Zaradi radikalnih sprememb medijske potrošnje, predvsem zaradi vsesplošne mediatizacije ter velikega množenja osebnih medijev v vsakdanjem življenju občinstva, razmerja med občinstvom in mediji ne moremo več proučevati na enem samem dominantnem mediju. Uporabili smo koncept medijskih repertoarjev, da bi lahko ugotavljali, kakšne idealnotipske kombinacije medijev, platform in estetskih kultur se oblikujejo pri prebivalcih dveh največjih slovenskih mest. Ugotovili smo, da je medijska potrošnja naših respondentov strukturirana na štiri tipične medijske repertoarje: digitalno elito, digitalne domorodce, televizijski tip in bralski časopisni tip. Ti repertoarji predstavljajo tudi ločene družbeno kulturne formacije. Digitalno občinstvo v družbenem smislu tako ni enovita družbena skupina, ampak so to razredno diferencirane diskurzivne kulture ali "pomenski sistemi".

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-7FKQHVM2

COBISSID

33319773

Objavljeno

20.06.2016

Metapodatki

Citiranje

APA:

Luthar, Breda, Oblak, Tanja (2015). Medijski repertoarji in diskurzivne skupnosti. Teorija in praksa, letnik 52, številka 1/2, str. 7-30, 302. URN:NBN:SI:DOC-7FKQHVM2 from http://www.dlib.si

MLA:

Luthar, Breda, Oblak, Tanja. "Medijski repertoarji in diskurzivne skupnosti." Teorija in praksa letnik 52. številka 1/2 (2015) str. 7-30, 302.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7FKQHVM2>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)