečaju, tretjemu pa ta grozi.
Kot je znano, je Služba družbenega
knjigovodstva - podružnica huj
niektrokovinar prijavila za stečaj gle-
de na to, da so imeli 60 dni nepreki-
njeno blokiran žiro račun. V podjetju
so sicer prepričani, da do stečaja ne
bo prišlo in da bo možna prisilna po-
ravnava. V prid temu govori podatek,
da imajo precej premoženja, ki ga
lahko prodajo, ne da bi bilo zaradi te-
ga poslovanje dodatno otežkočeno.
Občinski svet Svobodnih sindika-
tov občine Ruj je na pobudo Sekreta-
riata za industrijo in gradbeništvo
prejšnji četrtek sklical razširjeno sejo
osnovne organizacije sindikata Hlek-
trokovinarja, sodelovali pa so tudi
predstavniki Centra za socialno delo,
Sekretariata za zdravstvo in socialno
varstvo ter Območnega zavoda za za-
poslovanje Maribor. Sklenili so, daje
potrebno delavcem zagotoviti vse mo-
žne socialne podpore, prav tako pa v
okviru zakonskih možnosti nadome-
stila osebnih dohodkov vsem, ki ča-
kajo na delo. Teh je 150. Vodstvo
podjetja pa mora storiti vse, da bo
pridobilo čimveč dela. Svoje morajo
storiti tudi delavci, ki v zadnjem času
zaradi socialne ogroženosti niso bili
več pripravljeni delati. 14. januarja so
jim v minimalni višini izplačali akon-
tacijo osebnega dohodka za novem-
ber: dobili so manj, kot znašajo stro-
ški za pokrivanje osnovnih življenj-
skih potreb.
V Sekretariatu za industrijo in
gradbeništvo občine Ptuj obljubljajo,
da bodo naredili vse, da bo Elektro-
kovinar lahko prodal nepremičnine,
ki jih proizvodnja ne potrebuje. Tako
bodo prišli do sredstev poslovnega
sklada, da bodo lahko odplačali ob-
veznosti in omogočili nadaljnje delo.
Če bodo s prodajo uspeli in imeli do-
volj dela. bodo Temeljnemu sodišču
Maribor predlagali začetek prisilne
poravnave. Delavci Elektrokovinarja
so v skrbi za preživetje pisali občin-
skemu izvršnemu svetu. Vprašanja in
zahteve so napisali v dvanajstih to-
čkah. Odgovore nanje bodo po skle-
pu izvršnega sveta sestavili v Sekreta-
riatu za industrijo in gradbeništvo.
Njihova vprašanja in zateve so po-
dobne tistim, ki so jih pred tem že na-
pisali delavci Olge Meglič. Znova se
je pokazalo, da večina stečajne zako-
nodaje ne pozna in da stečaj ni tisto,
kar od njega pričakujejo.
MG
Gospodinje za ostarele občane
Na Center za socialno delo v Ptuju se ljudje, zlasti osta-
reli občani in njihovi svojci obračajo za pomoč, v gospo-
dinjstvu. Zato se je center skupaj z zavodom za zaposlo-
vanjem odločil, da organizira tako imenovana javna dela,
pomoč za gospodinjska opravila, ki jo opravljajo ženske
brez zaposlitve. V ponedeljek se je končalo izobraževanje
dvajsetih žensk, trenutno pa opravlja delo gospodinj de-
set od njih.
Direktorica Centra za socialno delo Anka Osterman je
o javnih delih povedala: »V centru smo to akcijo pričeli
že lani septembra, ko smo začeli zbirati potrebe in iskati
načine kako jih zadovoljiti. Gre za to, da je treba iti v tr-
govino, skuhati, pospraviti, umiti okna, oprati zavese, ob-
delati tudi vrt, torej za opravila, ki jih stari ljudje prepro-
sto ne zmorejo več iz različnih razlogov, želijo pa še ved-
no ostati doma, v svojem stanovanju. Najprej smo se ozi-
rali za ženskami, ki so pri nas iskale pomoč pri preživetju,
ker so bila sredstva, ki so jih imela, premajhna. Tako smo
začeli. Vendar je bilo tega vedno več in smo potem začeli
načrtno akcijo tako, da smo na Zavodu za zaposlovanje
zbrali večje število žensk,ki so tam bile prijavljene kot
iskalke zaposlitve. Z njimi smo imeli individualne razgo-
vore in izbrali smo 20 takšnih žensk, ki naj bi opravljale
to delo. Projekt se je vedno bolj kazal kot projekt javnih
del. V dogovoru z zaposlovanjem smo pripravili program
izobraževanja, saj so starejši ljudje populacija, ki ima
drugačne potrebe, kot so potrebe ostalih, za kar je potreb-
no imeti neko dodatno znanje, da bi jim lahko na zadovo-
ljiv način olajšali življenje. V desetih družinah že opra-
vljamo gospodinjsko pomoč na domu, kot to mi imenuje-
mo, in ženske, ki to delo opravljajo, na kratko imenujemo
gospodinje.«
Gospodinje plačujejo uporabniki sami, saj gre za upo-
kojence, ki imajo pokojnine, oziroma bi te stroške pokrili
otroci,ki so zainteresirani za takšno pomoč.
Socialna delavka latjana Matjašič je skrbela za izobra-
ževanje gospodinj; »Ženske, ki že delajo, so same izrazile
željo za neko obliko izobraževanja, poleg tega pa so se že-
lele spoznati tudi med seboj. Izobraževanje smo pričeli
16. januarja in ga končali 21. januarja. Ženske so se se-
znanile s tem, kakšne so spremembe pri starejšem človeku
— na zunaj in druge, kakšne so najbolj pogoste bolezni
starejših ljudi, kakšen naj bo videz gospodinje, kako naj
bo urejena in oblečena, seznanile so se z gospodinjskimi
aparati in ravnanja z njimi. Udeleženke tega seminarja so
bile izredno zadovoljne, da so se srečale in izmenjale iz-
kušnje. Želijo pa sodelovati na tak način tudi v prihod-
nje; tako bomo organizirali mesečna srečanja za izmenja-
vo izkušenj in pobud za nadaljnje delo. Na ta srečanja
bomo vabili tudi strokovnjake.«
Tako je torej zaživel, brez velikih besed in množice se-
stankov, projekt toliko omenjanih javnih del v Sloveniji
pri nas, v ptujski občini. Vsi, ki potrebujejo takšno pomoč
ali bi radi opravljali to delo, se lahko oglasijo pri socialni
delavki Tatjani Matjašič, ki dela v Skupnih službah mest-
nih krajevnih skupnosti v .jadranski ulici v Ptuju.
NaV
Vinogradniki in sadjarji
imajo društvo
v petek je bil v dvorani Narodnega doma v Ptuju ustanovni zbor vinograd-
niškega društva. Pred tem so se v začetku januarja sestali vinogradniki na pobu-
do Kmečke zveze v Cirkulanah in se dogovorili, da ustanovijo za celotno obči-
no Ptuj eno društvo, v posameznih vinorodnih rajonih pa odbore.
Pričakovali smo, da bo dvorana Narodnega doma polna, pa smo bili ob 35
prisotnih neprijetno presenečeni. Kmalu smo tudi slišali za razlog: Haložani se
Krajevna skupnost Gorišnica pripravlja posvet za vinogradnike in sad-
jarje s svojega in okoliškega območja. Posvet bo v nedeljo. 27. januarja, oh 9.
uri v Zadružnem domu. Prisoten ho vinogradniški strokovnjak, ki ho preda-
val o rezi vinske trte. Ustanovili pa bodo tudi nekajčlanski odbor, ki ho pove-
zava tned društvom v Ptuju ter proizvajalci grozdja in sadja.
v glavnem ustanovnega zbora niso udeležili. Prišli so njihovi predstavniki z no-
vico, da bodo za območje Haloz ustanovili svoje društvo. Pobudniki za ustano-
vitev društva so sicer menili, da je članstvo v društvu prostovoljno in da ni no-
bene ovire, da ne bi ustanovili več takih društev, menili pa so, daje to razdvaja-
nje nepotrebno, saj na drugih območjih Slovenije delujejo podobna društva ce-
lo za več občin skupaj.
Kljub nasprotovanju predstavnikov Haložanov so ustanovili Vinogradni-
ško-sadjarsko društvo huj s sedežem v mestu ob Dravi. Haložani so menili, da
ne bi smeii uporabiti imena občinskega središča, saj bo društvo delovalo pred-
vsem v Slovenskih goricah. Ker niso našli skupnega jezika, so Haložani zbor
protestno zapustili.
Vinogradniško-sadjarsko društvo Ptuj je ustanovljeno, ustanovitelji vabijo
v svoje vrste vinogradnike in sadjarje z obeh dravskih bregov, društvu, ki bo
ustanovljeno v Halozah, pa že v naprej ponujajo roko sodelovanja.	jb
Govori se...
. . . da je Lenart postal mesto v
vseh pogledih. Po dolgem prizade-
vanju je dobil celo svoj prvi štrajk.
. . . da so si ptujske Demosove
stranke nadvse enotne. Poenotile
so se tudi po imenih strankarskih
prvakov: tako imamo krščanskega
Ivana, zelenega Ivana, kmečkega
Ivana (Janeza) in slovenskodemo-
kratičnega Ivana. Zaenkrat lahko
to pomeni veliko Ivanovo ješto. v
prihodtije pa celo kak občinski
praznik.
. . . ker imamo menda kar tri
kandidate za mandatarja, hi mo-
rala biti rubrika Govori se nekoli-
ko daljša. Ker pa je prostor ome-
jen, jih združujetno: najmlajši in
največji sta že okusila nekaj politi-
čnega sladila ali grenila, imata vi-
kende v Halozah, tretji je gasilec
in bi politično vročino morda ohla-
dil kar z vodnim curkotn.
. . . sicer pa. vlada je ženskega
spola, zato jo vsi j. . . — oprostite
— vsi se spravljajo nanjo.
OVADILI BIVŠEGA
PREDSEDNIKA PTUJSKE VLADE
Uprava za notranje zadeve v Mariboru je Temeljnemu javnemu tožilstvu —
enoti v Ptuju podala kazensko ovadbo zoper 39-letnega J. L. iz Ptuja, ki je do
pred kratkim vodil ptujski izvršni svet. Bivši predsednik ptujske vlade je uteme-
ljeno osumljen, da naj bi storil kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali
uradnih pravic (Kazenski zakon RS čl. 191'III.).
Ovadba bremeni J. L., da naj bi kot predsednik izvršnega sveta SO Ptuj pri iz-
plačevanju osebnih dohodkov za funkcionarje odredil, da se mu izplača OD za
obdobje od 15. maja do 15. junija 1990, čeprav v tistem času še ni opravljal
funkcije predsednika ptujske vlade, saj je bil le mandatar. Več o tem v prihodnji
številki Tednika.	-UT
Ustanovni zbor
haloške zveze
Ker so vse stranke pred volitvami
obljubljale hitrejši razvoj manj razvi-
tih delov ptujske občine, smo se ptuj-
ski liberaldemokrati odločili, da sku-
paj s Haložani ustanovimo Haloško
zvezo.
Haloška zveza naj bi združevala
vse, ki želijo in so navsezadnje tudi
dolžni skrbeti za hitrejši razvoj te lepe
pokrajine. Prav zaradi tega skupnega
cilja in navsezadnje tudi dolžnsoti
Haloška zveza ne bo imela nobene
strankarske barve. K sodelovanju pa
bo povabila vse stranke in zveze, ki so
s svojim delom in programi pripra-
vljene pomagati pri hitrejšem razvoju
Haloz.
Oskrba s pitno vodo, modernizaci-
ja cestnega in telefonskega omrežja,
skrb za obnovo vinogradov in kmetij-
stva nasploh, obnova gozdnih pobo-
čij. hitrejši razvoj turizma in male
obrti, oživitev kulturnega življenja in
še marsikaj drugega, kar bi ustavilo
izseljevanje mladih s haloških bregov
in dolin, so tiste naloge HZ, ki se že
desetletja vrtijo v bobnu želja in po-
treb haloškega človeka.
Lstanovni zbor Haloške Zveze bo v
petek, 25. januarja, v gasilskem domu
Majšperk. Vabimo vse, ki jim ni vse-
eno, kako bomo jutri živeli v Halo-
zah, da pridejo ob 17.uri v Majšperk.
TONE KRA.INC
ČRNA KRONIKA
SPET NESREČA PRI PREVO-
ZU BIKOV
Na regionalni cesti Čakovec—
Ormož se je v torek, 15. januarja,
nekaj pred 8. uro spet dogodila
nezgoda pri prevozu bikov. To-
vornjak s priklopnikom italijan-
ske registracije, na njem je bilo
naloženih 28 bikov, je vozil Slav-
ko Lazič iz Velikega Gradišta.
Zunaj Središča ob Dravi v des-
nem ovinku sredi polja je zaradi
neprimerne hitrosti začelo priko-
lico zanašati. Prikolica se je pre-
vrnila na levo bočno stran, d^rse-
la še nekaj časa po cesti, potem
pa se je zarilo v globok obcestni
jarek se vlečno vozilo. Eden od
bikov je v nezgodi poginil, veči-
na pa se jih je razkropila po oko-
lici in so jih pozneje s precej te-
žavami spet polovili in spravili
na tovornjake. Zaradi nezgode je
bila cesta več kot dve uri zaprta
za ves promet, zato se je iz. smeri
Cakovca nabrala več kot kilome-
ter dolga kolona, vozila, name-
njena proti Središču, na so že v
Ormožu preusmerjali. Tovornjak
in priklopnik nista bila močneje
poškodovana, zato ocenjujejo
materialno škodo le na ol k6li
25.()()() dinarjev.
GORELO PRI TOMAŽU
Na gospodarskem polopju
Franca Antoliča, Tomaž pri Or-
možu št. 36, je v torek, 15. janu-
arja, ob 13.30 izbruhnil požar, a
so ga gasilci iz Koračic ob pomo-
či sosedov kmalu omejili in po-
gasili. Po približni oceni je škode
za okoli 150.000 dinarjev. Vzroke
za nastanek požara še ugotavlja-
jo-
KOMBI ZAPRL POT MERCE-
DESl
Po magistralni cesti od Hajdi-
ne proti Vlad ju je v soboto, 19.
januarja, vozil osebni avto mer-
cedes nemški državljan Helmut
Lehmann. Bilo je okoli poldne-
va, ko je vozil 'mimo motela v
Podlehniku. Tam mu je nenado-
ma zaprl pot kombi, ki ga je s
parkirišča pripeljal 64-letni tur-
ški državljan Valchin Rušit. Mer-
cedes je s prednjim delom trčil v
levo bočno stran kombija; voz-
nik Lehmann je pri tem dobil hu-
de telesne poškodbe in so ga pre-
peljali v ptujsko bolnišnico. Voz-
nik kombija je spregledal kar tri
prornetne "znake: s parkirišča je
zavijal levo, kar ni dovoljeno, saj
je obvezna smer vožnje desno,
sredi ceste je neprekinjena črta
in na kraju,' kjer se s parkirišča
zavije na glavno cesto, stoji velik
znak stop. Vsega tega turš"ki voz-
nik ni upošteval. PoTeg hude tele-
sne poškodbe 57-letnega voznika
mercedesa je na obeh vozilih še
za okoli 160 tisočakov škode.
ALI BO PRIŠLO DO OPOZO-
RILNE BLOKADE CEST?
Sindikat delavcev v cestnem
transportu Slovenije opo/arja na
nevzdržno stanje v cestnem tran-
sportu, zato od slovenske vlade
zahtevajo, da za ureditev proble-
mov na terti področju pripravi
ustrezni program. Zahtevajo tudi
podpis kolektivne pogodbe za de-
lavce v tej dejavnosti, pri čemer pa
Gospodarske zbornice Slovenije
ne priznavajo za legitimnega part-
nerja. Ce sindikat v svojih priza-
devanjih ne bo uspel, napoveduje-
jo, da bodo v ponedeljek, 28. janu-
arja, od 4. do 20. ure izvedli blo-
kado cest in mejnih prehodov na
celotnem območju Republike Slo-
venije.
(Posnetek: M. Ozmec)
Na transfuzijskem oddelku
dobili računalnik
Na transfuzijskem oddelku ptujske bolnišnice imajo letno okrog 4800 odv-
zemov krvi. Lansko leto je bilo rekordno: odvzemov je bilo 4900. V povprečju
letno krvodajalci darujejo okrog 1800 litrov krvi, kar zadostuje za potrebe obča-
nov ptujske in ormoške občine.
V ponedeljek so imeli na transfuzijskem oddelku ptujske bolnišnice »Dan
odprtih vrat«. Predstavili so delovanje informacijskega sistema, podprtega z ra-
čunalnikom. Do takrat so v računalnik vnesli podatke o 720 krvodajalcih — v
kartoteko jih imajo vpisanih 38000.
Šestčlanski kolektiv je nove pridobitve zelo vesel. Da jo uporabljajo brez
težav, so se morali dodatno izobraževati. Dr. Jožica Vrečko je z zadovoljstvom
povedala, da so sistem v celoti obvladali, saj si zaradi majhnosti ne morejo pri-
voščiti, da bi vsaka od zaposlenih delala le eno delo. Nov program je izdelan do
potankosti; med drugim vnašalca podatkov opozori na krvodajalčev rojstni
dan.
Novo pridobitev so v ponedeljek pokazali širši javnosti, včeraj pa so jih
obiskali slovenski transfuziologi.	MG
Kulturni križemkražem
LJUBLJANA • Na Dnevih plesa 91 v Cankarjevem domu od 10. do
13. januarja je Nevenka Samobor iz Plesnega studia Ptuj dobila pri-
znanje Mete Vidmar.
PTUJ • Gledališče Zveze kulturnih organizacij Ptuj pripravlja burko
Ervina Fritza Ta veseli dan ali Cefizelj se ženi. Premiera bo v začetku ..
marca, režira Branka Bezeljak-Glazer.
LJUBLJANA • Igralci, v glavnem Ptujčani (Zvezdana Mlakar, Go-
razd Jakomini, Srečo Špik, Darjo Varga, Samo Strelec, Iztok Valič)
intenzivno vadijo za premiero v Ptuju, ki bo februarja. To bo komična
fantazija Vilija Ravnjaka: Aneks. Gre za produkcijo Zveze kulturnih
organizacij Gledališča Ptuj. Režija Branka Bezeljak-Glazer, scena
Dušan Kirbiš, gib Mira Mijačevič, glasba Anton Horvat, kostumi
Stanka Vauda in Dušan Kirbiš.
PTUJ • Abonenti ptujskega gledališča si bodo 4. februarja v Maribo-
ru ogledali Hamleta.
GIRKOVCE • Tradicionalno srečanje ljudskih pevcev in godcev
ptujske občine bo v soboto, 26. januarja, ob 18. uri v tamkajšnjem
Domu krajanov
PTUJ • V razstavišču ptujskega gradu so do 17. februarja na ogled
dela avstrijskega slikarja Konrada Kollerja.
PTUJ # V Zgodovinskem arhivu si lahko ogledate razstavo Drobne
zanimivosti arhiva.
PTUJ # Ob 50-letnici pesnika Nika Grafenauerja pripravlja Ljudska
in študijska knjižnica priložnostno razstavo.
PTUJ • Lutkovna skupina ptujskega gledališča vabi danes ob 17. uri
na ogled predstave Matilda v kletni dvorani gledališča.
ORMOŽ • Jutri bo že tradicionalno občinsko srečanje lutkovnih
skupin; k sodelovanju so povabili tudi lutkarje iz Ptuja in Lenarta.
ORMOŽ • 29. januarja si bodo Ormožani s potepuškim gledališčem
ogledali predstavo Šeherezada v Slovenskem mladinskem gledališču
Ljubljana.
PTUJ • V baročni dvorani minoritskega samostana bo v nedeljo, 21.
januarja, ob 19. uri otvoritev razstave slik Boštjana Rihtarja. Z medi-
tacijami se bo predstavil še Karli Gržnjan, v koncertnem delu pa bo-
sta nastopila Jože Cačkovič in Natalija Erajnkovič.
osebna kronika
Rodile so: Pavla Janežič, Lit-
merk 13/a, Ormož ~ dečka;
Anica Kutnjak, Gomila 1, Kog
—	dečka; Bernardka Sipoš,
Mlinska 8, Ptuj — deklico; Mari-
ca Matjašič, Trnovski Vrh 29,
Destrnik — Tadeja; Marta Pod-
gorelec, Hermanci 41, Miklavž
—	Milana; Marija Koprivnjak,
Zagorskog odreda 18, Durmanec
—	Petro; Nežka Kirbiš, Župečja
vas 32/a, Lovrenc -- Saško; Ire-
na Mušič, Tavčarjeva 2, Ptuj —
deklico;Danica Pevec, Mihalov-
ci 45, Ivanjkovci — Sama; Snje-
žana Hrestak, Vojsak 46, Pregra-
da - deklico; Štefanija Štrafela,
Bukovci 141 dečka; Zlatka
Mere, Trdobojci 19 — Natalijo;
Dragica Golob, Dornava 48/a
—	I ris; Lidija Zaje, Industrijsko
naselje, Kidričevo ~ Denisa;
Marijana Maloič_. Kraigherjeva
10, Kidričevo — Žanin; Darinka
Petek, Placarovci 13, Gorišnica
- dečka; Marica Lihtenvalner,
Vuzmetinci 4, Miklavž ~ Domi-
nika; Darinka Kolednik, Pohor-
je 25, Girkulane —^ deklico; Ma-
rija Tušak, Drakšl 4, Vel. Nede-
lja — deklico; Andreja Jurgec,
Medribnik 7/b, Girkulane — de-
čka; Barbara Leljak Jurman
deklico; Jožica Trafela, Pod-
lehnik 80 - dečka.
Umrli: Jožefa Polajžer, roj.
1928, u 16. I. 1991; Ana Gavez,
roj. 1929, u. 17. 1. 1991.
LESTVICA
2 krat 7
Domača:
L NAŠ KUŽA - Ilaidi
2.	MARJANC,\, PREMAJHEN SEM ZATE - Aleksander Jež
3.	KOLIKO SOLZ - \Volf
4.	MOJ MALI JE OPASAN - Tajči
5.	DEKLETA PA TAKA - Don ,Iuan
6.	DRAGI MO.II - Don Juan
7.	ADIO, PIŠI MI - Helena Blagne
Tuja:
1.	CRAZV FOR VOL ^ David Hasseihoff
2.	ICE, ICE BABV - Vanilla Ice
3.	HAPP\ BIRTHDAV - Ne« Kids on the Block
4.	SHOVV ME HEAVEN - Maria McKee
5.	PRETTV VNOMAN - Rov Orbison
6.	TLL BE VOl R BABV TONKJHT - Robert Palmer in LB
40
7.	TONrS DINNER - DNA in Suzanne \ ega
Lestvica je sestavljena iz predlogov poslušalcev radia Ptuj za
uspešnico dneva ter glasbenih želja po telefonu in pošti. Poslušajte
jo v soboto, 26. januarja, od 18. do 19. ure!
tednik
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-TED-
NIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc
Lačen (direktor in glavni ured-
nik), Ludvik Kotar (odgovorni
urednik), Jože Šmigoc (pomo-
čnik odgovornega urednika in
lektor), Štefan Pušnik (tehnični
urednik), Jože Bračič, Ivo Člani,
Majda Goznik, Darja Lukman,
Martin Ozmec, Vida Topolovec,
Nataša Vodušek in Milena Zupa-
nič (novinarji). PROPAGANDA:
Oliver Težak. Naslov: Radio-
Tednik, Raičeva 6, 62250 Ptuj,
p.p. 99; tel. (062) 771-226; faks
(062) 771-223. Celoletna naro-
čnina 350 dinarjev, za tujino 950
dinarjev. ŽIRORAČUN pri SDK
Ptuj: 52400-603-31023. Tisk: GZP
Mariborski tisk Maribor. Na pod-
lagi zakona o obdavčenju proiz-
vodov in storitev v prometu je
TEDNIK uvrščen med proizvode,
za katere se temeljni davek ne
plačuje.