Tr£oVfl&
L3^l'V'Ufo

?W/aiflina plačana v gotovini.
'W
Posamezna številka 1 Din.
Uredništvo v
Murski Soboti
• •••
Rokopise ne vrača
l''.hai t vsako soboto in stane s poštnino vred za celo leto 40 Din, za pol leta 20 Din, za če rt leta 10 Din
Upravništvo v Mur&ki Soboti
Oglasi:
[j cm stane 1 Din Oglasi za celo stran, za '/a bi za */4 strani stanejo /5 para za 1 Q"| cm Pri večkratni objavi primeren popus.
26. štev.
Murska Sobota, dne 15. septembra 1923.
L leto.
iiraiKiKVttvrviir.v A.vtjptM/i.N
Republikansivo in slovenski klerikalci.
Pri zadnjih državnozborskih volitvah dne 18. marca 1923 je mnogo voiilcev v Prekmurju vrglo svojo kroglico v zabojček, na katerem so stala imena: dr. Korošec, Klekl, Šiftar samo zaradi tega, ker je slovenska klerikalna stranka, ki je kandidirala te 3, na svojih 'številnih volilnih shodih naglašala, da je za republiko. Kdor pozna klerikalno politiko in načela katoliške cerkve, ta ve, da katoliška cerkev in klerikalna stranka pravzaprav grešita proti svojim naukom, ako propagirata republiko in ne monarhijo. Kjei so carji, kralji ali tudi samo knezi na krmilu države, tam je polno luksusa, vse polno „pompa“. Na takih dvorih je v izobilju zlata, srebra, biserov in sploh vsakojakih dragocenosti] in dobrin. Tako je bilo na monarhičnih dvorih vddno, tako je sedaj in tako ostane večno, dokler bodo vladali ljudem carji, kralji, knezi. Za tako posvetno bogastvo, za enak pomp pa je tudi vneta vsaka cerkev, prav posebno pa še rimskokatoliška. Na dvoru papeževem v Rimu, na dvoru premnogih škofov, nadškofov m kardinalov-vlada takšen luksus in tako ogromen pomp, da si ga mi ponižni, pohlevni in siromašni Slovenci niti zdaleka predstavljati ne moremo. V vladarskih domih luksus in pomp, na papeževem dvoru pomp in luksus, tedaj povsod eno in isto. Ni torej med njima nobene razlike, zato nimata vzroka, da si drug drugemu delata konkurenco.
A v republikah? V palači predsednika ni skorej nobenega luksusa, a kolikor ga je, služi splošnosti, ne pa samo od gospodina Boga navdahnjenemu vladarju in njegovi familiji. V republikanskih državah cerkev in duhovniki ne morejo uprizarjati takih procesij, kakoršne so priredili pred kratkim v Ljubljani in v Zagrebu, kajti republike za take parade ne riskirajo mnogo ali pa prav nič. Kedaj ste že slišali, da bi v Švici, na Francoskem ali v Ameriki bile takšne cerkvene parade, kakoršnih smo imeli v Avstro-ogrski pred vojno vse polno in kakoršne smo imeli pred kratkim zopet v Ljubljani in v Zagrebu? V republikah duhovniki nimajo take moči kakor v monarhijah, zakaj bi se torej duhovniki in duhovniške politične stranke zavzemale za republike? Ako to kljub temu delajo, imajo pač pri tem svoje posebne namene, na korist pa to ni niti njim, niti cerkvi sami.
Pa vendar so ob zadnjih volitvah naši klerikalci prav močno udarjali na republikansko struno. Zakaj neki? Narod slovenski se je bi! tekom vojne naveličal kraljev in cesarjev in njihove komande. Vse je zahtevalo republiko! To so klerikalci naglo iztuhtali in zato so volilcem zaklicali: „Mi smo republikanci“! In še eden vzrok je bil. Bali so se da bi beograjska vlada hotela vse katoličane popravoslaviti in da pri katoliških političnih in cerkvenih slavnostih vlada ne bo sodelovala. Ko pa so se prepričali, da se jim od strani Srbov ni tieba bati, pa so se takoj sprijaznili s
kraljevino in rekli so naenkrat volilcem: „Veste, ljudje božji, republika je od hudiča, kraljevina pa od Boga“, h prišel je še nasvet (tanač) iz Rima, da naj se katoliški duhovniki ne zavzemajo za republiko, ker bi to škodovalo papežu In tako vidimo, da je klerikalna stranka svoje volilce izdala, da je zatajila svoj republikanski program, ki ga je ob volitvah bila pokazala ljudem. Stem pa si je slovenska klerikalna stranka zapravila mnogo simpatij in poslanci Ko roseč Klek!—Šiftar so v Prekmurju zgubili zaupanje velikega dela naroda. Sami morda tega niti ne vedo. Toda, ako se hočejo prepričati o resničnosti te naše trditve, naj stopijo v naše prekmurske vesnice in govore z našim ljudstvom in slišali bodo iz ust mnogih dosedanjih pristašev: „Obećali ste nam republiko in zato smo vas izbrali za poslance, a sedaj ste sami proti. Zato vam pri priiiodnjih volitvah glasov več ne damo!“
In dobro je, da so naši klerikalni voditelji prišli s pravo svojo barvo na dan. On; niso več republikanci in naš klerikalno-čuteči narod, ki hoče, da bode naša država republika, si bo pač moral ustvariti kako novo kle' -k.plno republikansko stranko ali pa bo pristopil kaki že obstoječi m klerikalni republikanski stranki, ker pa so pri nas v Sloveniji republikanske stranke edinole tiste, ki so obenem tudi socijalistične, ni druge poti, kakor pa pot v Narodno-socijalistično stranko ali pa v razne socijaldemokratske stranke. Ni pa izključeno, da bodo klerikalci pri volitvah, ki so itak že pred durmi, plašč zopet obrnili in volilce znova farbali z republiko, in ni dvoma, da jim bodo mnogi zopet verjeli, da so oni za republiko. Da, mnogi, toda vsi ne! Kajti naše ljudstvo se je od zadnjih volitev že mnogo naučilo. Politično šolano ljudstvo pa ne pojde znovič na limanice klerikalni stranki, ki je zatajila svoj republikanski program kakor je nekdaj Peter zatajil Jezusa Kristusa, svojega učenika,,
Tedenske vesti.
Sadja je letos v Prekmurju mnogo manj, kakor pa ga je bilo lansko leto. Vendar pa so jablane v nekaterih krajih dobro rodile. Na sosednjem Štajerskem pa je skorej vse sadno drevje prazno. Grozdja bo pač precej, le sladko ne bo posebno. Vinogradniki tožijo, da ne morejo prodati zalog starih vin. — Svetovali bi jim, naj prinesejo večje množine grozdja na trg v Mursko Soboto. Lahko ga bodo tu prodali. Seve izabele in šmarnice naj ne nosijo, ker je teh dveh vrst tudi v Prekmurju dovolj. Le boljše vrste.
Stavka rudarjev v naših premogovnikih traja naprej. Ze 6 tednov se v Trbovljah, Hrastniku in v Zagorju, kjer koplje na tisoče delavcev premog, nič ne dela. Delavci pravijo, da ne pojdejo delat, dokler se jim plača ne zviša, ker od sedanje plače pač ne morejo preživljati sebe in svoje rodbine. Lastnik rudnika,
„Trboveljska družba“ pa pravi, cla delavci itak dovolj služijo in da dosta alkohola zavžijejo, in cla jim gre dobro. Mi pa mislimo, da bi gospodje, ki so lastniki trboveljskih rudnikov, učinili najboljše, ako bi menjali z delavci. Naj vzemejo oni krampe v roke in naj gredo pod zemljo kopat premog. Potem bodo vsaj videli, kaj je delu. Seve, tega ne bodo storili, kajti pod zemljo 8 ur čepeti in kopati ni j iako prijetno, kakor pa na Dunaju, (tam I ima ta družba svoj sedež) se Šetati in živeti v izobilju in luksusu. Zato kličemo j trboveljskim rudarjem: Nikakor ne popu-! stitč, dokler vam ne dado plače, kakoršno j si zaslužite.
Z avtomobili se zopet lahko voz« preko meje v sosedne države Doslej to ni bilo dovoljeno brez posebnih sitnih carinskih fonnalnostij. Pač pa se mora odslej plačevati neko majhno takso.
Bogastev naših hranilnic. 26 slovenskih hranilnic je imelo letos dne 31. marca skupaj hranilnih vlog za 231 mi-Ijonov 704.234 Dm 79 p. Najmočnejša je ljubljanska mestna hranilnica, ki je imela takrat sama nad 71 rniljonov Din vložen nega denarja. Razne banke, posojilnice in zadruge pa so seve imele tudi mnogo vlog. Glede njih zadnji' čas ni bila 00-javljena nobena statistika.
Zakon o zavarovanju poljskih pridelkov zoper točo je vsekakor eden najvažnejših zakonov, ki ga je izdala naša vlada. V vseh oblastih, pri nas v Sloveniji torej v Mariboru in v Ljubljani se ustanovijo take zavarovalnice. V nekaterih krajih se sicer toča sploh nikoli ne pojavi, je pa tudi mnoge takih krajev, kjer ne mine leto, da bi toča ne napravila občutne škode na polju, zlasti v vinogradih. Zlasti za vinogradnike bo ta zakon velikega pomena. Kdor se zanima za ta zaken, naj si ga prečita v Uradnem listu z dne 5. septembra št. 83.
Šolo za davčne uradnike je vlada ustanovila v Beogradu. Pouk se začne 1. oktobra in traja 9 mesecev. Sprejemajo se samo taki, ki so dovršili 6 razredov gimnazije. Siromašni prejmejo podpore 500 Din na mesec.
V pogodbah, ki se glasijo na dolarje, se mora glede kolkovin in prenosnin (deseti p e ne z) računati dolar po 90 Din. To velja za mesec september 1923.
Finančna delegacija objavlja uradno, da izide „Izkaz o stanju hranilnih vlog in dvigov pri regulativnih hranilnicah v Sloveniji za I. četrtletje 1923“ v eni prihodnjih številk Uradnega lista.
Pogreb Rajka Daskalova. Dne 28. avgusta je bil v Pragi pokopan na centralnem pokopališču bivši bolgarski poslanik Rajko Daskalov. Mrtvaškega sprevoda so se udeležili bolgarski emigranti, med njimi bivši minister Obov, delegacija češke vlade ter mnogo slovenskega dijaštva. Kakor se sedaj govori po Pragi, je dobil Daskalov več opominov v obliki anonimnih pisem, da se na njega pripravlja atentat. Toda on ni polagal na to posebne važnosti. Nekoliko ur pred atentatom sta pa dobila oba, Obov in Daskalov, opomin, da naj se čuvata. Daskalov, ki je ignoriral te
opomine, je padel od atentatorjeve krogle. Morilec Daskalova, Nikolov, ni Makedonec, kakor so v začetku poročali listi, ampak pravi Bolgar, izjavil le, da je napravljen že načrt za atentat na bivšega ministra Obova ter da sfc nahaja v Pragi več mladih ljudi, ki slede Obovu ter ga bodo ob ugodni priliki napadli, iz atentatorjevih izjav se vidi, da je bolgarska vlada prava povzročiteljica Daskalovega umora, ker se je bala, da ji ne bi postal nevaren.
Kako bo z letošnjim izvozom živine, mesa in jajc. Na izvozničarskem kongresu v Beogradu se je doznalo, da bo znaša! letošnji izvoz živine, mesa in mesnih izdelkov 480 milijonov, jajc 17.000 vagonov v vrednosti 50 milijonov, 500 vagonov perutnine v vrednosti 120 milijonov, kož in divjačine pa okrog 211 milijonov. Skupni izvoz ravnokar naštetih predmetov bi predstavljal vrednost 2 miljardi 18 mi-lijanov dinarjev.
To je bito gostit vanje. Pred kratkim se je vršila v Topoli redka gostija. Mlinar Jurij Rakič je slavil gostijo svoje hčerke. Ob tej priliki je bilo povabljenih k Rakiču 500 gostov in za temeljito pogostitev gostov so zaklali dva vola, pet telet, 30 svinj, 50 gosk, 30 kokoši, 20 puranov, 90 piščancev. Porabili so še 500 kilogramov moke, 1780 jajc, popili 1500 litrov vina in 600 litrov piva. Po Rakičevi kuhinji se je kretalo 15 kuharic.
Bankovec za deset miljonov mark. Kakor smo že večkrat poročali doživlja nemška marka zadnje tedne udarce, ki so slični polomu, ki ga je pretrpel sovjetski rubelj. Očividno se zdi, da se povzročitelji tega gosponarskega poloma Nemčije ne upajo prisiliti to nekdaj najmogočnejšo države na mah na kolena. Prej bi si radi zavarovali hrbet od vseh strani in dosegli počasno umiranje za sovražene konkurentnije in ji potem še le zadali smrtni sunek. Nemška marka pa kljub temu rapidno pada in država že ne more več sproti tiskati potrebnih bankovcev. Vsled tega imajo Nemci bankovce z vedno večjimi številkami in so sedaj prišli že tako daleč, da imajo bankovce za 10 miljonov mark.
Mala antanta nastopa energično. Mala antanta je opozorila prijateljske sile, da izstopi iz Zveze narodov, če ta ne bo pripravila Italijanov, da zapuste Krf in tudi ne bo priznala jurisdikcije velike antante. Velika Britanija je pripravljena, da podpira Zvezo narodov in je izjavila, da stoji s svojim brodovjem na razpolago, ako bi se Italijani upirali zapustiti Krf.
Umetniške razglednice naših vele-, mož. Umetniško založništvo „Ažbe“ v Mariboru je izdalo prvo serijo (12 raz-' glednic) jugoslovenskih zaslužnih mož. V prvi seriji se nahajajo sledeči: Ant. Aškerc, Ivan Cankar, Ljudevit Gaj, Simon Gregorčič, Vuk Št. Karadžič, Ivan Mazuranič, Petar Petrovič Njegoš, Nikola Pašič, Ra-
Slovenski pregovori, izreki.
(Zbral in uredil A.—S.)
(Konec).
„Vere so različne, ali dobre, ker vse zapovedujejo, da moramo Boga častiti in pošteno živeti!“
„Naša vera je najbolj prava za nas, druga za druge“.
„Duhovni nas uče, da je samo naša vera Bogoljubna in dobra, kar imajo prav. Ko bi nam govorili, da so vse enako dobre, se ne bi ljudje nobene držali, postali bi ajdje“.
„Vsak človek ima svojo vero“.
„Vsak človek veruje nekoliko preveč in nekoliko premalo; tak ni nobeden, da bi vse verjel ali vse tajil“.
„Bog te ne bo vprašal, kako si se križal, ampak kako si svoj križ nosil“.
„Vere so za ljudi, resnico pa je Bog pridržal sebi in je ni še nikomur razodel“.
„Pravo vero ima tisti, ki pomaga svojemu sovražniku“.
clomir Putnik, j. j. Strossmayer, Avgust Šciioa in dr. Ivan Tavčai. Reprodukcije so izvanredno dobro uspele. Prodajajo se v vseh knjigarnah in papirnicah. Ena serija stane v mali razprodaji 12 Din in posamezni komad 1 Din. Naročila sprejema izključno ie umetniško založništvo „Ažbe“ poštni predal 1 i v Mariboru.
Obmejna konferenca v Mariboru. Dne 15. septembra se prične v Mariboru konferenca zastopnikov Jugoslavije in Avstrije, ki bo razpravljala u olajšanju obmejnega prometa. Namerava se razširiti obmejno cono in pravico ribolova v Muri, ustvari pa naj se tudi temelj za trgovinsko pogodbo med Avstrijo in Jugoslavijo. — Vsa.,a državu odpošlje po tri zastopnike.
Dvoboj med bratoma. V malem španskem kraju Capclesasso se je nedavno odigrala grozna družinska tragedija. Brata bebastino in Paolo Adenizza sta se sprla radi neke dedščine. Ker se nista mogla sporazumeti, sta sklenila, da rešita zadevo z ozožjem m sicer z ainerikansKim dvobojem na ta način, da streljata v temni sobi toliko časa drug na drugega, dokler ne obleži eden mrtev. Vsled strelov je prihitela v sobo 68-letna mati obeh bratov ki jo je takoj zadela krogla, ko je prestopila prag. Tudi soseda, ki je prihitel v bližino in ki je v temi skušal ločiti bojujoča se brata, je smrtno zadela krogla. Oba bratu sta kljub temu nadaljevala boj, dokler ni euen izmed obeh obležal po 20 streiih mrtev.
Železniška nesreča v Št. Jurju ob juž. žel. V petek popolnoči je Drzoviak, ki je peljal proti Mariboru, na postaji v Št. Jurju oo juž. žel., kjer ne obstoji v polnem diru trčil ob prazni tovorni vlak, ki je tam na istem tiru premikal. Človeških žrtev ni bilo, ie kakih 10 potnikov iz ekspresnega vlaka, večinoma žensk, je bilo lahko poškodovanih. Večja pa je materijalna škoda, ker je bila od silnega sunka močno poškodovana lokomotiva tovornega vlaka in pet praznih tovorniških vagonov i popolnoma razbitih. Ekspresni vlak je pri-I šel v Maribor z 216 minut zamude. Proga je bila zjutraj že zopet v redu. Uvedena je preiskava.
zdravljamo ta zelo umesten patrijotičen čin ter se nadejamo, da tudi ostali denarni zavodi ne bodo zaostali za ljubljanskimi. Sicer pa vemo že vnaprej, da iz te moke ne bo kruha. Ta vzgled patriotizma bi čisto lahko pokazali vsi večji podjetniki, da razveselijo svoje prepotrebne nastav-Ijence. Kakor se nam danes poroča, bodo vsi denarni zavodi in večja podjetja sledili tej plemeniti pobudi... Da vidimo...
Stavka v mariborskih delavnicah drž. južne železnice, ki je trajala 16 dni — je 10. t. m. končala ne da bi delavstvo doseglo kakega priboljška. Brez vodstva, desorganizirano delavstvo je zopet sprejelo suženjsko delo. Le nekaj vodij je
„Vera brez pravičnosti, je krčma brez vina“.
„Mi, ki smo hudobni, odpuščamo svojim otrokom skoraj vse; Bog, ki je dober, pa bo odpustil nam, svojim otrokom, vse, ako spoznamo, da smo grešniki“.
„Vsak človek ima v sebi zaklad, ali ga ne vidimo. Ko bi zanj vedeli, ne bi bilo na svetu nič sovraštva“.
„Ljudje bi se med sabo veliko rajši imeli, ko bi se bolje poznali“.
„Iz polnega želodca veliko grehov, iz praznega še več“.
„Glad je največji tat“.
„Noben tat ne krade rad“.
„Ko bi imeli vsi ljudje toliko, kar potrebujejo za življenje“, ne bi trebalo zidati ječ“.
„Pšenica raste na solncu, v senci omedli“.
„Človek ostane lahko pošten, ako ima vsaj nekoliko imetka; prazen, gol in lačen začne misliti na hudobije“.
„Hvali vsako hišo, ali drži se svoje; svoja hišica, svoja svoboda“.
„Kolikor jezikov znaš, za toliko ljudi veljaš“.
„Slab je tisti, ki zataji samega sebe“.
ostalo brez službe, ker po izprtju (od strani nove uprave) niso bili sprejeti v delo. Več o tem ob priliki.
Žalostna statistika. Iz Kalkute poročajo, cia je bilo v preteklem letu v Indiji umorjenih od tigrov 1609 oseb, od leopardov 509, c d volkov 460, od krokodilov 225 in od strupenih kač 2090.
Kdor se zanima za socijalna vprašanja, in kdor ho^e biti dobro in pravilno poučen v našem političnem življenju, v velikih socijalističnih pokretij pri nas in v drugih državah, naj si naroči narodno-socijalistični tednik „Novo pravdo“, ki izhaja v Ljubljani (upravništvo je v Gradišču št. 7). List stane 48 Din na leto, za 'A leta 12 Din.
Vse, ki si hočejo nabaviti kaj oblačil (robe) za zimo, opozarja trgovina „Brata Brumen“ v Murski Soboti (poleg sodišča), da je pravkar prejela vsakovrstno zimsko blago, ter jo prodaja po izredno nizkih cenah. Natančneje glej v oglasu.
Prednaznanilo. Prihodnji mesec se dotiska iu izide v tiskarni Panonija v Gornji Radgoni pesniška zbirka „Pohojena greda“ od Romana Bende. Interesenti za 'nabavo te redke pubii-kacije naj javijo kot prednaroeniki svoje naslove na tiskarno Panonijo, da zamore izdajatelj določiti primerno višino naklade.
Književnost.
(Nadaljevanje cikla Dobra knjiga je najboljši
prijatelj“.)
Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov m Slovencev. Sestavil prot. Anton Melik za IV. razred sred.ojin m njim soiudiuh šol. Založita jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 2ö Din.
Učiteljski tovariš piše o tej knjigi: Izšla je knjiga celotnega zemjjepisa naše kraljevine, ki je izčrpna, zelo pregledna in prikladna kot učna
knjiga. Profesor Melikov Zemljepis se posebno odlikuje po preglednosti.
V prvem deiu nam podaja splošen pregled naše države v zemljepisnem, etnografskem, kulturnem in političnem oziru. Nadaijni podrobni opis se vrši z ozirom na zgodovinske celote, historične pokrajine. Razvrstitev snovi v posameznih delih s- odlikuje po preglednosti iu jedrnatosti. Lapidarni sestavki omogočajo učencu točen pregled in ,so mu močna opora za učenje in utrditev snovi.
Profesor Melik je posvetil poseben oddelek našim neodrešenim bratom v svoji knjigi. On ima dva posebna oddelka, dodana Sloveniji in sicer: „Slovensko ozemlje v Avstriji“ in „Slovensko ozemlje v Italiji m Istra“. Podrobno poda v vsakem delu posebej narodnostno mejo do kamor sega to ozemlje, tako, da si bo v bodoče vsak naš dijak lahko sam napravil etnografično karto cele Slovenije. Nato smo celo v preteklosti preveč pozabljali, kar se je jasno izkazalo ob prevratu. Ker se profesor Melik ozira v vseh oddelkih posebno na gospodarske razmere, obrt, industrijo, trgovino itd. in nam ob koncu še v posebnem sestavku prinaša pregled narodnogospodarskih razmer je knjiga zelo prikladna tudi kot učna knjiga za trgovske, obrtne in meščanske šole, ter jo priporočamo. Vnanja oprema je okusna in solidna.
„Vsak ima svoje žulje in'rane, grešni so pred Bogom vsi; najprej pa bodo svojo jezo utolažili, ako žive drug z drugim potrpežljivo, po bratovsko, kajti vsi so otroci istega očeta, ustvarjeni vsi po njegovi podobi in za njegova sveta nebesa".
„Kdor se vrši veliko v mlinu, se okadi z moko, naj se varuje kolikor hoče“.
„Kdor je dober, gre njemu samo pol za-služenja, druga polovica pripada roditeljem, ki so ga odgojili. Isto velja za malopridneža. Potegnil bo za sabo v pekel tudi svoje stariše“.
„Ljudje štejejo revežu eno krivico za deset; Bo" pa je pravičen in mu bo štel deset krivic zameno“.
„Ni dosti prida niti tisti, ki se prilizuje ljudem, niti ta, ki se prilizuje Bogu. Tudi Bog ima rad, da govorimo z njim naravnost, moško in ponosno“.
„Hudič je imel od konca samo en rog, pa je dejal: Moram iti v cerkev, da mi rog odpade. Ko je šel iz cerkve je imel dva roga“. (Ta pregovor pomeni, da hudobnemu molitev več škodi nego koristi“. .
Pevska šota. Spisal Marko Bajuk. kr. profesor in ue.ioij petja na 1. dr/avni gimnaziji v Ljubljani. Izdala Pevska zveza v Ljubljani 1922. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 45 Din.
Odkar je pošla Foersterjeva Pevska šola nismo imeli Slovenci nobene pevske šole več. Zato nas je Bajukova pevska šola prav izredno razveselila; ko smo pa pogledali v notranjost knjige, smo naravnost osupnili; kaj tako lepega, dobrega in dovršenega, v resnici nismo pričakovali. Ta knjiga, impozantna že po svoji bogati vsebini, ima 240 sirani, bo služila vsem šolam meščanskim in srednjim in vsem pevskim zborom udu. društvom kot zelo razumljiva učna knjiga ali pa kot nadaljevanje že znane snovi.
Metodična stran knjige je prvovrstna, brezhibna, je nazorno pisana, ima krepke in jasne primere, zna združit: v jedru precizno sliko čez celo podano snov in vsebuje prav zanimive vaje. Pozna se pisatelju, da mu je znan ustroj šole kot take, da ni samo teoretik, ampak tudi izreden praktik. Snov mu ni delala nobenih težav; to oblada docela, medtem ko je razpo-vrstitev snovi urejena po vseh modernih metodičnih načelih.
Meritorno nam podaja g. Bajuk prav vse kar treba vedeli pevcu ob prvem začetku do .popolne pevske izvežbanosti. — Tako nazorno nam razlaga cele, polovične in četrtinske note! Koliko so vredne tozadevne vaje od-1 — 14! Vsaka vaja ima od tu dalje poleg teorije tudi praktične vaje, ki so vse povzete po kaki splošnoznani narodni ali umetni pesmi slovenski Slede vaje v tercah, trozvokih, kvartali, kvintah, sekstah, septimah in oktavah. Naloge, ki so pridejane tem vajam so prav primerne in predelajo vso vzeto snov. — 27. vaja začne z basovskimi notami in že 31. vaja nas nazorno vpdje v dvoglasne vaje. Prav lepo obdela vsporedni in stranski postop. Kanon je za prve potrebe izčrpno obdelan.
32 vaja prinaša povečane prime, male 'sekunde in druge varijacije. Obilo prav prikladnih pesmic sledi kot praktična uporaba teh teoretičnih izvajani. Razišče durove iestvioe nas poglabljajo v večje skrivnosti vsakega dobrega, izšolanega pevca.
Mol obsega 63. vajo in naslednje, tako se prvi, mojstersko predelan in s skrbjo obdelan del konca s himno „Bože pravde".
Drugi del knjige ima razlago. Razloži nam najprvo pljuča, sapnik, jabolko, glasotvornice in glasilke. Vse te organe pojasnujejo slike ki so zelo nazorne. Prav lepo piše Bajuk o posluhu in navaja obseg glasov. Note, pavze (g. Bajuk jih imenuje zelo dobro in srečno „nehaji“), takt sledi temu. Nikjer Se nisem videi takta s tako lepimi in jasnimi slikami ponazorjenega kot v Bajukovi Pevski šoli na straneh 170—174. Znaki in tempi slede prav lepo pregledno. V poglavju o različnih ključih najdemo vsega kar bi kedaj potrebovali; še celo francoski in nizki basovski ključ sta našteta.
Skratka: knjiga je pravi kažipot.za učenca kakor za učitelja, za začetnika kakor za izšolanega pevca. Cena 45 Din pri tej tehnični opremi in sedanjih razmerah je tako malenkostna, da ni vredno o tem izgubljati besedi.
Denar in blago.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 95—96 Din, 100 francoskih frankov stane 547— 552 Din, za 100 avstrijskih kron je plačati 0.1350—0.1360 Din, za 100 čehoslovaških kron 283- 284 Din, za 100 nemških mark 0.0022— 0.00125 Din in za 100 laških lir 412—413 Din. V Curihu znaša vrednost dinarja 5.95 cent. (1 centim je 1 para). Od zadnjega poročila je vrednost dinarja padla za 5 točk a zopet pada.
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo £,ei“: 39 konj, 18-bikov, 152 volov, 380 krav in 6 telt. Skupaj 566 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 23. 8 1923 so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže Din 13—15.—, poldebeli voli 13.50—15, plem. voli 9.50—11.50, biki za klanje 11.50—12.50, klavne krave debele 11.50—13.75, plemenske krave 10—12.50, krave za klobasarje 8.25—9.25, molzne krave 9.50—12, breje krave 9.50—12.50,’ mlada živina 9.75—14. — Na svinjski se-j e m 24. avgusta se je pripeljalo 185 svinj, dve kozi in ena ovca. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5-6 tednov stari komad 200—225 Din, 7—9 tednov 300—450 Din, 3—4 mesce 450 do 550 Din, 5—7 mescev 700—750 Din, 8—10 mescev 925 — 1150 Din, 1 leto 1625—2150 Din, 1 kg žive teže 20—22 50 Din, 1 kg mrtve teže 27'50—30 Din, koza komad 225—250 Din, ovca komad 275—300 Din. Cene so šle nazaj.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso 24 do 27 Din, meso od bikov, krav in telic 21 do 22 Din, telečje meso 24 do 27.50 Din, svinjsko meso sveže 35 do 40 Din povsod za 1 kg.
Cena žitu: (Se razume za 100 kg v dinarjih) pšenica 100 kg je padla od 362—320 Din. Bosanska pšenica je še cenejša. Rrž a 275. Oves 315—265. Ječmen, jari 287, zimski 250 262. Koruza 260—300, moka 0 590—600. Otrobi (z vrečami) 125—160. — V primeri s tem: cenami, katere smo objavili zadnjič stoji sledeče zadnje porvčilo, ki je zanimivo: Pšenica, banatska in vojvodinska se je prodajala po 337 do 340 Din, srbijanska iz Mačve pa po 317 do 320 Din za 100 kg. Slavonska pšenica je bila mnogo dražja, pa za to ni bilo večjih kupčij. — Kuruza se je dobila po 228—285 Din, ječmen pa po 270 do 275 Din.
Listnica uredništva.
G. K. v Križevcih. Zglasite se pii priliki v upravništvu našega lista (za kavarno Boroš v Murski Soboti). Pismeno se to ne da urediti. Potreben je ustmen razgovor. -- G. Č. v, Hodošu. Pritožite se na primernem mestu. Ako ne bo zaleglo pa bomo že mi intervenirali, da se enkrat oapravi red. — G. M. v Dolnji Lendavi. Zglasite se pri priliki osebno v uredništvu. — G. N. v Petanjcih. Neki Žuraj, ki se je zglasil pri Vas in Vam izvabil večjo svoto denarja, ni bil Upravičen sprejemati denar za naš list. Ovadite tega moža, ki je čisto navaden postopač in deiomržnež sodišču. — Uredništvu.
üncofad u Oonšknt
ie na prodal
za 300.000 K. Prodam tudi nekaj oratne zemlje v Murski Soboti. Ponudbe pod „Vinograd“ na upravništvo „Našega doma“.
I

& !®T*£-äKiS3l ©	«S
■
i
Portland sestiemf Super fosfat Ä> ' ŠtaiMol {premogi |
Drva Seno
Strešna lepenka (tšrpapir)
8 in ostale gospodarske potreb- « seine in produkte prodaja § najbogše in najfalejše Ä
! Czipoth Viktor 1
• trgovec z lesom, drvami in premogom §
v Murski Soboti 1
Slovenska ulica
eaMKSE» gKMBBMHB »rs flKJ» ««

JPZÖ-iM<ZÖ
S jina vlak v Celje v vele-ä trgovino R.Stermecki kjer kupite letos
sukno
«>
za moške in volneno za ženske obleke, parhent, belo, pisano in rujavo platno, kakor tudi vso drugo manufakturno robo po čudovito nizkih cenah. V lastnem interesu se vsakemu priporoča, da enkrat poskusi kupiti v veletrgovini R. Stermecki, Celje.
Trgovci engros-cene.

o?
ti
t
e
flli era pomal naročnino?
^	i.*«© o«!»»®
Šparajtei
• • •
Prekmurska
posojilnica
r. z. z o. z.
s Marsiii Soboti
plača interes na hranilne vloge
9%
brez odtegnenja rentnega in invalidskega davka.
i
Daje posojila po najugodnejši ceni!
Pisarna je v hiši fiškališa g. dr Škerlaka pa tudi v židovskem župnišču (farofu).

9
Maš dom'
se prodaja
v Murski Soboti
v trafiki Studniika v Zvezni ulici ter v Prekmurski tiskarni na Aleksandrovi cesti.
Kupim sfovišče (mušj
v Murski Suboti. — Ponudbe pod „Stavišče“ na upravništvo „Našega Doma“ v Murski Soboti.
TOVARNA UMETNEGA ŠKRllJA IN ELEKTRARNA DRUŽBA
Azbestno-cementni ikrili
KAMEnrr
Najcemejsa in najtrpežnejša streha.
Zahtevajte proračune. Na zahtevo obiski brezplačno
Zastopnik: Samuel Kohn, Murska Sobota.
Enonadstropna
hiša s fflariisara
(blizu glavnega kolodvora)
pripravna za vsako obrt, dAuvična razsvetljava in napeljava, vodovod, velik vrt za zelenjavo,
se proda
zaradi seiitve. Stanovanje s 4 sobami je takoj na razpolago. Natančneje se poizve pri lastniku Francu Mariniču, trgovcu v Mariboru, Kacijancejeva ulica 17.
1 eleganten
fiiakarski voz
dobro ohranjeni se proda. Ponudbe pod „fijakarski voz“ na upravmštvo „Našega doma“ v Murski Soboti.
9» u bolnike!
'Mas? za d«!
SfiiHF letilafij.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem začel v moji pekarni izdelovati tri vrste Suharja (cvibaka) in sicer: vanili in cimet. Ta suhar je zelo priporočljiv za vse ki so bolni na želodcu. Uživa se z največjo slastjo in koristjo, ako se ga namoči v vinu. Otroški (dečji) se uživa z mlekom, Paket stane 4 dinarje in se dobi v vseh večjih krajih. Š spoštovanjem
Krati Veteosta«,
pekarna Beltinci.
Podpirate doma to €»§&rfl Za-htevaife povsod tCralev suhar.
9eč posestev [mtei]
od 5 do 175 plugov zemlje hiše, vile, gostilne, žage, mline, grajščine prodaja
F. Zagorski v Mariboru, Barvarska ulica 3.
Vsake vrste (vse feie)
honjsliili sprem m
po najnižji dnevni ceni ima vedno v zalogi
Marko Mawrie
sedlarski mojster
v DoSnji Lendavi št. 122
(prej Titler).
Ks&mmm S Hü® S
v HURSIO SOBOTI
se priporoča vsem, ki prihajajo po poslih v Mursko Soboto.
Na razpolago so slovenski, hrvatski, srbski, madjarski in nemški časopisi.
2 bižjiarcSa?
Vsikdar topla kava! Vsikdar vroč čaj J
Gospodom priporočani , za bližajočo se ' zimsko sezono svojo pravkar iz tovarne
prispčlo bogato zalogo
jesenskih in zimskih
KLOilllCOM
Jurij Sukič, klobučar
Leiušousiis sesti! (nasproti židousnemu templju).
^	pap‘r (,tancb]ski), popisan
Srkg#S IB's samo na eni strani. Ponudbe na upravništvo „Našega doma.
Prodam pohištvo
skoraj popolnoma novo za spalnico (2 postelji, 2 omari, umivalnik z zrcalom itd.) Natančneje se izve pri upravništvu „Našega doma“.
Krompir
što šče prodati, naj se zglasi. Plačam najvišje cene. Kupim ga za več vagonov za eksport. Ponudbe pod „izvoz krompirja“ na upravništvo „Našega doma“.
tCupiwi
par sto'hektolitrov starih in novih
«sli SKi« (lapsii)
Ponudbe pod „Vinski sodi“ na upravništvo „Našega doma“.
Sli ste le plačali
naročnino.
O
M
'f 3 E
■Jp	o
■o	„
2 g- oj
CL 5 KO' —— co
C3	Z
N —,	-
^ > —^
' <D 5-C3 >CJ ^
E ° C
.E sz £
Ci«, die. TraitsaftlantiDue-
Francoska linija
Mawe-^iew ¥ori«
Nakrajša Hnija, samo
S dni crei- morie
Glavno zastopstvo:
SlaüBiislia baiiSia, d. d. v ZagA.
fFozne listke in tnzadevtm pajeznlla deje
hm Mm
Ljubljana, Kolodvopslta ulica 41.
»aniniiiMiron

Pozdf! Umsko btag© Pkw!
fini češki štofi, cajgi za moške gvante, porhati, štofi, cajgi za ženske gvante, robci veliki in za glavo, ciruki, oksfordi, cefiri, barhati, vunati in razno drugo blago se n o5Qži zbere vsikdar pri
Br. Brumen v	Soboti
gsoäeg SavrovEje.
r
Slovenska knjigarna
v MURSKI SOBOTI
(v Rajhovi hiši na voglu Glavnega trga in Slovenske ulice) je
otvorila svojo prodojalnico.
Velika zaloga leposlovnih, znanstvenih knjig in molitvenikov. — Priporoča vsem uradom ter cenjenemu občinstvu zlasti gg. odvetnikom, obrtnikom, trgovcem svojo bogato zalogo pisalnih in pisarniških potrebščin. P. n. šolskim vodstvom znaten popust za revne učence.
Zaloga tiskovin. — Na razpolago so vse knjige in šolske potrebščine za gimnazijce, meščansko- in ljudskošolske učence.
Novo zidano
hiša
v Murski Soboti
se proda zaradi izselitve po nizki ceni. Sta 2 sobi, 1 kuhinja, klet, veliko dvorišče. Natančneje se izve v kavarni Boroš v Murski Soboti.
Mlinarji v Prekmurju!
Najboljše in najcenejše dela
Prvo jugosiov. liiliuostovno podjetje
M. Forstnerič & sinovi MARIBOR - MELJE
Prodam kompletno
knjižnico
obsegajočo 40 slovenskih leposlovnih in poučnih ter 40 nemških knjig. Vse trdo vezano.
Franjo Pretnar, M. Sobota,
Kolodvorska ulica 123
Občinski urad v Brezovcih razglaša, da se vrši dražba občinskega lova dne 22. sept. 1923 ob 14. uri (2. uri popoldne) v občinski hiši v Brezovcih.
na lepem mestu blizu dol-njelendavskega kolodvora ob glavni cesti, pripravna za vsako trgovino ali obrt s pet plugi zemlje se proda po ugodni ceni. Več se poizve pri Horvat Vendelinu v Dolnjem Lakošu št. 21 ter na pošti v Rogaševcih.
Lord!
Hiša
Izdajatelj, založnik in odgovorni urednik: dr. Slavko Vesni k, v Murski Soboti.
Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni.