289. številka. Ljubljana, v ponedeljek 16. decembra 1901 XXXIV. leto. lEhaja mak dan zvečer, izimBi nedelje m praznike, ter velja po pošti prejeman aa avatro-ogrike dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 8 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 b, za jeden mesec 1 K 90 b. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veö, kolikor znata poštnina. _ Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoBttjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h Se ae dvakrat, in po 8 h, če se trikrat aH večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravniatvu naj se.bla-govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. »Slovenski Narod" telefon it. 34. — »Narodna tiskarna" telefon St. 85. Kam plovemo! (Dopis od Drave.) II. Naravnost smešno se nam zdi, če zagovornik štajerskih poslancev v 93. številki »Südsteirische Presse« patetično kliče: «Wir erachten es als unsere heilige Pflicht gegen Widerholung von solchen Vorkom-nissen dadurch Abhilfe zu schaffen, dass wir derlei Fälle unnachsichtlich zur Kenntnis der massgebende» staatlichen Organe bringen und energisch auf Sühne dringen. Temu nasproti naj zadostuje opomniti na sledeči slučaj: V št. 236. »Slovenskega Naroda* z 15. oktobra 1897 objavil se je sledeči go-rostasni slučaj. Nemški odvetnik zastopa slovensko stranko; nasprotnika zastopa slovenski odvetnik. Razsodi se na razsodno prisego, katere niti nemški odvetnik niti sodni uradnik nista znala v slovenski jezik prestaviti. Prestava je bila nepravilna; prisega se ni prisegla v smislu razsodbe. Vsled rekurza razveljavi nadsodišče prisego in zaukaže še zopetno prisego v smislu pravilne prisežne formule, čeravno je dvakratno priseganje izključeno; kajti jedna od teh dveh različnih priseg mora kriva biti. Toda v tem slučaju sta nadsodišče v Gradcu in najvišje sodišče na Dunaju zagotovili zmago nemškemu odvetniku s tem, da sta dopustila dvojno, če tudi strašno nasprotno priseganje iste stranke v istej pravdi. S tem j e b i 1 s 1 o v e n s č i n e n e z m o ž n i sodni uradnik obvarovan sindi-katne tožbe in disciplinarne preiskave. Sedaj pa vprašamo, ali je mogoče skrbnemu državnemu poslancu tak slučaj prezreti? Nobeden državnih poslancev se ni niti ganil, da stavi interpelacijo radi tega! Na kak način se je zahtevala tukaj »Sühne«, to naj nam blagovoli dopisnik ^Südsteirische Presse« razjasniti. Ce pa tega ne more, pa naj molči in naj zmaje glavo o svoji — nevednosti. Da pa ta gospod ne bode preveč nejevoljen, si ga usojamo vprašati: Kam plo- vemo s takimi nazori o svetosti prisege? Tudi na to vprašanje mu bodi kratek in jasen odgovor, ki ga pribijemo z drugim, že dognanim slučajem. Toraj pozor, gospod ex-offo branitelj! Naravna posledica zgoraj navedenega dogodka je bila ta, da je ljudstvo začelo trumoma zahajati v pisarno dotičnega nemškega odvetnika; zahajali so ne baš najboljši elementi, posebno tisti, ki se s prisegami igrajo. Pisarna je zaslovela in mož si je nabral mnogo denarja, zlasti ker mu je bilo črez vse ležeče na tem, doseči uspeh za stranke. Kaj store državni merodajni organi? V prilog Slovencev nič, v prilog Nemcev vse. Na pravičnost merodajnih državnih organov se zanašati je največja napaka in narodna pregreha. Državni aparat je nam v političnem, kulturnem in narodnem oziru protiven. Kaj nam pomaga, če »Slovenski Narod« ali »Südsteirische Presse« ukrca ptujskega uradnika ali pristava, bodi si radi krivičnega postopanja ali radi političnega rovanja in hujskanja? Naši državni poslanci molče o tem, kaj pa bi storili nemški poslanci v obratnem slučaju: Ti bi dejali tako: Nižji uradnik pleše tako, kakor višji gode. Ne kaže prijeti samo nižjega v X. ali IX. redu stoječega, nego njegovega predstojnika v VII., VI. in V. redu. Če bi se naši poslanci dosledno tega načela držali, bi naše stanje ne bilo tako skrajno neugodno. Poznamo slovenskega odvetnika, katerega je državni pravdnik v Mariboru opetovano preganjal brez najmanjšega vzroka, enkrat zavoljo hudodelstva goljufije, enkrat radi pregreška po § 302. kaz. zak. Ta odvetnik bil je prej slučajno več let v državni službi in ga imajo gotovi višji sodni uradniki tembolj — sit venia verbo — v želodcu. Ta odvetnik je imel opraviti s slučajem Vr. 766 1/71. V tem slučaju šlo se je za hudodelstvo krive prisege storjene po A. A., kojo je zastopal zgoraj napominani nemški odvetnik, kateremu v prilog sta nads.vlišče in najvišje sodišče dovolili, da je smela njegova stranka dvakrat v jednej pravdi po bistveno različnih formulah priseči. A. A. storila je v civilni pravdi krivo prisego; pri glavni razpravi dne 6. novembra 1900 prisegal je tudi mož J. A. v prilog svoje žene A. A. in s svojo prisego prišel v nasprotje s tem, kar je prej v civilni pravdi pod- prisego potrdil. Kaj bi bila dolžnost vsakega vestnega drž. pravdnika? Vstati in predlagati kazensko preganjanje tudi moža obtoženke J. A. Toda v tem slučaju se to ni zgodilo. Javno priznamo, da državni pravdnik ni namenoma opustil dotičnega predloga proti krivoprisežniku staviti. Opustilo se je to le radi tega, ker sta bila predsednik sodnega dvora in državni pravdnik premalo ali celo nič informirana o vsebini slovenske civilne pravde. Zasebno udeleženko B. E. zastopal je slovenski odvetnik, ki je bil primoran vsled tega posebno ovadbo proti J. A. in moralnemu provzročitelju J. K. staviti in se k poznejšim razpravam osebno v Maribor voziti. Sploh je moral on kot protagonist nastopiti. Končni uspeh je bil, da so bili vsi trije krivoprisežniki obsojeni na občutno kazen in plačilo stroškov. Toda sedaj pride zanimiva stran te zadeve. Slovenskemu odvetniku,ki je krepko posegel vmes tam, kjer državni pravdnik ni storil svoje dolžnosti, je sodni dvor skrči! njegove 3troške za več kakor dve tretjini, češ, ker »das lebhafte Eingreifen des Privatbeteiligten in die Sphäre des Staatsanwaltes sachlich unbegründet war«. (!) To je dokaj čudna motivacija. Vsled te pritožbe je nadsodišče sicer stroške slovenskemu odvetniku neznatno zvišalo, toda navedenega pročudnega stavka ni razveljavilo. Daljna pritožba je nemogoča. Pribiti pa moramo tukaj, d a imamo v Mariboru državnega pravdnika, ki si pusti pri krivoprisežnikih segati v svoje področje od zastopnika zasebnega udeleženca, ado-tične stroške trpi slednji sam. To sledi iz akta Vr. 766 01 60. Sedaj pa vprašamo branitelja slovenskih državnih poslancev iz Spodnjega Šta jerja: S kakim zaupanjem naj se obračamo do merodajnih državnih organov, če nam nižja oblastva krivico delajo? U. A. w. g. Kritikus. Vseučiiiška debata v poslanski zbornici dne 6. dec. II. Govor dr. Ploja. Visoka zbornica! Nujni predlog, o katerem se danes debatira, ni plod edno-stranskih narodnih ali političnih strankarskih teženj, tudi ni plod nikakšnega stremljenja šopiriti se na polju kulturnih teženj, tudi ni plod politike po čustvih, dasi bi bili v to do gotovih mej opravičeni; predlog, ki smo ga stavili, izvira iz raznih in stvarnih prevdarkov, takšnih prevdarkov, ki dokazujejo popolnoma opravičeno zahtevo Jugoslovanov, da se jim ustanovi vseučilišče, kjer bi se gojile znanosti v domačem jeziku, kjer bi dobili jugoslovanski dijaki svojo najvišjo akademično izobrazbo v materinem jeziku. Ko smo stavili zahtevo za ustanovitev jugoslovanskega vseučilišča, nismo sledili kakšnemu migljaju, umetno ustvarjeni struji, temuč smo sledili svojemu globokemu notranjemu prepričanju, da je ustanovitev jugoslovanskega vseučilišča resnična in nujna potreba, da so vsi osebni in stvarni predpogoji za ustanovitev pa tudi za uspešno delovanje takšnega vseučilišča, ter da se zahteva kot primernost in pravičnost ne le z ozirom na opravičene kulturne zahteve Jugoslovanov, temuč tudi z ozirom na državne koristi, da se da Jugoslovanom, ki prebivajo skupno na jugu države ter izkazujejo več kot dva milijona prebivalcev, na narodni podlagi ustanovljeno najvišje izobraževališče (Tako je!) Gospoda moja! Nočem na tem mestu pokazivati na to, da je posebno jug naše monarhije v strani od vseučilišč, ne pa med dvema vseučiliščema, tako, da so očetje jugoslovanskih višješolcev primo-rani, poslati svoje sinove daleč proč od domovine na tuje, nemške univerze, kjer se postopa z Jugoslovani kakor z gosti, kakor nas uče skušnje zadnjih časov, kjer A. Aškerc: „Sloveniska Ballader". Prešeren, Gregorčič, Aškerc so prvi slovenski poeti, katerih pesnij so izšle v tujih prevodih celotno ali večinoma. Drugih pesnikov poezije so izšle prevedene le posamezno in ne v celi knjigi. Hrvatskim in srbskim, ruskim, češkim in nemškim prevodom naših pesniških umotvorov se je pridružil sedaj še švedski prevod Aškerčevih balad in romanc, katerega je oskrbel in izdal v veleokusnem zvezku švedski pesnik in prozaist Alfred Jensen*). O tem prevodu so pisali že razni švedski listi. Navajam le nekatere. »Stockholms Dagblad« piše: Ta mala zbirka je jako dobrodošlo znanje. Pesnik označuje sam v svoji »Moja muza« način svoje poezije. Večinoma je izraz velikanske indignacije napram tiranstvu v kakoršnikoli obliki ter jo preveva gorka, človekoljubna nada, da bodo videli končno vsi luč. Včasih se odeva to ogorčenje v *) A. ASkerc: Sloveniska Ballade r. Oefersatta af Alfred Jensen. Stockholm 1901. Albert Bronniers Förlag. Str. 96. 8». bolj romantično kot verjetno opravo. Na primer v »Starem gradu«, ki spominja na starejše nemške balade ali v sentimentalni »Zadnji stražia. V obče pa so realistično očrtane slike tako pretresljive po vsebini kakor po umetniški obliki. Čitaj na pr. »Kaligulove igrače«. — Slična misel je v pesni »Dvorski norec«. Nasilju se upirata tudi energični: »Perunov žrec« in »Bitka pri Pirotu«. Najboljša pesem, v kateri se izraža uprav monumentalno idealna oseb nost Aškerčeva, je »Prva mučen i ca«, ognjevita apoteoza neumrljivosti svobodne misli. — Tudi z orožjem satire, celo šaljive satire se bojuje Aškerc proti nestrpnosti in despotizmu (»Slovenska legenda« in »Satanova smrt«), a tu ne deluje tako silno kakor v svojem patosu, v svoji pristni ogorčenosti. Nekateri narodni izrazi, razmere in posebnosti povzročajo, da teh pesni ne razumemo tako dobro. Ven dar je zlasti omeniti: strašno »Nočna potnica«, originalne indijske motive, kot narodna davorija navdušujoči »Je k od Balkana«, »Ahasvera nočno pesem«, fino prispodoba v pesni »Večna luč« in po svojem nastrojenju in mičnosti slike krasno pesem »Pevčev grob«. V najboljših teh baladah se kaže Aškerc odličnega pesnika, čegar stiho- tvorni talent stoji na isti višini kakor življenja polna, krepka, idealna vsebina njegovih pesnij. Zato smo prav hvaležni, da smo dobili njegove balade v tako poetično lini in dovršeni obliki kakor je ta Jensenova. »Stockholms Aftonblad« pa pravi: Pravtako kakor nemške balade romantike, se ne boje Aškerčeve pesni različnosti časa in prostora. Od Kanduja do Kaligule, od Ahasverja do Iškarjota. Najzanimivejše za nas so pač narodno-slo-vanski predmeti; posebno izvrsten je »Jek od Balkan a«. Iz teh motivov done tupatam divjeromantični glasovi (»Brodnik«, »Nočna potnica« itd.), in razume se dobro, da morata vstvarjati narava in zgodovina teh dežel poezijo polno barbarskega in temotnega kolorita. Omeniti treba le posebej: »Trije potniki«, humoristično idilsko »Svatbo v Loge h« in pred vsem »Pevčev grob«, ki je nedvomno najboljša pesem : otožnost mi-nolega, pevajoča, brezskrbna radost sedanjosti in neusahljivi vir nade bodočega z osrednjo podobo meniha se vtisne čitatelju pač za vedno v spomin. Tudi list »Göteborgs Handels-tidning« se izreka o Aškerčevih poezijah jako pohvalno. Mej drugim piše: Zdi se, da karakterizuje Aškerca moško-krepki ton. On ni pesnik dekadent, ki bi se kopal v razkošju občutij, niti resnice se boječ sanjač ali pesimističen, malodušen mo-droslovec, temveč krepkosten optimist, ki se bojuje rad za stvar resnice in svobode, zlasti pa za sveto stvar svobodne misli. Kot takegase karakterizuje v pesni »Moja muza«. Sicer pa ima dalekoviden pogled za vse dramatično in slikovito v situvaciji, kakor posebno v umetnostnih satirah: »Svatba v L o geh», »Slovenska legenda« in »Satanova smrt«, kjer postaja sicer grčavi pesnik poreden. Aškerc je mojster plastičnega pripovedovanja in sicer tako, da je učinek na koncu zelo pointiran. Bistvena vsebina ne da čitatelju nikakor dvomiti o naziranju pesnikovem; nasprotno, človek ima živ čut, da ga vodi krepka roka do gotovega cilja, ne da bi se pri tem izpodrinilo lirsko občutje. Biser cele zbirke je pač »Prva m uče niča«, iz-borne so tudi: »Dvorski norec«, »Kaligulove igrače«, »Pevčev grob« in »Boj pri Piro t i«. Sploh je to zares dragocena in zanimiva zbirka pesnij.« Korševemu ruskemu in dr. Vidiče-vemu nemškemu prevodu Prešernovih poezij se pridružujeta vredno nemški dr se jih prečesto žali na njihovih narodnih čustvih, a skoraj nikoli ne dobö zadoščenja za takšne žalitve. (Pač res!) Gospoda moja! Smem vam pač zagotoviti, da nam Jugoslovanom ne prihaja niti na misel, da bi morda z ustanovitvijo jugoslovanskega vseučilišča hoteli rešiti del jezikovne zagonetke. Zavračamo s tem neposredno nami-gavanje ednega gospodov proti-govorni-kov. Takšen namen nam je popolnoma tuj. Naše mnenje je, da nam ni treba v tem vprašanju jiikakšnih stranskih ali tihotapskih potov. Kar zahtevamo, ni vzdrževanje jezikovne krivice, in vzdrževanje nepravičnih narodnih predpravic, temuč zahtevamo edino le to, da se ne bodo proti duhu in dobesednosti zakonov neprestano taptale z nogami najnavad-nejše pravice Jugoslovanov glede ednako-pravnosti ter varstva njihovega jezika v uradu in šoli, ter da ne vzdržuje avstrijska vlada in avstrijska uprava vedno načina, ki pomeni za nas Jugoslovane v svojih končnih nasledkih nezasluženo zapostavljanje ter zadrževanje naših zakonito zajamčenih pravic. Gospoda moja! Ko smo se lotili stvarne preiskave, če je podlaga našega zahtevanja opravičena, smo se dobro zavedali, da bi bili slabi zastopniki in slabi svetovalci naroda, ako bi bili stavili tako zahtevanje, ne da bi bili po natančnem in temeljitem pretehtanju vseh realnih razmer prišli do prepričanja, da je jugoslovansko vseučilišče resnična potreba in da bi se to vseučilišče ugodno razvijalo. Preudarili smo vse natančno in ravno po tem resnem in stvarnem preudarku smo prišli do prepričanja, da so dani vsi pogoji za ustanovitev in plodonosno delovanje tacega vseučilišča Nam Jugoslovanom ne manjka naravne nadarjenosti, ne duševne moči, ne znanstvene sposobnosti, tudi nam ne manjka vnetega stremljenja, sodelovati krepko in vstrajno pri kulturnih nalogah človeštva in biti dejanjski sobojevniki v plemenitem tekmovanju narodov na znanstvenem polju. V tem oziru smo postavili že pozornosti vredne bojevnike in delavce in smo na ta uspeh lahko ponosni. Manjka nam pa nekaj, manjka nam zunanje organizacije, tiste organizacije, v kateri bi se obstoječe kali mogle razviti za novo življenje, v blagor in v čast narodni znanosti, v povzdigo omike in blagostanja jugoslovanskih narodov Avstrije. (Odobravanje.) V l,j«ii»!Jt)til. 14 decembra. Državni prevrat. »Münchener Allg. Ztg.« poroča, da so avstrijsko nemški naprednjaki opravi čeno najbolj vznemirjeni radi Körberjeve grožnje z državnim prevratom, saj so dediči nekdanje mogočne ustavne stranke,* ki je leta 1867. ustanovila sedaj veljavne institucije. Ali naprednjaki pravijo, da se Körber ne sme obračati proti vsemu parlamentu, nego samo proti krivcem. Zmerne Krekov in Jensenov švedski prevod Aškerčevih epskih pesmij; naši narodni nasprotniki imajo zopet dovelj prilike, da spoznajo, če hočejo, slovenskega pesniškega genija. Ničesar bolj ne želimo, kot da izide zares popolna nemška antologija slovenskih poezij in nemška zbirka najboljših slovenskih prozaičnih spisov. Na tem polju delujejo sedaj najmarljivejše in najboljše prof. Anton Funte k, dr. Goj-mir Krek, dr. Fran Vi die in Zofka Kvedrova. Treba jim priznati posebnih zaslug, da seznanjajo Hrvate, Cehe in Nemce z našo literaturo, hvaležni pa smo še osobito g. Jensenu, da je dal slovenskemu poetu švedsko odelo ter ga s tem seznanil z velikim kulturnim narodom, ki se doslej za Slovence ni zanimal. Zanimivo je končno, da je švedski pesnik Jensen svoj prevod slovenskih balad in romanc posvetil švedskemu pesniku, 601etnemu baladistu grofu K. Snoil-skemu, kr. dvor. knjižničarju in predsedniku znanstvene akademije v Stockholmu, — Snoilskemu, čegar rod je slovenski, in sta se dva Znojilška, protestantovska pre-dikanta, morala v 16. veku ob času reformacije izseliti iz svoje slovenske domovine. Grof Snoilsky je danes prvak švedske narodne balade, a je še vedno ponosen na svoje slovensko pokolenje. »Slove-niska Ballader« naj so mu lep souvenir na dom svojih pradedov! P. nemške stranke ne zaslužijo Körberjeve obsodbe. Nemški liberalci so krivi sedanjih razmer v parlamentu, ker so bili proti obstrukcionistom preveč pasivni, a popraviti morejo to napako s tem, da poskrbe, da zadene kazen v prvi vrsti krivce in to so — Slovani. Ce Slovani parlamenta in države ne puste živeti, potem mora državni prevrat baš Slovane najbolj za deti. Nemške stranke pa so danes tega mnenja, da je uradniško ministrstvo še vendar boljše, in da treba zato Körberjev kabinet držati, dokler mogoče. Za sedaj še ni nevarnosti in državni prevrat je danes le grožnja, katere pa niti Körber ne misli preresno. — Slovani naj toraj trpö, zato, ker vsled nestrpnosti in fanatizma Nemcev parlament ne dela po volji vlade. Državni prevrat naj zadene s kaznijo Slovane, ker se ne dajo poteptati Nemcem, toda Nemci naj imajo končno vendarle korist. Vojna v Južni Afriki. Pariški »Rappel« poroča, da je Kit-chener tako težko obolel, da ne more odpotovati na Angleško, ter da se je bati celo najhujšega. Koliko je resnice na tej vesti, ni znano. V zadnjem času se sploh širijo po časopisih same senzacionalne vesti, katerih ni možno kontrolirati. Poročilo, da hoče več velevlastij posredovati za mir, še sedaj ni potrjeno, pač pa se javlja iznova, da se je izreklo več burskih voditeljev za mir, in da se vrše sedaj v Utrechtu pogajanja, ki naj bi pridobila Krügerja, da sprejme mir pod tem pogojem, da dobita burski republiki le avtonomijo pod angleško nadvlado. — Dewet je zopet na dnevnem redu. Pred par dnevi mu je ušlo pol angleške brigade le po zaslugi na pomoč prihitevšega polkovnika Rimingtona, potem se je obrnil proti Heil-bronu in se je pojavil sedaj pred Lind-leyem, kjer je imel boj z dvema angleškima kolonoma ter se je baje umaknil zopet proti jugovshodu. V Natalu se je pojavilo zopet nekaj burskih oddelkov. Iz Pretorije javljajo, da je Hamilton pri Wil-krannsu napadel Wilhoemsa. Buri so izgubili 16 mrtvih, 70 jih je bilo ujetih. Viljoen pa je z 200 Buri naskočil postajo Linokana, a bil z znatnimi izgubami odbit. Potemtakem so imeli Buri zadnje dni na vseh koncih in krajih nesrečo. Angleži nabirajo zopet tuje prostovoljce, Italijane i. dr. Iz kolonij pošiljajo vlade zopet močne oddelke v Južno Afriko, kjer se je menda angleška armada res tako skrčila, da si ne more Kitchener pomagati več. Argeniinija in Chile se pripravljata na vojno. Tudi Peru, Bolivija in Ecuador se zapleteta bržčas v to vojno. Iz Buenos Airesa poročajo, da pokliče vlada s l.januvarjem 1902 šestdeset tisoč reservistov pod orožje. V chilskem kabinetu vlada nesloga. Tudi predsednik in zunanji minist er se ne skladata. Zunanji minister želi mirno poravnavo v chilsko-argentinskem vj rašanju. Med tem pa se vojne priprave na obeh straneh nadaljujejo. Prostovoljci se oglašajo trumoma. Argentinska zbornica je že dovolila vojni kredit. Prelazi se zasedejo v kratkem. Vendar diplomatski krogi še upajo, da se vojna končno vendarle prepreči. Dopisi. Iz Grahovega, 12. decembra 1901. »Slovenec« z dne 4. t m. priobčil je odprto pismo, naslovljeno na gospoda Fr. Majdiča, c. kr. okr. živinozdravnika v Logatcu, v katerem ga načelnik mlekarske zadruge v Cerknici na prav neolikan, nedostojen, da, surov način napada. Kolikor poznamo gosp. Majdiča, ne bode on na dotično pismo odgovarjal ; to bi bilo pač pod njegovo častjo ; zato pa hočemo odgovoriti mi, da svetu dokažemo, kaj je resnica in kako hudobno, škodoželjno srce imajo brezvestni ljudje, kateri bi poštenega, za blagor ljudstva unetega moža, najraje ugonobili, ako se jim le dozdeva, da ne dela po njih volji, če nimajo dokazil, poslužujejo se pa — laži! Predvsem moramo načelniku cerkniške mlekarne povedati, da gosp. Maj-dič ni živinozdravnik logaški, kakor morda on misli; ampak je c. kr. okrajni živinozdravnik za polit, okraj Logatec, kamor tudi Grahovo spada. Ako pride gosp. M. v Grahovo, ne pride na tuja, ampak na domača tla; in če tudi ne bi bil to, kar je, pri nas ga bodemo sprejeli vedno kot domačina ; Gorenjce vendar ne bodemo imeli za tujce! — Gosp. M. službuje v tem okraju že mnogo let ter pozna naše razmere natančno. — On, čeravno državni uradnik, čuti z nami, ter je vedno unet za napredek ljudstva; zato nam je že pred leti, ko o cerkveniški mlekarni še ni bilo ne duha ne sluha, svetoval, naj ustanovimo v Grahovem svojo mlekarno, kar smo pa zaradi varnih premislekov odložili. — Nikdar pa nam ni svetoval, da bi ustanovili podružnico logaške mlekarne, kakor trdi omenjeno odprto pismo. To je iz trte izvita laž ! Dne 27. oktobra t. 1. imel je gospod M. tu v Grahovem predavanje o živinskih boleznih in prvi pomoči pri istih. Predavanje je poslušalcem tako ugajalo, da je bila splošna želja, da bi g. M. še večkrat prišel predavat v Grahovo. On je storil toraj, kar zahteva njegov poklic, vendar je bil zaradi tega v omenjenem pismu — napaden. — Po omenjenem predavanji prišel je govor tudi na mlekarno; in ob tej priliki nam je g. M. svetoval, naj ustanovimo podružnico cerkniške mlekarne. Ko bi bil on nasprotnik cerkniške mlekarne, nam ne bi bil tega svetoval ! Po daljšem premišljevanji pa smo uvideli, da je za nas najbolje, ako ustanovimo samostojno mlekarno. Grahovo ima zelo ugodno lego, leži sredi med večjimi vasmi, ter je v teh vaseh precej dobrih posestnikov, trdnih kmetov. To je toraj naš predlog, naš sklep nas posestnikov grahovskih : ne predlog gosp. Majdiča. Mi smo gosp. M. ta naš sklep naznanili, ter ga prosili, naj bode tako prijazen, ter naj se potrudi v Grahovo, da se bodemo v tej zadevi ž njim posvetovali. Gosp. M je bil tudi tako prijazen ter prišel na lastne stroške v Grahovo, kjer nam je v 1—2 urnem govoru razložil korist mlekarn ter povedal, da se živinoreja najbolj izplačuje tam, kjer se rede krave in se mleko lahko prodaja. Učil nas je torej to, kar ono odprto pismo zahteva, vendar je bil — napaden. — Pri tem posvetovanju bilo je navzočih 10 posestnikov iz Grahovega, — svetoval nam je zopet, da akoravno ustanovimo svojo mlekarno, vendar naj stopimo s cerkniško v zvezo in istej mleko oddajamo. S tem, mslimo, zopet ni pokazal, da hoče cerkniško uničiti. Najgrša laž je pa ta, da je nasve-toval liberalen odbor! — Gosp. M. je med drugim rekel: »Možje, če pa bodete ustanovili svojo mlekarno in če hočete, da bo ista dobro uspevala, morate politiko na strani pustiti. Mlekarna je stroga gospodarska zadruga, kjer za politiko ni prostora. V odbor volite take može, kateri imajo sposobnost in voljo mlekarno prav voditi, in ne smete gledati, ali je do-tični liberalec ali klerikalec«. Da je tako govoril, potrdimo, če je treba, s prisego ! — Mi vsi, kateri smo bili pri omenjenem posvetovanji navzoči, smo mu to enoglasno potrdili, ker naša želja je, da bi bili vsaj na tem polju vsi edini, da bi vsaj v mlekarni ne bilo onega nepotrebnega nasprotstva. To je'torej delovanje gosp. Majdiča. Razsodni čitatelj naj primerja ono odprto pismo in to našo izjavo, v kateri je do pičice vse resnično, kar jamčimo s svojimi častnimi besedami, ako bi bilo treba tudi s prisego, — ter naj sodi! Gosp. Majdiču pa izrekamo tu javno — svoje spoštovanje in zahvalo za njegovo naklonjenost, za dobre svete ter ga prosimo, da ostane tudi nadalje nam naklonjen. Uverjeni smo, da ga surovi napad v onem odprtem pismu ne bode odvrnil od plodonosnega dela izven svoje službe ter da bo ta napad popolnoma prezrl. Saj z onim pismom si je načelnik cerk. mlekarne sam podpisal spričevalo neolikanosti, nedostojnosti in surovosti. In ako bode to pismo prebral, ko ga bode strast nekoliko minila, moral se bode sramovati v dnu svoje duše, da je kaj tacega v javnost dal in to s polnim imenom podpisal. Vsak kdor bo to pismo bral, imel bode čudne pojme o načelniku cerkniške mlekarne. Kar se nas Grahovcev tiče, povemo, da bodemo nadaljevali, kar smo začeli, če je komu všeč ali ne. S svojim blagom delamo, kar hočemo, stari smo tudi zadosti da vemo, kaj da delamo, zato ne potrebujemo nobenega kuratorja. Nas čisto nič ne skrbi, da bi naša mlekarna ne uspe- vala, če tudi vsi Vaši sedanji zadružniki iz Grahovega in okolice Vam zvesti ostanejo. Na te mi ne računamo in tudi ne bodemo nobenega silili, da k nam pristopi. To je prosta reč, vsak daje svoje blago kamor hoče! Ce pa bode cerkniška mlekarna uničena, bi moralo pa kaj druzega vzrok biti, ne grahovska mlekarna. Saj imate tako lep in velik okoliš, kakor ma-lokje. Cerknica nad 270 hiš, Dolenjavas nad 100, potem Jezero, Ževše, Brezje in Menišija tudi ni daleč. Doma dobite zaupanje, saj imate obširno polje, potem ne bo Vaša mlekarna odvisna od 1 uro oddaljenega Grahovega in ls/4 ure oddaljenih drugih vasi našo fare. Kakor pa že omenjeno, bodete lahko obdržali vse dosedanje zadružnike, saj nas je zadosti. Med sabo imamo posestnike, od katerih dva, trije še lahko napravijo svojo mlekarno. Ne skrbite toraj za nas! (Sledi 10 podpisov). Iz trgovske in obrtniške zbornice kranjske. Kakor smo na kratko že poročali, imela je trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko pretečeni petek popoludne v mestni dvorani zadnjo sejo pred razpustom. Še tekom tega meseca bodo namreč vse trgovske in obrtniške zbornice raz-puščene, a nove volitve na temelju revidiranega volilnega reda vršile se bodo naj-brže meseca februvarja. Predsedoval je zbornični predsednik Kušar, ki je med drugim prečital dopis južne železnice glede odprave mešanega vlaka na progi Ljubljana-Maribor. Vsled predloga zborničnega svetnika Hrena vložila je bila namreč trgovska in obrtniška zbornica prošnjo, naj bi se mešani vlak vsaj na omenjeni progi pridržal, ker bi bil pri dohodu vlakov v Ljubljano sicer prevelik presledek. Vodstvo južne železnice je sedaj naznanilo, da je sicer v načelu sklenilo, da v bližnji bodočnosti opusti omenjeni mešani vlak, da pa bode namesto njega uvedlo osobni vlak, ki bode ob istem času prihajal v Ljubljano. Po informacijah, katere je g. Hren osobno dobil pri ravnateljstvu južne železnice, pa se bode ta prememba izvršila šele čez eno leto. Zbornični tajnik dr. M urnik je potem poročal o reviziji zborničnega volilnega reda. V svoji seji dne 19. septembra je zbornica sklenila spremembo nekaterih določil volilnega reda ter jih c. kr. trgovinskemu ministrstvu predložila v odobrenje. Ministrstvo je glede pasivne volilne pravice v § 5. volilnega reda spre" jelo določilo, da morejo osebe, ki imajo v eni sekciji aktivno volilno pravico, voljene biti v vsaki kategoriji te sekcije. Glede razdelitve trgovske sekcije v kategorije smatra trgovsko ministrstvo, da je želja veletrgovstva po samostojnem zastopstvu opravičena in se naj torej za to kategorijo, v kateri volijo trgovci, ki plačajo vsaj 350 kron davka, določita dva zastopnika. Za rudniško kategorijo obrtne sekcij pa se je cenzus znižal od 30 kron na 5 kron. Zbornica je tem spremembam pritrdila in bode v tem smislu premenjeni volilni red vnovič predložila ministrstvu v odobrenje. Ustanova za eksportno akademijo podelila se je slušatelju Ludoviku Bo-štjančiču (referent Filip S u p a n č i č), ustanove za onemogle obrtnike (referent F. Pauer) pa naslednjim prosilcem: Ivan Hudeček, Ivan Puh, Miha Tomč, Fran Thomas, Miha Sneler. Matija Meglic, Ivan Černe, Ivan Riedl, Miha Pajsar, Ferdo Furlan, Anton Slovak, Fran Kamin, Ivan Dekleva, Fran Ravnikar, Urban Grom. Ivan Rozman, Ivan Jazbec in Fran Kos, Cesarice Elizabete ustanove za onemogle uboge vdove kranjskih obrtnikov pa so se podelile naslednjim prosilkam: Marija Cvetrečnik, Neža Kodeija, Marija Kobe-tič, Neža Slovša in Helena Zeiler. Za cenzorje pri ljubljanski fllijalki avstro-ogrske banke je zbornica nasvetovala naslednje gg.: Ivan Janesch, Fran Kollmann, Josip Luckmann, Vaso Petričič in Ferdo Souvan. (Konec prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 16. decembra. — Deželni zbori. Kranjski dež. zbor je sklican na dan 30. decembra, go- riški na dan 27. in štajerski na dan 28. decembra. Istrski, tržaški in koroški niso sklicani sedaj in se snidejo bržčas šele na spomlad. — Za vseučilišče v Ljubljani so poslale včeraj potom mestnega magistrata svoje peticije na ministrstvo občine: Hrastje pri Kranju, Velike Pece, Sv. Miklavž na Dravskem polju, Sevnica, Boljun in Kal. Na državni zbor pa: Učiteljstvo ljudske šole na Premu in Učiteljsko društvo za konjiški okraj. Danes pa občine: Šmihel pri Postojini, Kamenščak, Murski vrh, Zasad in Pušenci pri Ormožu. — Občinski svet ima jutri ob 5. uri popoludne sejo. Na dnevnem redu so naznanila predsedstva in poročila o mestni ljudski kopeli; o nakupu stavbišča za poslopje mestne hranilnice; o prošnji Neže Potokarjeve za preskrbnino itd.; o prošnji Elizabetne otroške bolnice za podporo; o napravi trotoarja pred Spreitzerjevo hišo; o prošnji »The Globus Limited« za prispevek; o ponudbi dr. Gregoriča glede odkupa sveta za regulacijo Miklošičeve ceste in Frančiškanskih ulic; o prošnji »Dramatičnega društva« za izredno podporo; o dveh ponudbah za odkup stavbišč na prostoru nekdanje civilne bolnice; o prizivu Paluzovih dedičev in Luke Šabca v stavbnih zadevah; o otvoritvi mestne jubilejske ubožnice; o naznanjevanju poldanskega časa; o urejenji zdravniškega poslovanja v ubežnici; o proračunu mestnega vodovoda za leto 1902 in raznih prošnjah; o učnih uspehih višje dekliške šole; o raznih prošnjah za nagrade in posojila; o proračunu užitninskega zakupa in o položitvi kavcije za novo zakupno dobo. — Slovanski centrum in njegov načelnik dr. Susteršič hočeta javno mnenje falzilikovati in na tako ne-ukreten način, da mora vsak človek, ki ima količkaj razuma, takoj spoznati, da uganja imenovani klub pravi humbug ad majorem gloriam dr. Šusteršiču. Kakor današnji listi poročajo, izrekel je slov. centrum v svojej včerajšnji seji dr. Šusteršiču za njegovo možato in stvarno zagovarjanje slovenskega vseučilišča v državnem zboru najtoplejšo zahvalo ter mu izrazil svoje polno zaupanje. Dr. Suster-šič je toraj po mnenju slovanskega centra univerzitetno vprašanje možato (?) in stvarno (?) v parlamentu zastopal in to naj slovanski svet verjame ! Človeka mora sram biti, če take laži po klerikalnih listih čita; kajti cela zbornica z občinstvom na galerijah lehko priča, da je trditev slov. centra povsem neresnična in da je ravno dr. Susteršič bil največji gro-bokop nujnega predloga, tičočega se ustanovitve univerze, če bi ta nesrečni poslanec imel res stvar samo pred očmi in se mu ne bi šlo le za osobne namene, bil bi moral spoznati, da on ne sme v zbornici nastopiti, ker znano je bilo, da ga nočejo razne stranke mirno poslušati, in da on stvari s svojim nastopom le škoduje in nikakor ne koristi. On je pa po vsej sili nastopil in doživel je nepopisno osramočenje, s tem pa Btvar neizmerno oškodoval. Slovanski centrum ne reši na noben način ponesrečenega nastopa svojega načelnika in naj mu še tako krasne zaupnice izreka in v Ljubljano pošilja, kjer sedi dr. Susteršič v varnem zavetju na plesnjivih lavorikah, ki si jih je pri vse-učiliški debati v zbornici stekel. Važnost in vrednost omenjene zaupnice slov. centra se pa tudi iz tega razvidi, da je samo 6 članov bilo navzočih, ko se je o tej in-teresantni zaupnici sklepalo. So pač možje ti klerikalni poslanci, ki vedno naglašajo, kako jim leži blagor poljedelca na srcu ; ko pa pride do glasovanja o najvažnejših , vprašanjih, takrat pa iščeš zaman ljudska rešitelja Šusteršiča in Vencajza. Tako se je dne 14. t. m. glasovalo o paragrafih 2. in 11. zakona o kmetijskih zadrugah, ki določata ravno delokrog teh zadrug, ali gospodov Susteršič in Vencajz nisi našel v zbornici, ona rešujeta kmeta zunaj zbornice po svojih osebnih načrtih. Ko bi se taki ljudje vsaj pri vsaki priliki ne bahali s svojo ljubeznijo do našega revnega kmeta? — Predstava v »Katoliškem domu". Susteršič je imel včeraj v »Kat. domu« shod. Vzlic amerikanski reklami Po časopisih in s posebnimi listki, vzlic vsemu vabljenju, da bo dvorana zakurjena in bo Susteršič silno važne stvari povedal, je bil shod prav reven. Dvo- rana je majhna, a za šusteršiČev shod je bila še vedno prevelika, dasi je bilo postavljenih nad sto stolov. Vsega skupaj je bilo dobro računjeno kacih 250 poslušalcev, mej njimi sedem bab in nekaj otrok v starosti od 3 do 7 let. Na galeriji je bilo le kaoih 15 oseb. Mej poslu šalci je bilo poleg klerikalnih priganjačev največ dninarjev, kakor Žagarjev itd. in kmetskih ljudi. Meščanov ni bilo nič, tudi klerikalnih ne, izostala je celo duhovščina, kajti navzočni so bili samo trije duhovniki, in tudi rokodelsko delavstvo ni bilo zastopano. Štefe je zopet opravljal častni posel portirja ter zabranil vstop celo nekaterim socijalnim demokratom . . . Susteršič je govoril svojemu občinstvu primerno. Solil je dolgočasna svoja izvajanja z dovtipi, nad katerimi bi sočlovek najraje zjokal. Tako je dejal, da uganja narod no-napred na stranka oslarije, dr. Tavčar je vodja narodne napredne stranke, torej je dr. Tavčar »hauptosel«. Tudi za nemškega poslanca Steina je našel primeren priimek v zo-ologiji. Z ozirom na burne prizore pri vseučiliški razpravi (pri katerih je Stein igral rajvečjo vlogo), je Susteršič dejal, da se je pri ti razpravi ravnal po načelu, če začne mej njegovim govorom pes lajati, ne bo on ž njim lajal, ampak čakal, da pes zlaja. Dr. Tavčar — hauptosel, Stein pa pes — v tem tonu so tekla važna »razodetja« dr. Šusteršičeva. Udrihal je po slovenskih akademikih, češ, da nič ne študirajo, udrihal kakor besen po »Edinosti«,Istranom je povedal,da se imajo njemu zahvaliti za vse, kar so dosegli, in da so izgubljeni, če jih on zapusti, udrihal po dr. Tavčarju, po kmetijski družbi, vlekel iz groba dr. Tavčarjeva strica itd. itd. Dru-zega je povedal malo zanimivega. Dejal je, da loči klerikalce samo vera od socialnih demokratov, da člani gospodarske zbornice niso za nobeno rabo, da se prevrata, s katerim je Körber grozil, nič ne boji. Pri ti priliki je plediral za uvedenje jednake volilne pravice. Naznanil je tudi, da bo predlagal v državnem zboru, naj plača država za vsacega kmeta pri novi organizaciji, ki se ustvari po zakonu o kmetijskih zadrugah, po 2 kroni, ter izrekel svoje veselje, da »kmet vseh kmetov«, ravnatelj Pire, pri tej organizaciji ne bo imel nič govoriti. Končno naj še omenimo Šusteršičevo izjavo, da takoj odloži svoj mandat, če to zahteva 100 njegovih volilcev. Na predlog dr. Lampeta je shod izrekel Šusteršiču zaupnico, dr. Tavčarju pa nezaupnico. »Zavedni« volilci so se razšli nekam nezadovoljni, prav kakor da se jim je zdelo škoda časa, ki so ga zamudili s tem, da so poslušali dr. Žlindro. — ..Dolenjska pisma'1 »Slovenec» je dobil novega sotrudnika, ki je koj v prvih svojih prispevkih pokazal, da je vreden tovariš njegovega sobotnega podlist karja. Kot humorist pri kaki novi maši, kadar sta »žafranova zup'ca» in »Fremd-kokoš« zadosti zalita, mora mož imeti velikanske uspehe. Nam ^sevede še na misel ne prihaja, da bi njegova dolenjska pisma devali na kritično rešeto; le dvoje hočemo pribiti. Mož je začel v svojih pismih delati prav nadležno reklamo za nekatere posamezne trgovce ter^ poživljati na bojkotiranje druzih trgovcev. Zlasti priporoča v ta namen ustanovitev konsumnega društva v Kandiji ter izrecno pripoznava, da naj se ustanovi v političen namen, v namen, novomeške trgovce oškodovati. Tu imamo nov dokaz, da imajo klerikalci pri svoji gospodarski organizaciji le politične namene pred očmi in ne gospodarskih. To je, kar smo hoteli pribiti z omenitvijo dolenskih pisem. — Repertoir slovenskega gla-dališča. Jutri, v torek, 17, t. m., se ponovi Rosegerjeva krasna ljudska drama v štirih dejanjih »Nasodnji dan«, kije dosegla včeraj najlepši umetniški uspeh ter napravila najglobokejši utisek. V četrtek, 19. t. m., se igra prvič v sezoni Hauptmannova »Hanica« in veseloigra »Ženski jok«. Pripravlja se Vilharjeva opera »Smiljana«. — Slovensko gledališče. Sinoči so igrali P. Rosseggerja efektno ljudsko dramo »Na s od nji dan«. P. Rosegger je po svojih, večinoma iz kmetiškega življenja na Gorenjem Štajerskem zajetih novelah in romanih ugleden pisatelj, ki pozna svoje rojake kot malokdo in čegar slog je pristno naroden, krepak in živ. Pridržujoči si, da izpregovorimo jutri obširnejše o Roseggerjevi lepi drami, katera se je z največjim umetniškim vspehom igrala ie na premnogih odrih, konstatujemo danes le, da je drama tudi pri nas vspela docela. Igralo se je prav dobro, točno in gladko, tudi ensemble - prizori so bili lepi, zlasti so se odlikovali g. režiser D o b r o v o 1 n y, g. režiser Verovšek, gdč. Rückova in gdč. Ter seva. Tudi režija zasluži pohvalo. Drama »Na s od nji dan«, zajeta iz srca naroda, ima resno socialno idejo, ki daje drami veliko literarno vrednost. Igra je jako ugajala, zato smo preverjeni, da napolni še večkrat naše gledališče. Gotovo je ta drama najlepša pridobitev za naš repertoir. P. — Božičnica revnih šolarjev in šolaric. Kakor že dolgo vrsto let, tako se je tudi letoa pod predsedstvom ces. svetnika M urnik a ustanovil damski zbor v svrho, preskrbeti revnim šolarjem za Božič obleke, obutev in jedil. V tem odboru so bile gospe dr. Tavčarjeva, gospa Tereza Kleinova in gospodične Josipina Kleinova, Jelica Lozar-jeva, Ivanka Premkova in Julija Premkova. Božičnica se je vršila včeraj in je bilo obdarovanih 200 otrok. Udeležili so se božičnice tudi deželni predsednik baron Hein s soprogo, magistratni svetnik Vončina, ravnatelja Leveč in Šubic, učiteljstvo in mnogo dam. Naduči-telj g. Gabršek je izrekel zahvalo damam in ces. svetniku Murnikü, ki že 30 let požrtvovalno deluje na polju človekoljubja. Darila sta razdelili ekscelenca baronica Heinova in gospa dr Tavčarjeva s pomočjo druzih dam. Slavnost se je zaključila z deklamacijami dveh šolskih otrok. Zelo se je opažalo, da odsotni škof ni nikogar poslal k tej božičnici in jako čuden utis je naredilo, da ni bilo nobenega duhovnika, dasi se pri obdarovanju ni gledalo ne na narodnost ne na mišljenje starišev, ampak jedino le na potrebnost. — Prvi družinski večer, katerega je priredil podružnični odbor dunajskega društva poštnih uradnikov »Ljubljana« v soboto, dne 14. decembra v dvorani hotela »pri Maliču«, obnesel se je nad vse pričakovanje sijajno. Dvorana bila je dubkom polna vabljenih udov in po njih upeljanih gostov, tako, da je mnogo gospode zbog pomanjkanja prostora moralo oditi. Vspored, kateri je sestojal iz samospevov, dvospevov, moških zborov, Ouvertüre za 4 roke, potem iz igrokaza, solo-prizora in deklamacije ter iz krasnega vsporeda vrle meščanske godbe, je žel obilo priznanja. Posebno dvospev iz opere »Norma«, katerega ste peli gospici Šega in Seme ob spremljevanju godbe, samospev »Mornar« gosp. Ravnikarja, ouvertura za 4 roke na glasovirju (gospici pl. Polka in Bilek) in moški zbori, v katerih je nastopilo šestnajst pevcev tovarišev, so želi obilo priznanja. Za veselo stran večera pa so skrbeli izborni igralci, mej katerimi sta se uprav odlikovala predstavljatelja naslovnih ulog gospica Bilek in gospoda Haid ter Roeder. Vse izvršujoče dame sprejele so v znak priznanja krasne šopke, voditelju zborov, gospodu oficijalu Gilly ju, pa je bil izročen lovorov venec z primernim napisom na rudečih trakovih. Za prireditev tega, toli sijajno uspelega prvega družinskega večera ima največ zasluge vrli podružni odbor s svojim energičnim predsednikom g. oficijalom Czerničem na čelu in imamo najlepše upanje, da se skoro zopet priredi enak večer na širji podlagi in v večjih prostorih, saj prvi nastop nam je dokazal, koliko res prav dobrih izvršu-jočih močij premore to društvo. Slavna meščanska godba pod osebnim vodstvom gosp. kapelnika Beniška odlikovala se je, samo ob sebi umevno, i ta večer ter žela zasluženo priznanje, a upamo tudi, si pridobila nekaj novih udov — podpornikov mej povabljenimi gosti. — Da se zopet snidemo, v to pomozi vstrajni odbor in izvršujoči udje, koleginje in kolegi. — Ta lepi večer počastil je tudi gospod ravnatelj M. Šorli s svojo navzočnostjo X. — Z nožem napadel je v soboto ponoči v Hrenovih ulicah krojaški pomočnik I. B. mizarskega pomočnika Rudolfa Kolešo, stanujočega v Hrenovih ulicah št. 16. Sunil ga je v levo roko in ga težko ranil. Poškodovanca so prepeljali v deželno bolnico. B. se izgovarja, da je bil ^ako pijan, da nič ne ve, kaj je storil. — „Proč od latinstva" na Primorskem. V soboto so vložili vsi prebivalci cerkvene občine Bol junec, političnega okraja Koper v Istri, skupno izjavo na okrajno glavarstvo v Kopru, da izstopijo iz katoliške cerkve latinskega obreda in vstopijo v katoliško cerkev slovenskega obreda. S tem znaša število unijatov na Primorskem 2000 duš. — V nezavesti. Glede uslužbenca »Gosp. zveze«, o katerem smo v soboto poročali, da je brez zavesti obležal na cesti, smo sedaj izvedeli, da mu je postalo vsled bolehnosti slabo in se je vsled tega zgrudil brez zavesti. — Z rešilnim vozom so prepeljali danes ponoči z južnega kolodvora zavirača Antona Kmeta, ki je v Logatcu na železničnem tiru padel in se močno poškodoval. — Tatvina v Švicariji. Danes ponoči je neznan tat ulomil v hlev Friderika Novaka, restavraterja v Švicariji, in je ukradel hlapcu Jakobu Pisku črevlje in obleko, v vrednosti 22 kron. Tudi je tat odvezal konja. — Priloga. Današnjemu listu je priložen zaznamek slovenskih knjig iz založbe tvrdke Ig. pl. Kleinmayer »Sc Bam-ber v Ljubljani. * Zakonska tragedija v Nea-polju. 10. t. m. je sprejela žena bogatega tovarnarja in posestnika Ksaverja Quera-teja pri sebi ponoči svojega 1'ubimca in njegovega prijatelja, ko je mož že spal. Domenili so se, da hočejo umoriti Quera-teja; in res sta ga napadla soprogin ljubimec in njegov prijatelj s cepci. Ko je bil Querate že ves oblit s krvjo in sta mislila morilca, da je mrtev, sta se začela posvetovati, kam bi skrila mrtveca. A tovarnar je bil še živ, zgrabil je meč, ki je visel na steni ob postelji in je zabodel ljubimca svoje žene. Druzega morilca in nečloveško ženo pa so zaprli. * Izpoved na smrtni postelji. L. 1884 so našli o vasi Skurz v Pruskem Stargardu dečka Cvbullo umorjenega. Njegovo telo je bilo na majhne kose raz-sekano. Antisemitje so takrat trdili, da se je zgodil ritualen umor, in so sumili, da je zločinec židovski mesar Blumenheim. Sodnijska preiskava pa je prišla na sled katoliškemu mesarju Behrendu, toda ker ni bilo dovolj dokazov, so porotniki Behrenda oprostili. Takoj po obravnavi je šel Behrend z vso rodbino v Ameriko. Sedaj na smrtni postelji pa se je izpovedal, da je res on umoril Cvbullo. III. razred v II. razredu. V vlaku, ki se je vozil iz Mühlheima v Badenweiler, se je dogodilo sledeče: Neki gospod iz Freiburga ni dobil v prenapolnjenem III. razredu več prostora, zato je šel v II. razred. Ko ga je kondukter opozoril, da ima vozni listek za III. razred, mu je odgovoril, da ni dobil III. razredu prostora. Nato je prosil kondukter potnika, naj vstane, odstranil je urno blazine ter dejal: Tako, zdaj se vozite v III. razredu. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 16. decembra. Gospodska zbornica bo v petek rešila budgetni provizorij. Dunaj 16. decembra. Nekateri tukajšnja listi trde, da je nastala radi Goluchovvskega kriza. Goluchowski je neki priporočal najostrejše postopanje zoper protipruske demonstrante na Ga-liškem, Körber pa se je zavzel za upoštevanje narodnih čutil Poljakov. Ker se je cesar odločil za Korberjev nasvet, je nastala rečena kriza Praga 16. decembra. V Ustju na Labi je bil včeraj vsenemški shod, ki je bil radi demonstracij v prid Wolfu razpuščen. Brno 16. decembra. Nadškof Kohn je pred sodiščem grdo pogorel. Tožil je bil nekaj političnih nasprotnikov, ker so ga dolžili, da svoje uslužbence odira. Toženci so bili oproščeni, nadškof pa obsojen v plačilo troškov. Berolin 16. decembra. Oficiozni listi izjavljajo, da so neresnične vesti, da je radi protipruskih demonstracij v Lvovu nastal mej Dunajem in Bero-linom razpor. Najbolj« učinkujoča itlazo-iriinisli voda proti slabokrvnosti, ženskim boleznim, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh proda-jalnicah mineralnih vod, lekarnah in drogerijah. HKNRIH .TIATTOHI, Dunaj, o. In kr. avstr. dvorni In komorni založnik. Zagreb, 30. aprila 1901. Gg. Žnideršič & Valenčič Ilir. Bistrica prva kranjska tovarna testenin, Gospod J. Weiser je prejel danes odposlane makarone ter Vam moramo izreči (1727-19) največje Dež. gledališče v Ljubljani. Stev. 40. Dr. pr. 1149. V torek, 17. decembra 1901. Drugikrat na slovenskem odru: Na sodnji dan. Ljudska igra v štirih dejanjih. Spisal P. K. Roseg-ger. Poslovenil F. S. Finžgar. Režiser A Verovsek. Ilif^juea m »V« »b t. in. — ItitUk ut> 1 ,» vi. — K.im o II. ui. Prihodnja predatava bode v Četrtek, 19. decembra. G. Hauptmann: „Hanica". Meteorologiöno poročilo. Vtttnt nad murjtia KM t m. Bsadnjl meni ti »k 11* Q mat 14 15 čas opazovanja Stanje barometra ▼ mm te iS Vet rovi Nebo 9. zvečer 7. zjutraj 2. po pol. 724 0 725 0 725 8 i 2 9 ar. azahod del. oblač. jj 10 brezvetr. del. oblaö. 7 2 ar. jzahod pol. oblaC. j IJoiio 1870. Pletilno in vesilno "blago in sicer zzel dame in otroke: nogavice, rokavice, gamaše, štuce, spodnje hlače, životci, krila, suknje, štucke, volnene avbe, oblačilca, jopice, volneni čeveljčki, hlačice z životcem za otroke 1*«JL. Itd. ■■■■■a trgovski pomočnik želi premeniti svojo službo. Izurjen je v galanterijski in špecerijski stroki. Ponudbe sprejema V. D. poste restante, Ribnica. (2736-2) Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1, oktobra 1901. leta. Odhod ls Ljubljane ju*, kol. Proga 6oz Trtiž. Ob 12. uri 24 m po aofii osobai vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzeusfeste, Inomost, Monakovo, Ljabno, Cez Selztha) v Anssce, Solnograd, Cez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Franzensfeste, Ljnbno, Danaj, čez Se Iz t h aJ v Solnograd, Inomost, cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. nri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljnbno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. ari 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, cez Selzthal v Solnograd, Lend-Oasteia, Zell ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Qenevo, Pariz, cez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen. Marijine »are, Heb, Franzove v are, Karlove v are, Prago, (direktni vos I. in II. razreda), Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 10. uri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franaensfeste, Inomost, Monakovo. Trst-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda.) — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj, ob l. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. Prihod v LJ ubijaš o juž. kol. Proga li Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Monakovega, Inomosta, Franzens-festa, Solnograda, Linea, Steyr», Ausseea, Ljubaa. Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozuvi I in II. razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob ll. uri Iti m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Prage, direktni vozovi I. in 11. razreda«, Bndejevic, Bolnograda, Linea, Steyra, Pariza, Oeneve, Curiha, Bregenca, Inomosta Zells ob jezeru, Leud-Gasteina, Ljub na, Celovca, Št. Mo horja, Poutabla. — Ob 4. uri 44 m popoladne osobui vlak z Dunaja, Ljabna. Selzthala, Beljaka, Celuvca, Munakovega, Inomosta, Franzensleste, Pon-tabia. — Ob 8. ari 51 m zvečer osobni vlak z Da-ni. Ijnbna, Beljaka, Celuvca, Pontabla. — Proga ls Novega mesta in Kosevja. Osobni vlaki: Ob 8. ari in 44 m zjutraj, ob uri 32 m popoludne in ob 8. uri 35 m z\ečer. — Odhod lz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešaui vlaki: Ob 7. nri 2a m zjutraj, ob /. uri 5 m popoladne, ob 6. ari 50 m zvečer, ob 10 uri 5 m le ob nedeljah iu praznikih v oktobru, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Prihod v LjutLjano drž. kol. Is Kamnika Mešali vlaki: Ob ti. nri 4» m zjutraj, ob 11. nri 6 i. dopoludne, ob ^. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, posleduji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobr.i ;1393) Mesečna soba meblovana, s posebnim vhodom, z dvema oknoma, v I. nadstropju, se odda 1. ja-varja 1902 s hrano ali brez hrane. Več pove Alojzij Korsika, Blei-weisova cesta št. 1, na vrtu. (2750-1) Kakor vsako leto, prejemava tudi letos naročila na z mlekom pitane kapune, na purane, gosi in race, kakor tudi na smuče (fogoše) iz Blatenskega jezera (Plattensee), na donavske krape in na smoje (Schiel) kilogr. gld. 130 do gld. 1-40, do petka. 20. t. m., zvečer. Kham & Murnik trgovina s špecerijami in delikatesami ter vinarna. (2743—1) cvetlični med iz Čebelnjaka Hahn lito vr*-1« v Druv IJah. z jamstvom pristnosti in čistosti, prodaja v steklenicah po V«i Vi in Vi kilo Edmund Kavčič trgovina delikates, v Ljubljani. Prešernove Ulice. (12—250) Na „zelenem hribu" in na „Friskovcu" (2720-3) se oddajo v najem razna zemljišča za vporabo kot zelenjadni vrtovi. Več se izve v Aurovi pivovarni. »TeS*» 2a tfožič p riporoča Rudolf Jfirdisch, različne atrape, figure, sladčičarske stopnice, košarice s sadjem, pocukrano in glayirano sadje v stopnicah, fini bonboni, poprnjak, mandolato, medene potice, obeski na božično drevesce is španske veferne mase, kv.tnov sir, jabolčna česana, čokolada, fine pijače in likeri itd. Dalje najfinejše pecivo sa čaj, pacience pecivo, šampanjski biskvit, najfinejši čaji, rum, konjak, desertna vina, mali-novec, kompot, marmelada, kakao, preprečenec, skladanec (Waffel), karlovarski oblatki 3a Pischingerjeve torte. — 2a prasnike priporočam posebno potice s orehi, s strdom, mandeljni, 3 nadevkom lešnikov in grosink- Asoftirani obeski na božično drevesce od 4 J\* naprej. — Vsa jedila so lastni isdelki-/{aročila jer sunaj izvršujejo sc točno. prave ruske zz&L gospode in decke: nogavice, ogrevalnike za kolena, trebušna ogrevala, štuci za turiste in kolesarje, telovniki in nogavice za lov; originalno dr. Gustava Jägra normalno perilo, originalne dr. Lahni an na srajce, hlače in jope in še razno drugo pletilno in vezilno blago, vse samo izdelki prvih avstrijskih in inozemskih tovarnarjev, zato nikakeršno sejmsko blago priporoča v znano bogati izberi trgovina s perilnim, pletilnim in modnim blagom C. J. HAMANN 2^estZ3-I trg: št. 3. Ker sem se jako ugodno pogodil z nekim prvim tovarnarjem pletilnega in vezilnega blaga, morem tekmovati z vsako konkurenco (tudi take malih tovarnarjev ne izvzemam) in morem oddati najboljše vrste damskih in otroških nogavic, kakor tudi nogavic za gospode in dečke za sledeče nizke cene, in sicer: par garantirano pristnobarvnih črnih patent nogavic za otroke...... 20 kr. „ „ „ „ patent nogavic za deklice...... 36 ., „ „ „ ., patent nogavic za dame....... 52 „ „ „ „ „ finih nogavic za dame........ 32 „ „ „ „ „ „ nogavic za gospode....... 28 „ „ izvrstnih finih maco-nogavic za gospode............ 25 „ „ izvrstnih pletenih Vigonia zimskih nogavic za gospode....... 35 „ „ izvrstnih pletenih volnenih nogavic za gospode.......... 40 „ I »m cli*ucf<*. Prosim torej vse tiste, ki potrebujejo za-se ali za otroke kake nogavice ali obujke, naj si ogledajo od mene priporočene, prej ko si dobavijo svoje potrebščine znabitl kje drugod. Z vele8poštovanjem (2701—2) C J. H c± m«nia ipeclJallHt vsakovrstnega dobrega pletilnega In vezilnega nlaga. -j*- kupovanje neprisiljeno. ***o**eieK)»e**^^ **o************ **** * j galoše ip^n iz ijigc z znamko zvezda J-OOÖ. se dobijo p« Varstvena znamka. to nizki cen 1 na debelo in drobno samo pri Ant. Krisper-ju in Vaso ter nadalje tudi pri Idrija: Valentin Lapajne, V. Treven. i Jesenice: Anton Treun, J. Ferjan. Kamnik: Gregor Kratner. Kočevje: E. Hof mann, Franc Bar- | telme, Franc Jonke. Kostanjevica: Alojzij Gatsch. Kranj: Marija Pollak. Krško: Rupert Engelsberger. Pefričič-u v Ljubljani sledečih tvrdkah: .2486 - 8) Litija: Lebinger & Bergmann. Ljubljana: Karol Karinger, Alojzij Persche, M. Cescutti, K. Treo. Novomesto: J. Medved, M. Barboriö. Postojina: D. Dolničar. Radovljica: Leopold Fürsager, Friderik Homann, Oton Homann. Škof ja Loka: J. N. Koceli. m Pripravna božična darila (2741-2) priporočata Gričar & Mejač Cjubljana, Prešernove ulice 9. * Izdajatelj in odgovorni urednik: Joai p Noll i Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.