Peitnina piafaua > gotovini. ŠTEV. 155. V LJUBLJANI, sreda, 13. julija 1927. Posamezna številka Din 1.— LETO IV. rak dan opoldne, li nmiM nedelje in praznike. namfintm* V TJnhlj—t In po poiti: Mi KT-, tnoaeaneh» Din 10'-« Neodvisen političen lisi UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 28. DPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. S. TELEFON ŠTEV. 2862. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarife Pismeni* vprašanjem naj se priloii mah za odgovor. Račun pri poitnem ček. uradu štev. Gospod Žerjav, na dan z dokazi! Poročali smo že, da je v nedeljo prišel ha Bled tudi dr. Žerjav. Edini efekt njegovega prihoda na Bled je menda in-terview, ki ga je dal dopisniku »Pol it i-ke«. Med drugim je dejal dr. Žerjav: >Pri nas v Sloveniji se čuti ta spornem (med Vukičevičem in Korošcem) v hladnem pritisku, kakoršnega dosedaj še Bi bilo v teh krajih. Zlasti je ta pritisk silen v Ljubljani, ker bo tu potrebovala klerikalna stranka 1000 glasov za zmago. Vse to jim ne bo pomagalo. Padla bo ha 16 mandatov, dočim je nam 5 mandatov sigurnih... iav!]U&wam° na stran prorokovanje g. Žer- resentiuT S° taka tolažiIa le maI° inte‘ h ; Pa ie stvar, kadar dr. Žerjav tr- li’;at V. f J Sloveniji, zlasti pa v Ljub-jani tak vladni pritisk, kakršnega dose-daJ se ni nikdar bilo. G. dr. Žerjav bo menda razumel, da se javnost s tako pavšalno trditvijo ne more zadovoljiti, temveč da mora zahtevati “ g- dr. Žerjava, da svojo trditev kon-retizira. Zato vprašamo g. dr. Žerjava: Kdo in kje se vrši ta vladni pritisk in naj bo v tem oziru g. dr. Žerjav čisto jasen. Kateri uradnik je bil v Sloveniji pod sedanji volilni dobi? Ali je »Jutro« kdo Ali more g. dr. Žerjav imenovati Ie ime? Kateri ijst od SDS i6 i • tedanji volilni dobi? Ali “ prijel za njegovo rkraljevo policijo^? ° Kateremu obrtniku, kateremu podjet- 11 Je o°dt>ita kaka dobava, ker je pristas SDS? 1 Kje in kdaj se je izvršilo kako nasilje? Id v Sloveniji ogrizena? “ 8VOb°' • dr. žerjav na dan z imeni! §ov°ri kak nepoznan agitatorček ra/umIi"Vba S6 stvari> Je na vse zadnje razumljivo. Kadar pa govori šef stranke take Stvari pred srbskimi novinarji, potem je dolžan, da poda konkretno dokaze. In to tem bolj, ker je mogoče nasilje odpraviti le, če se konkretno pove, kdo ga ie zagrešil in kaj se je zgodilo. Zato pričakujemo, da bo g. dr. žerjav sv°je trditve čim preje konkretiziral in dal zadoščenje ne le vladi, temveč tudi uradnikom, ker se nasilje ne more vršiti urez njihovega sodelovanja. G. dr. Žerjav pa je dolžan še iz drugega vzroka, da jasno govori. G. dr. Žerjav je bil namreč minister v vladi nacionalnega bloka in tedaj so se dejansko vršila nasilja in sicer takšna, kakor jih Slovenija v resnici še ni doživela. ,.?.vaj..80 uradniki preganjani iz po i icmi vzrokov, ker so si upali natopiti proti SDS, tedaj so bili plenjeni listi, ki so bili proti SDS, tedaj so se vr-sila vsa mogoča druga nasilja. Naj sedaj dr. Žerjav, ki se zgraža nad nasilji, ki jih ni, in ki se ni zgražal, ko so se ta vršila, dokaže, da se tudi sedaj vrše nasilja. Zato na dan z besedo g. dr. Žerjav. Če pa dr. Žerjav tega ne stori, potem bo javnost pač morala reči, da je to go-vorenje o nasilju samo priprava na izgovor, da je SDS propadla na volitvah »vsled nasilja.« Če bo pa kdo temu izgovoru verjel, je drugo vprašanje, ker vsa Slovenija ve, da bo SDS propadla vsled svojih metod in ne na zadnje vsled-nasilja, ki je divjalo nad naprednjaki tedaj,"ko je bil v vladi —tudi g. dr. Žerjav. ISgja glavnega odbora NRS^ zopet o?gadena. Beograd, 13. julija. Marko Trifkovič je včeraj odpotoval iz Beograda v Banja Luko, kjer misli ostati nekoliko dni. On odpotuje radi tega, ker še ne prideta predsednik vlade g. Velja Vukičevič in Aca Stanojevič v Beograd in ker se radi tega tudi ne bo vršila seja glavnega odbora narodno radikalne stranke. V slučaju, da bi g. Velja Vukičevič nenadoma dospel v Beograd, bo Aca Stanojevič takoj pozvan, da pride na sejo glavnega radikalnega odbora. Ker ni dosti upanja, da bodo danes vsi člani glavnega odbora v Beogradu, bo seja glavnega odbora preložena za nekoliko dni, ali namesto seje glavnega odbora radikalne stranke, se bo vršila seja iz-vrševalnega odbora narodno radikalne stranke. V parlamentarnih krogih se smatra, da pomeni odložitev seje glavnega odbora novo zmago Velje Vukiče-viča. Vprašanje je sedaj še, ako bo Vukičevič zbral okoli sebe tudi vse volilce radikalne stranke. Marko Trifkovič je svetoval Aci Stanojeviču, da naj umakne svojo kandidaturo v sremskem okrožju ter da na ta način priliko, da se na eni strani med njim in g. Veljo Vukičevičem odnošaji čimbolj izboljšajo, na drugi strani pa bi se s tem omogočil kompakten nastop proti centrumu, ki bo v sremskem okrožju postavil lastno listo z nosilcem Božo Maksimovičem. Z veliko napetostjo pričakujejo povratek predsednika vlade, Velje Vuki-čeviča v Beograd, tudi v demokratskih krogih. Predvsem je treba rešiti več tekočih vprašanj, nekateri demokrati pa se celo boje, da bi mogel Vukičevič sestaviti še pred volitvami koalicijsko vlado s SLS. Ta strah pa je brez podlage. Demokrati smatrajo, da dobiva g. Velja Vukičevič širšo formo v skupni akciji s slovenskimi klerikalci, ki mu omo-gočuje, da uspešno izvede volitve. V splošnem se je Velja Vukičevič oddaljil v mnogih vprašanjih od demokratske zajednice, za kar je dal že večkrat priliko demokratom, da so lahko spoznali, da ihu njihovo sodelovanje v njegovi vladi ni preveč ljubo. V volilni koaliciji s slovensko ljudsko stranko bi g. Velja Vukičevič ničesar ne izgubil, dočim mu koalicija z demokrati zavira njegovo delo, ker mora dati demokratom mandate. Vukičevič v Zagrebu. Zagreb, 13. julija. Sinoči ob pol 9. uri je dospel v Zagreb z avtomobilom predsednik vlade g. Velja Vukičevič v spremstvu svojega sina. Pri hotelu »Es-planade« ga je čakal zagrebški veliki župan in še nekoliko odličnih pristašev radikalne stranke. Kasneje je dospel tudi bivši minister dr. Dušan Peleš. Na vprašanje novinarjev, je odgovoril g. Vukičevič, da je truden in da ima tudi on dušo kot novinarji. »Jutri na večer, ko se vrnem, odpotujem!« »Kam odpotujete, g. predsednik?« »To boste videli jutri!« Po izjavah zagrebškega velikega župana, bo g. Velja Vukičevič danes ob 8. uri dopoldne odpotoval po vsej priliki v Karlovac, kjer se bo vršila konferenca ondotnih radikalov. Zvečer pa bo g. Vukičevič prišel zopet v Zagreb. POLITIČNO ZATIŠJE V BEOGRADU. Beograd, 13. julija. Včeraj je bil praznik in zato ni bilo politično življenje niti dopoldne niti popoldne kdovekaj živahno. Vršili so se razgovori in dogovori pri radikalih in demokratih. Danes ima sejo demokratski izvrše-valm odbor. Za to sejo ne vlada poseben interes, ker se ve, da se bo bavil samo s tehničnimi vprašanji. Mnogo večji interes pa vlada za sejo ožjega odbora radikalne stranke, a še ni gotovo, ali bo do te seje prišlo ali ne, ker ni v Beogradu skoro nikogar. Včeraj sta prispela v Beograd dr. Laza Mark°v-n f A^ra Stanič. V radikalnih političnih krogih M govori, da je zbral glavni odbor veliko število pritožb proti nasiljem političnih in policijskih oblasti. ST. RADIČ BO DANES SPREJET V AVDIENCI. Bled, 13. julija. Za danes se pričakuje prihod predsednika hrvatske selja-ške stranke Štefana Radiča, katerega bi Nj. Vel. kralj takoj sprejel v avdijenco. Tudi dr. Shvegel je izjavil, da veruje, da bo Štefan Radič še danes dospel na Bled Dr. Shvegel je hotel včeraj 2-krat tele-fonično govoriti z Zagrebom, ali obakrat ni dobil zaželjene zveze, baje radi nekih ovir na progi. Radi tega se je dr. Shvegel pritožil. Zveze z Zagrebom ni dobil tudi neki novinar. beni sprejem. Razen tega je, kakor se govori, izročil Dard nekoliko novih brzojavk, ki so dospele iz Tirane preko Pariza. Minister zunanjih poslov dr. Voja Ma-rinkvič je na vprašanje novinarjev izjavil, da sta mu oba ta poslanika referi-rala o tekočih poslih. Tudi poljski poslanik Okenski je posetil našega ministra zunanjih poslov. Koliko je ta poset v zvezi s prejšnjima dvema, se ni moglo dognati. DEMOKRATI SE SPORAZUMIJO Z MADJARSKO STRANKO. Beograd, 13. julija. Sinoči sta ministra zunanjih poslov dr. Voja Marinkoviča posetila minister za zgradbe dr. Šumen-kovič in Milan Grol. Grol ga je posetil v zvezi s kandidaturo v Subotici. Grol se nadeja, da bo moči doseči aranžman med demokratsko in madjarsko stranko v Subotiškem okrožju. tae radikalne kandidature. Beograd, 13. julija. Včeraj je v političnih krogih vzbudila senzacijo vest, da je Velja Vukičevič predložil glavnemu odboru radikalne stranke svojo listo za skopljansko okrožje v potrdilo. Toda Vukičevič, kakor se doznava, ni predložil nikake liste v odobrenje, ker tega sploh storiti ni mogel, temveč je bil glavnemu odboru od okrožnega odbora v Skoplju poslan akt, s katerim se poroča, da je okrožna konferenca radikalne stranke določila za nosilca liste Veljo Vukičeviča. Ta procedura je v popolnem skladu z določbami statuta radikalne stranke. Isto je napravil tudi okrožni odbor v moravskem okrožju, ki je prijavil, da je za nosilca liste izbran Velja Popovič. Tudi okrožni odbor radikalne stranke v Djakovici je naznanil brzojavno ožjemu glavnemu odboru, da je nosilec liste minister za promet Milosavljevič. Potemtakem se nikakor ne more govoriti o kakem priznavanju ali pomirje-nju Vukičeviča z glavnim odborom. Z oficielno prijavo vladnih kandidatur glavnemu odboru so te postale tudi od stranke priznane kandidature in pa-šičevci ne morejo storiti drugo, ko da ugriznejo še v to kislo jabolko. LJUBA DA VIDOVIČ KANDIDIRA V BEOGRADU. Beograd, 13. julija. Kandidatura Ljube Davidoviča v Beogradu se smatra za definitivno. On bo nosilec liste demokratske zajednice v Beogradu. TRIFKOVIČ KANDIDIRA V SREMU PROTI BOŽI MAKSIMOVIČU. Beograd, 13. julija. Včeraj popoldne je sprejel Marko Trifkovič deputacijo pašičevcev iz Srema. Odposlanci so mu razložili položaj v Sremu. Marko Trifkovič bo nosilec liste v Sremu. KEM AL PAŠA NE PRIDE V EVROPO. Budimpešta, 13. julija. Tukajšnji turški poslanik je pooblaščen od svoje vlade, da demantira vesti o prihodu Musta-fe Kemal paše v Evropo, V tem demantiju je rečeno, da Mustafa Kemal paša niti ne misli na to, da bi prišel v Evropo. TURČIJA IMA 14,173.000 PREBIVALCEV. Angora, 13. julija. Ljudsko štetje je končano. Po tem štetju ima Turčija 14 milijonov 173.000 prebivalcev. TUJI DIPLOMATI PRI MARINKOVIČU Beograd, 13. julija. Včeraj je prispel z Bleda turški poslanik Hikmet Bey in francoski poslanik Dard. Dard je izjavil novinarjem, da je prišel zato z Bleda, da bi prisostvoval proslavi francoskega narodnega praznika 14. julija, ker je ta dan v francoskem poslaništvu služ- KONGRES JUGOSLOVANSKIH DIJAKOV V BEOGRADU. Beograd, 13. julija Včeraj se je vršil v Beogradu kongres jugoslovanskih študentov, ki ima namen ustanoviti jedin-stveno organizacijo vseh akademikov v državi. Kongresu je prisostvoval kot zastopnik ministrstva prosvete, načelnik splošnega oddelenja v ministrstvu prosvete g. Polovina. Rektorja beogr. univerze je zastopal univerzitetni profesor Ivan Džaja. Kongres je otvoril s pozdravnim govorom predsednik akademikov Mijodrag Jovanovič. Službenih delegatov je prisostvovalo na kongresu iz Beograda 12, iz Zagreba 5 in iz Ljubljane 4. Izvolile so se 4 sekcije, ki so takoj začele z delom, da predlože svoje referate in poročila še danes kongresu. LINDBERGHOVO TRIUMFALNO POTOVANJE PO AMERIKI. Newyork, 13. julija. Lindbergh je nastopil potovanje, ki bo trajalo tri mesece. Obiskal bo 48 ameriških držav. BOSANSKI GOZDOVI ŠE VEDNO GORE. Sarajevo, 13. julija. V Bosni še vedno gore gozdovi. Uvedena je bHa preiskava, da se ugotovi, kako je prišlo do teh požarov, a se še dosedaj ni moglo dognati, kaj je vzrok te nesreče. HUDA NEVIHTA NAD DUNAJEM. Dunaj, 13. julija. Nad Dunajem in okolico je besnela sinoči huda nevihta. Vse telefonske zveze z Dunajem so pre-trgane. ŠTEFKA NASTOPILA SLUŽBO. Zagreb, 13. julija. Včeraj je odpotovala v Berlin Štefioa Vidačič, kjer bo nastopila službo pri družbi Fanamet. In kaj pravite na to, gospodje v SOS? »OBZORc-OV UVODNIK O SPORAZUMU MED SLS IN NRS. Zagrebški »Obzori, ki pač nima nobenega vzroka, da bi presojal slovenske politične dogodke pristransko je objavil sledeč, veleza-nimiv in za našo SDS nad vse poučen uvodnik o pomenu sporazuma, sklenjenega med SLS in Narodno radikalno stranko. Ker je ta uvodnik tudi najsijajnejši dokaz, kako pravilno je bilo stališče »Narodnega Dnevnika« o tej stvari, ga priobčujemo ▼ celoti. Uvodnik se glasi: »Senzacionalna informacija »Jutarnjega Lista« v zvezi med slovenskimi klerikalci in vlad^> je naravnost porazno učinkovala na samostojno-demokratske kroge v Sloveniji, ki so skušali zaenkrat te informacije demantirati preko raznih časopisov, toda ko sta ministrski predsednik Vukičevič in dr. Korošec te informacije potrdila, ne preostane nič drugega, kakor ozvajati iz te nove konstelacije vse potrebne konsekvence. Dr. Žerjav, vodja samostojnih demokratov v Sloveniji se je požuril, da zaprosi za avdi-jenco. Časopisi, ki so Pribičeviču naklonjeni, skušajo pomen te kooperacije zmanjšati, vendar pa je to brezpomembno, kajti radi te kooperacije more samostojno - demokratska stranka v Sloveniji svobodno likvidirati, kajti vsi oni, ki niso s klerikalci, bodo šli za kmetijci. Po splošnem fiasku Sv. Pribičeviča na vsej črti, ki je bil po njegovem postopanju v prvih šestih letih neizbežen, je razumljivo, da nihče več ne bo računal s Sv. Pribičevičem. Prepuščeno mu je, da dela z ono peščico paši-čevcev kake kombinacije za bodočnost, če se ne bo ponižal in zaprosil Radiča za sodelovanje. Naravno je, da Pribičevičevo časopisje na-zivlja takoj vso vlado za »reakcionarno«, ker je napravila pakt s Korošcem. Toda najre-akcionarnejša vlada je bila vlada Nikole Pa-šiča in Sv. Pribičeviča, kajti reakcija pomeni ukinjenje vseh svoboščin, obznana, to delo Sv. Pribičeviča, pa je bila vrhunec reakcije. Mi vemo, da se bodo tudi pri nas in ne vlade in klerikalcev. Za nas je to zopet en simptom, da namerava vlada v resnici priti v stik z deeentralisti. Ne samo zato, ker je to g. Vukičevič izjavil v svojem memorandumu na kralja, ne samo zato, ker je v vladi magna pars, g. Marinkovič, znan pobornik širokih samouprav, nego ravno za to, ker vlada energično pobija vse centraliste, ki so izvajali strankarsko in plemensko diktaturo pod plaščem parlamentarizma in ker se vlada ravno veže z deeentralisti, kot so to muslimani in slovenski klerikalci. Mi vemo, d ase bodo tudi pri nas in ne samo v Sloveniji pojavili elementi, ki bodo kričali, da je dr. Korošec »izdal Slovence«, da je opustil svoj avtonomistični program in da je »priznal« vidovdansko ustavo. Taka podtikanja nikakor ne vžigajo, če niso v bistvu resnična. O Radiču govorijo, da je izdal Hrvate in vendar bo Radič dobil največ hrvatskih glasov. Radič je opustil re-publikanstvo, toda opustili so ga tudi federalisti, toda, ali so zato izdajalci? Kaj je vsaka beseda tako poceni, da se more v politični borbi vreči vsakemu v obraz? Kaj Korošec izdaja s to kooperacijo z vlado interese svojega naroda ali pa jih pospešuje? Brez ozira na to, kak pozitiven rezultat bo imela ta koperacija, je dr. Korošec gotovo uverjen, da bo Slovencem koristil in da bo na ta način dosegel združenje obeh slovenskih oblasti ter široko samoupravo. Ne gre za besede avtonomija, federacija, konfederacija — vse to so samo označbe gotovega pravnega stanja — no, kadar se te besede napačno rabijo, nastane nesporaz-umljenje. Korošec misli povsem nekaj drugega pri besedi: avtonomija, Srbi pa zopet nekaj drugega. Pri njih pomeni borba za avtonomijo borbo za odcepitev, kajti tako se pojmuje beseda »avtonomija« na Balkanu. Ravno tako mislijo Hrvati, kadar govore o federaciji, povsem nekaj drugega, kar razumejo pod to besedo v Beogradu. V bistvu hočejo tako Hrvati, kakor tudi Slovenci in muslimani tako ureditev države, v kateri ne bo mogoča taka hegemonija Srbi-jancev, kot je to pod centralizmom neizbežna. S tem, da je Vukičevič sklenil pakt prijateljstva z dr. Korošcem, ni kapituliral dr. Korošec, temveč je zadan udarec centralizmu, ki ga zagovarjajo pašičevci in Pri-bičevič. Za Hrvate pomeni koalicija Korošca z vlado zopet izgubo. Mi smo že na tem mestu naglašali in to preje, predno je bil znan pakt med Korošcem in Vukičevičem, da se bo po volitvah vlada eventualno naslonila na muslimane in dr. Korošca, ker bo število pristašev takozvane četrte stranke premajhno. Dejali smo, da bodo ostali Hrvati izolirani in da se bodo znašli tako Radič, kakor tudi njegovi nasprotniki, v kolikor bodo prišli v parlament, izolirani. Radič si bo nekaj izmislil in bo šel magari s Pribičevičem, toda Hrvatski blok bo ostal osamljen — po lastni krivdi. Po našem mišljenju, in tega nismo niti tajili, bi moral Hrvatski blok napraviti z vlado tak sporazum kakor ga je napravil dr. Korošec. Ko tega Hrvatski blok ni hotel, ni znal ali ni mogel, ga je napravil dr. Korošec in napravila bo to Hrv. pučka stranka, kar pa iz več razlogov za Hrvate ni najbolje. Ta vlada je decentralistična in z ozirom na to bi se mogel najti kak aranžman s Hrvatskim blokom, ki zahteva decentralizacijo, ni pa bilo potrebno, da gre Hrvatski blok v opozicijo, tem manj, ker je tam Radič. Za Hrvate bi bila najboljša taktika, da imajo dve stranki, eno na vladi in drugo v opoziciji. Tako bi se dali doseči pozitivni uspehi, poleg tega bi se mogla držati še svobodna kritika. Sedaj je prepozno in bomo sedaj gledali, kako dr. Korošec, ki je dober diplomat, zastopa v vladi tudi hrvatske intrese.« edino pravilno z ozirom na mirovne pogodbe in dolžnost države. (Po mirovnih pogodbah bi se vsem vpokojencem, ki so preje služili \ v Avstro-Ogrski državi, morala pokojnina plačati v zlati valuti). Preprečile so to pa tiste stranke, ki so bile takrat na vladi, ko se je sklepal novi uradniški zakon in to so: Narodna radikalna stranka, demokratska in sa-mostojno-demokratska stranka. Takrat SDS še ni bila ločena od D. S. To bi se bilo lahko pozneje popravilo, če bi bila zato dobra volja, pa nobena stranka, ki je bila pozneje na vladi, ni imela zato volje. Vse nasledstvene države so uredile pokojnine v smislu mirovne pogodbe po predvojni zlati valuti, samo naša država ni tega storila, akoravno je zato po mirovni pogodbi obvezana. Ako se pomisli, da prejema n. pr. stari upokojenec v VII. činov, razredu (enako podpolkovnik po 30 službenih letih mesečno 320 Din penzije in 1000 Din osebne draginj-ske doklade, potem je jasno, koliko manj mora dobiti upokojenec v XI., X., IX. čin. razredu, ali pa znaničnik in sluga I Vlada se je vedno izgovarjala, da bo že še uredila pokojnine pravično, pod pretvezo, da itak plača upokojencem draginjske doklade. Draginjske doklade so pa tako odmerjene, da znašajo skupni prejemki upokojenca komaj tretjino tistega, kar bi moral dobiti po zlati predvojni valuti, ali komaj polovico tega, kar bi mu pripadajo po novem uradniškem zakonu. Torej strankarji! Molčite o zaslugah vaših strank za uradništvo obče in za upokojence še posebej. Uradniška kandidatura je edino sredstvo, da se uradniške krivice popravijo! Z. Interesantna izjava tfukičeviča o vprašanjih. aktueinih politični »Politika« objavlja interesanten razgovor min. predsednika Vukičeviča z novinarji. V naslednjem objavljamo najzanimivejše odstavke iz vprašanj in odgovorov, kar je z ozirom na enostransko, nejasno in krivo informiranje javnosti s strani gotovega slovenskega časopisja nujno potrebno. Na vprašanje novinarjev, če more Vukičevič povedati kaj pozitivnega o doseženem sporazumu, je odgovoril Vukičevič, da pride zvečer dr. Korošec in da naj vprašajo njega. Po tem uvodnem vprašanju se je razvil pogovor tako-le: »Ali ste čitali, gospod predsednik »Jutro«? — Nisem Kital; in kaj piše? Ali jim je krivo? . Ko so mu novinearji dejali, da samostojni demokrati ne verujejo v trajen sporazum med radikalno in Slov. ljudsko stranko in da se je s tem sporazumom hotelo udariti napredne Slovence, je nato odgovoril Vuk -čevič v energičnem tonu to-le: »Ja* verujem, da sva g. Korošec in ja* sklenila pakt prijateljstva, ki velja sedaj m ki bo veljal tudi po volitvah, kar je ZLASTI VAŽNO TUDI ZA SPLOŠNE DRŽAVNE INTERESE. Kakor vidite ima ta vlada že sedaj in za bodočnost zasigurano večino in vsa borba opozicije se omejuje le nato, da dobi kak mandat več, t. j. ako ji izreče narod na volitvah zaupanje. TODA VLADE IN OBLASTI NE DOBI Z OZIROM NA TE NOVE POLITIČNE MOMENTE.« — Ali nam bi hoteli povedati, gospod predsednik vsebino sporazuma z g. Korošcem in če je ta podoben demokratski zajednici? »To nek — Ali pa morda pomeni, gospod predsednik, prijateljstvo med radikali in stranko g. Korošca likvidacijo, avtonomistične politike SLS. »Če se stranke sporazumejo, kaj mora morebiti to pomeniti kapitulacijo? To je samo urejevanje razmer. VLADA IN RAZMERE V RADIKALNI STRANKI. Ker so spoznali novinarji, da ne bodo mogli od g. Vukičeviča nič več zvedeti o njegovem dogovoru z dr. Korošcem, so ga vprašali glede odnošajev v radikalni stranki, na kar jim je dejal Vukičevič to-le: »Radikalne policije stoje dobro »n /ja* upam, da bodo radikali dobili ono število mandatov, ki jim stvarno pripada. — Ali pa bo prišlo do sporazuma z glavnim odborom NRS? . »Ja* na to mnogo ne mislim, ker mi do-sedaj nismo bili v prepiru. — Kaj mislite, kaj bo 13. t. m., ko se ponovno sestane radikalni glavni odbor? »Trinajsti bo miuil brez vsakih komplikacij.« — Toda v slučaju, da zavzame glavni odbor odločno stališče proti vladi? »Ne bo zavzel. Nima razloga, če ga pa zavzame, potem bomo tndi mi zavzeli svoje stališče. — Ali Vam je znano, da pripravlja glavni odbor poseben proglas na radikalne volilce? »Jaz ne vem za tak proglas.« — Omenili ste, g. predsednik, da boste ob-lastvom izdali pred volitvami posebna navodila, kako se naj ravnajo za časa volitev. »Da. I*dal bom tako naredbo, ker nočem niti uplivanja oblaste v na volilce in niti uplivanja in teroriziranja s strani mas. To je svoboda volitev. Ni svoboda samo takrat, kadar polielja prekriža roke, temveč kadar tudi ena mnoiica ne terori*ira drage. Volim demagogija. V sedanjem volilnem boju se slovenske stranke prepirajo, katera da ima več zaslug za prevedbo kronskih upokojencev na dinarske upokojence. S tem mislijo premotiti uradniške vrste in pridobiti volilne glasove za svojo stranko od drž. nameščencev. Ne premislijo pa, da je teh kronskih upokojencev, ki so bili do leta 1921 upokojeni, primeroma pičlo število, da so pa s tem vsi. oni, ki dobivajo pokojnino sicer v dinarjih, vendar pa po stari pragmatiki, še nadalje teško oškodovani. . . , . Razlika med kronskimi upokojenci m starimi dinarskimi je tako malenkostna, da se pač ne splača hvalisanje. Vsi stari dinarski upokojenci in teh je pretežna večina - pa. nimajo nikakega povoda se zavzemati za stranko, ki je to izposlovala, ker stari dinarski upokojenci še vedno niso prevedeni po novem uradniškem zakonu in so zato še vedno znatno oškodovani. Če pa je prejemal dosedaj kronski upokojenec n. p. mesečno 100 K pokojnine (nekateri manj, drugi več) je prejemal dinarski upokojenec 100 dinarjev. Temeljne penzije so razdeljene po čiriovnih razredih in službenih letih in so jako nizke in sestavljene po predvojni lestvici, in po stari pragmatiki. Največ znaša dra-ginjska doklada, ista je pa za kronske kakor za stare dinarske upokojence enaka. S prevedbo kronskih vpokojencev so pa vsi stari upokojenci neugodno prizadeti in tl upravičeno zahtevajo, da se prevedejo po novem uradniškem' zakonu iz leta 1923, kar bi bilo Politične vesti. = »Politički Glasnik« o odnošajih med vlado in glavnim odborom. Beograjski »Politički Glasnik«, ki podpira Vukičevič-Marin-kovičevo vlado, priobčuje beležko pod naslovom »Jedan Falsifikat«. V tej beležki trdi »Pol. Glasnik«, da borba med vlado in glavnim odborom nima nikakega političnega pomena. To ve vlada, ki zase sploh ne smatra, da se nahaja v kaki borbi. »Toda kaj je na stvari,« se vprašuje »Politički Glasnik« in si odgovarja: »Nekaj ljudi, ki so se znašli kot člani nekega Glavnega odbora, ki že zdavnaj ne predstavlja več pravega stanja v stranki, ti ljudje so se uprli, pogazili strankine statute in s svojimi prijatelji proglasili sebe za vrhovno oblast v stranki. To, kar počenjajo danes pašičevci z glavnim odborom, to je poleg vseh težkih prejšnjih njihovih grehov, njihov največji greh proti stranki in proti njenemu pokojnemu voditelju. Kajti resnica je v tem: Nekateri ljudje, ki bi radi pod vsako ceno rešili svoje mandate, se proglašajo diktatorsko za glavni odbor, vršijo nasilje nad vso stranko in grozijo, da zanesejo zmedo v radikalne vrste. Njihov načrt bi uspel samo v tem slučaju, če bi padla vlada v past, ki so jo ji nastavili, to je, če bi jih resno smatrala za glavni odbor. Toda vlada bo re3ila vladno stranko pred nevarnimi potresi, ker bo spoznala, da ima proti sebi mesto Glavnega odbora samo nekaj osebnih nezadovoljnežev. In njej je to najlažje spoznati, kajti ona dobro ve, da je mogla včeraj pridobiti te svoje nasprotnike z ministrskimi mesti in da jih more še danes kupiti, če jim zagotovi mandat. = Stališče radičevcev. Po svoji avdijenci na Bledu je sprejel Pavle Radič v Slrvveglovi vili novinarje in jim med drugim izjavil, da je potrebno, da so politiki v stalnem stiku s krono,zlasti pred parlamentarnimi volitvami. Radičevci so kroni sporočili vse, kar se je dogajalo v zadnjem času. Naša država ni samo balkanska, temveč tudi evropska država in taka mora tudi ostati. Radičevci morajo kot državotvorna stranka voditi račune o pravnem stanju v državi. Politika se ne more voditi po gotovih receptih in mora v vsakem slučaju ostati na parlamentarni osnovi. Če bodo volitve svobodne, se radičevci nadejajo izvrstnih uspehov. V splošni razdvojenosti predstavlja HSS po izjavi Pavla Radiča najmočnejšo pozitivno silo v narodu. V socialnem smislu je HSS napredna stranka, kot kmečka stranka pa mora biti nujno tudi konzervativna stranka. HSS je pripravila načrt za odpravo fevdalizma v Južni Srbiji. V Južni Srbiji danes ni vasi, kjer ne bi vedeli za radičevski pokret, toda šiba Južne Srbije je njena slaba administracija. Pavle Radič je dalje protestiral proti trditvi, da se HSS ne more vzeti v nobeno resno kombinacijo. V ustavni in parlamentarni državi ne smejo biti važne gotove simpatije ali antipatije. O Hrvatskem bloku se je Pavle Radič izjavil, da je to le skupina namišljenih voditeljev brez vojske in brez pozitivne ideje. Veže jih le velika mržnja do Stjepana Radiča. Dalje je Pavle Radič izjavil, da pride Stjepan Radič v sredo na Bled in da bo zaprosil za avdijenco. = Kako je St. Radič prekrižal esdeesarske račune. Kakor znano dobi po volilnem redu, stranka, ki kandidira v večjem volilnem okraju mandat tudi brez doseženega količnika, če je dobila samo ena, ali samo dve stranki količnik. Tako je bil izvoljen v varaždinski oblasti dr. Križman tudi brez količnika. Da se to več ne ponovi, je vložil St. Radič za Varaždin in Medjimurje tri liste. Nosilec prve je dr. Krnjevič, druge Stjepan Košutič in tretje Josip Pasarič. Tako si je Radič zasiguraj, da mu ne bo treba oddati nobenega mandata stranki, ki ne w dosegla količnika. .»»i-io V = Fašistovska Ulivanja radi tega ostro napadajo Italijo in zahtevajo od vlade, da preskrbi satisfakcijo za ta novi italijanski napad. Francoska vlada je izdala komunike, v katerem sporoča, da bo pooblastila svojega poslanika v Rimu, da zahteva radi te zadeve od italijanske vlade pojasnilo. = Faii Noli proti italijanskemu imperializmu. List italijanskih emigrantov »Corriere degli Italiani« je objavil članek znanega albanskega voditelja Fan Nolija. V tem članku pravi Fan Noli, da je Mussolini s Tiranskim paktom pretvoril Albanijo v albansko kolonijo. Brez dvoma je, da se Mussolini ne bo zadovoljil samo s Tirano, temveč, da bo šel še dalje in da mu služi Tirana samo kot izhodiščna točka za nadaljno prodiranje * Balkan. Zato je absolutno potrebna edinstvena fronta vseh balkanskih narodov in na podlagi popolne enakopravnosti. Tako bi Bil’ kan s svojimi 40 milijoni prebivalcev z lakoto nastopil proti vsem imperialistični® težnjam Mussolinija. Balkanske federativna država ni nobena utopija, temveč se more in mora ustvariti. = Pred krizo v francoski vladi? Finančna komisija zbornice je razpravljala o uradniškem zakonu in sklenila s 14 proti 8 glasovi, da mora vlada zvišati kredite za uradnike v znesku 425 milijonov frankov, da morajo dobiti nižji uradniki in upokojenci zvišane plače in sicer tudi za nazaj od 1. avgusta 1926. dalje. Vlada pa je izjavila, da more privoliti v povišanje plač šele počenši s 1. januarjem 1928. Komisija je nato poslala posebno delegacijo k Poincareju, da bi pristal na sklep komisije. Poincare je to odklonil, nakar komisija soglasno sklenila, da dobe uradniki zvišane plače tudi za nazaj. Poincare je nato izjavil, da raje odstopi, kakor pa da bi pristal na ta sklep in naj kdo drugi prevzame odgovornost za to težko obremenitev državnega proračuna. — Boj proti Trockemu in opoziciji v komunistični stranki. Neuspeh ‘boljševikov na Kitajskem in prelom z Anglijo je silno okrepil opozicijo, ki mora na podlagi teh dogodkov dokazati pravilnost svoje politike. Opozicija nastopa zato tudi vedno odločnejše. Sovjetska vlada spoznava, da ni mogoče Trockega, bivšega voditelja in ustanovitelja rdeče armade tako lahko odpraviti in zato se je pričela po sovjetskih listih ostra kampanja proti Trockemu. Ti listi ne očitajo več Trockemu in opoziciji samo to, da rušijo disciplino, temveč jih dolže, da se vsled njihovega dela ustvarja nova protisovjetska fronta, ki se pričenja pri Chamberlainu in končuje pri opoziciji v komunistični stranki. Nadalje dolže komunistični listi, da vsled delovanja opozicije izvedo nasprotniki komunizma vse potrebne informacije o stanju v komunistični stranki. — Iz te kampanje proti Trockemu se vidi, da je napetost v komunistični stranki že tako velika, da je vsaka kompromisna rešitev izključena. =: Teror v Rusiji raste. Po neki moskovski vesti so pobegnili politični aretiranci v Saro-tovu Iz leče. Cetvorici se Je beg posrečil in sicer najbrio s pomogjo nekega na«t«vlionoil G. P. TJ., kakor se glase začetnice baje odpravljene Čeke. Nastavljenca so dobili in ga seveda takoj ustrelili. Sedaj je sovjetska vlada silno razširili polnomočja čeke. Če v katerem kraju izbruhnejo nemiri, potem dobi voditelj tamošnje G. P. U. diktatorsko polnomočje in obsoja lahko ljudi na smrt brez sodnega zaslišanja in preiskave in proti njegovim razsodbam ni ne priziva ne odložitve. — Iz Moskve poročajo, da je glavni izvršilni odbor odbil prošnjo za pomilostitev 11 na smrt obsojenih rumunskih »špijonov« in je bila sodba takoj nato izvršena. = Zakaj je bil isvrgen atentat na irskega ministra 0’Higginsa. Policija je ugotovila, da je pri umoru O’ Higginsa sodelovalo pet oseb-Atentatorjev še nimajo, pač pa je ugotovljen avtomobil, s katerega je bil izvržen atentat. Nadalje je policija ugotovila, da ima atentat samo politično ozadje. 0’Higgins je bil justič-ni minister in je z neizprosno strogostjo nastopil proti teroristom. Ko so ti pričeli z atentati na parlamentarce, je javno izjavil, da bo dal za vsakega ubitega parlamentarca ustreliti tri aretirane teroriste. Svojo grožnjo je tudi izvršil in ko je bil zopet izvršen tentat, je dal ustreliti tri teroriste, ki so za časa državljanske vojne zasedli neko poslopje v Dublinu in skušali z umori poslancev in senatorjev zrušiti parlamentaričen režim v Irski. Med temi tremi ustreljenimi teroristi je bil tudi 0’Connor, intimen prijatelj 0’Higgins in njegova priča pri poroki. — 0’Higgins zapušča mlado ženo in par let staro deklico.. — Predsednik irske vlade je izjavil, da bo vlada tudi nadalje vodila neizprosen boj proti teroristom in da je na Irskem dovolj patriotov, ki bodo stopili na 0’Higgin-sovo mesto. soboto popoldne se je na itahjan ^ Neznane ski meji pripetd zopet nG°rVel£ble prekoračile osebe so blizu ob^e5£t£e s italijanskimi mejo ter prebarvale, mej ^ obmejna ^ barvami. Nato i P* go2(Ja na franco^e streljati . raVnotako odgovorili so Francozi hitro dobili ojačanje m so se morali Italijani vrniti preko meje. Ta novi obmejni incident je vzbudil v Franciji veliko senzacijo. Jutranji pariški nedeljski listi KRATKE VESTI. Grški zunanji minister Mihalokopuloa je imel sestanek z Mussolinijem. Na eestanKu se je razpravljalo o vseh vprašanjin, . e 11 Pri vSv^hŽvV'rumunsUi *?n*t je dobila vladna stranka 96 zemlj°«*dmki 17 m mtW “S^attSBr* m°ra vse vodstvo kitaiske komunistične stranke odstopiti in da se vsa stranka temeljito preorganizira. V sovjetski^ Rusiji so se pričele aretacije elanov opozicije v masah. Samo v Moskvi je je bilo aretiranih 2000 ljudi. Predsednik vseruske zve*e strokovnih organizacij je izjavil, da se morajo vsa nogometna društva izpremeniti v strelska društva. Teden narodne obrambe je organizirala sovjetska vlada. Z vso silo propagira vlada militarizacijo Rusije. - - Širite - -.Narodni Dnevnik"! Dnevne -vesti. SLAVA NAŠE DIPLOMACIJE. Pred dnevi je obiskal ugleden tuj diplomat svojega ljubljanskega prijatelja. Ker ga ni -dobil v Ljubljani, mu je pustil na domu pismo, v katerem mu je sporočil nekaj važnih mednarodnih vesti, ki se jih iz časopisov ne izve. Svoje poročilo pa je začel s temi značilnimi besedami: >Die dummste Diplamatie hat Jugosla-wien«. (Najbolj neumno diplomacijo ima Jugoslavija). Jasno je, da te besede ne veljajo za prav vsakega našega diplomata, toda da uliva v tujini nas diplomat tako slab glas, je tudi eden vzrokov, da izgubljamo skoraj vsako diplomatsko bitko. Naj bo krepka sodba tujega diplomata poučen opomin za naše zunanje ministrstvo! ^r*lj na lovu na sulec. V nedeljo je bil 1 J' 'Bi. kralj Aleksander v spremstvu ministrskega predsednika Vukičeviča in češko-povaškega poslanika Jana Sebe v Tacnu na jp na sulce. Kralj je imel' izredno srečo. Wel je dva sulca, od katerih je -tehtal eden ’ ®rugi pa 5 kg. Prebivalstvo je kralja spoznalo in ga navdušeno pozdravljalo. 7\ Ljubljanska oblastna skupščina je de-“tntivno sklicana za 19. t. m. k plenarnemu ^sedanju. Zborovanje, ki se vrši v mestni Posvetovalnici, se prične ab 8. uri zjutraj. Nasedanje utegne trajati dva dni. Na dnev-°e® redu je med drugim vprašanje prevze-tIta Kranjske hranilnice od strani oblastnega Pora. — Volilne reklamacije. Ljubljansko dežel-So sodišče je prejelo doslej iz raznih občin Preko 5000 volilnih reklamacij. — Gradnja krapinske in bakarske proge, 'jradnja železniške proge Rogatec—Krapina i«J«»JLv^daaa na licitaciji pri generalnem podietraS/,žavnih železnic gradbenemu Ožjemu *a 33'1000()0 Di,n kot r>ror;iri.n;nn lku- Prvotni stroski so bili prično rfno 1 ^-MO-OOO Din. Z gradnjo km mnro , .' .av8Usta. Proga, ki bo dolga 15 SdnTh L ‘ ,g°t0Va 1 decembra. Tudi za vi u Ji o 6 ki se je toliko časa "bo si“- Pr/vr»,ifi>reine^n^a 'n,ena železniške postaje. je odobril- da se bo imenovala železniSka postaja Novi Sad-aerodrom odslej samo v prisotnosti stariSev. »Jugovičevo«. —m, um ~ Ustanovitev trgovskega društva t Spli-*»• Te dni so imeli splitski trgovci sestanek, sk ^terem so sklenili, da ustanovijo stanov-&ograjsik policiji Branislav Marinkovič, magaciner hotela »Hajduk Veljko« v Pančevu. izpovedal je, da mu je pred tremi dnevi na tejmstven najin nenadoma izginila brez sledu 4 letna hSerka Ružiča. Ker je bilo vse iskanje po Pančevu zaman, sumi Marinkovič, da so mu deklico ugrabili uslužbenci cirkusa ,ki se (je mudil te dni v Pančevu, da bi jo izučili za ciricuški poklic. Taki slučaji so se sicer preje tuintasm godili, danes je pa kaj takega malo verjetno. — Meščani, ki čistijo ulice * — ognjem. V Reljkovičevi ulici pri savskem mostu v Zagrebu je bil nagromaden že dalje časa velik kup smeti, iz katerega se je razširjal ob sedanji vročini neznosen smrad. Ker se ni nihče zganil, da za časa svetovne vojne strel v prsi.. Krogla Imu je obtičala na takem mestu, da se ga niso upali operirati, težav pa mu ni povzročala nobenih. Sedaj, po desetih letih, so ga pa jele mučiti hude bolečine. Ko je prišel po opravkih v Chicago, je konsultiral znanega kirurga dr. Smitter-a. Dr. Smitter mu je izvlekel projektil iz prsi s pomočjo magneta. Tako poročajo ameriški listi. Ljubljana. 1— Minister dvora na Bledli. Včeraj zjutraj je pasiral, na potovanju na Bled, Ljubljano minister dvora Jankovič. Minister ostane na Bledu dalje časa na oddihu. 1— Ljubljanski trg. Dočim so ostale cene na ljubljanskem trgu v splošnem neizpreme-njene, so se zvišale cene jajec na Z25 do 2.50 Din za par. Cene češnjam so precej poskočile ter se gibljejo med 5 do 9 Din kg, pravtako so se cene borovnicam nesramno podražile. Dočim so se prodajale doslej po 1.50 do 2 Din, so se prodajale včeraj po 2 do 4 Din. 1— Pevsko društvo Ljublj&nsld Zvon pri-redipovodom izleta društvenega zbora v ko-5“ . ?k° in Rimske Toplice v nedeljo, • w- x' 'j ja *• *• dva koncerta z vsporedom izključno narodnih pesmi. Popoldne ob 16.30 se vnsi koncert v dvorani Zdraviliškega do-ma_v Laškem, zvečer ob 20.30 pa na vrtu, v sluca'ju slabega vremena v dvorani J&dravi-lišča Rimske Toplice. Na prireditvi opozarjamo goste obeh kopališč pa tudi’ okoličane, naj ne zamude teh lepih pevskih prireditev. POŽARI V BOSNI besne dalje. Požar v Han-Kramu je na strani proti kraljevemu lovskemu dvorcu lokaliziran, širi pa se z veliko brzino proti nasprotni strani proti planini Bukovači. Na kraj nesreče je prihitelo 24 gasilskih društev. Dasi delajo gasilci, vojaštvo in domače prebivalstvo dan m noč, ognja ne morejo lokalizirati. Požar v Bogovičih Je lokaliziran. Uničenih je okoli 30 ha gozda. Pravtako je lokaliziran požar v Raivni Planini in v Ivančičih. Pri Ivančičih je uničenih okoli 250 ha gozda in razven tega velika hifia z gospodarskimi poslopji in veliko zalogo žita in sena. V JahorLnskem potoku je izbruhnilo vfeč manjših požarov, ki pa se jih je posrečilo lokalizirati. V Krušnem potoku je izbruhnil na šestih mestih požar, vendar pa so ga ognjegasci, vojska in žandarmerija uduiili. Na Ozren-planini je lokaliziran požar na treh mestih, dočim divja na četrtem dalje' ter ogroža bližnja sela. Požara v Glomaču in v KilovaSkem potoku sta lokalizirana. :•> Iz ve( drugih krajev prihajajo poročila o novih požarih. Tako je izbruhnil požar na Rogoj-planini pri Trnovem, odkoder se naglo širi na vse strani. Pravtako je izbruhnil velik požar na planini Konjuka. Ta požar je uničil največji hotel v Kladnju in pet drugih zgradb. Tudi v bližini samostana Ozrena in Bosanskega Petrovega sela so veliki goizdni kompleksi v plamenih. Oblaki dima se vidijo celo v 50 km oddaljeni Tusli. Pravtako je izbruhnil velik požar v S urnah Nolaka in Motajica. Iz Travnika je hilo poslanih 300 vojakov, da pomagajo požar lokalizirati. Tu je pogorelo selo Vrbanci, ki je štelo 60 hiš, do tal. Veliki župan sarajevske oblasti je izdal odlok, po katerem se niora vsakdo, ki se nahaja v bližini, kjer izbruhne požar, udeležiti rešilne akcije. Kdor se bo protivil, bo na mestu aretiran in kaznovan z 20 dnevnim zaporom. Škoda, ki so jo povzročili gozdni požari v Bosni" doslej, presega daleč 250,000.000 Din, ■kakšno vsoto pa bo še dosegla, ni mogoče predvideti. ZLOČINI PRPIČEVE TOLPE. Orožniška poizvedovanja o zločinih tolpe Prpiča »Malega« so zaključena. Po podatkih orožniških protokolov ima tolpa na vesti: 6 roparskih umorov, 24 roparskih napadov, 4 navadne umore, 2 poizkušena umora, 2 težki telesni poškodbi in 250 tatvin. Pravo razbojniško tolpo tvorijo: 24 letni Pavle Prpič »Mali«, 29 letni Ibrahim Krkič, 30 letni Jure Šikič-Gjurgja teir Milan Sertič nac, 28 letni Marijan Krmpotič, 28 letni Franjo Smojver, 28 letni Mile Vukovič, 28 letni Nikola Budak, 25 letni Jure Prvič »Cigo«, 30 letni Jure Šikič-Gjurgja ter Milan Kertič in Anton Jelenič, ki pa še nista v rokah oblasti. (Pripominjamo, da ljubljanska železniška uradnika, ki se slučajno tako pišeta, nista identična z iskanima zločincema.) Tolpa je imela pa tudi veliko število pomočnikov. Tekom preiskave je bilo aretiranih in izročenih sodišču nič manj kot 89 takih lopovov. Član tolpe je bil, kot trdi on sam, baje tudi Slovenec Anton Cizelj, vendar pa to še ni ugotovljeno. Da je star potepuh, tat in dezerter, je dognano, da bi pa bil nevaren zločinec, o tem orožniki dvomijo, j Cizelj je opisal te zločine z minuciozno je pristojen v Brežice. Sedel je doslej radi dezertacije v vojaškem zaporu. Leipega dne mu je šinila v glavo misel, da se je proglasil za bivšega člana Čarugine in Prpičeve j tolpe. ; Opisal je na dolgo in široko vse zločine, ; ki jih je izvršil. Izpovedal je sledeče: { 'Najpreje je zažgal v Zebenici pri Leke-•' niku v družbi cigana Štefana Nikoliča logarju : Sološku ihižo. To je bilo lansko leto meseca junija. Osem dni pozneje je srečal, zopet v družbi cigana Nikoliča, pekovskega pomoč-j nika Alojzija Vogrinca iz Metlike. Zvečer so si napravili sredi polja ifc sena nekak šotor, kjer so prenočili. Ob zori je vzel Cizelj v roke svoj veliki noč ter zaklal Vogrinca kot jagnje, mu vzel iz žepa 900 Din in srebrno uro z verižico ter ga slekel do golega, na-j kar sta vrgla z Nikoličem truplo v Savo, ai razdelila plen in odšla dalje. Dvajset ini pozneje sta srečala z Nikoličem v bližini Podsuseda neznanega človeka. Ker sta slutila, da ima pri sebi večjo vsoto denarja, sta sklenila, da ga ubijeta in oropata. Cizelj ga je udaril z boksarjem po glavi, da se je pri priči onesvestil. Nato sta mu preiskala žepe. Imela sta srečo. Mož je imel pri sebi 9000 Din. Po bratovsko sta razdelila z Nikoličem plen, privezala žrtvi kamen okoli vratu ter vrgla nesrečneža v Savo. Iz dokumentov, ki sta jih našla pri njem, je bilo razvidno, da se je pisal Franc Lichert, agent iz Gradca. Cizelj je opisal te zločine a minuciorno natančnostjo, tako da mu človek mora verjeti. O hajdukovatiju s Čarugo in Prpičem »Malim«, pravi, da noče govoriti, samo da — jeai orožnike. Prepeljali so ga iz Ljubljane v Zagreb ter ga izročili orožniStvu, da se ugotovi, če je vse opisane zločine res izvršil. iKo so ga včeraj zjutraj zasliševali, je prišla v trenutku, ko je baš opisoval strašni prizor, kako je Vogrinca zaklal liki jagnje, po hodniku mimo odprte 3obe, neka ženska. Krvoločni zločinec je za hip umolknil, pomignil orožnikom in se jel smejati. Okrog poldne so ga privedli v težkih okovih na policijo. Tam je opisal ponovno vse svoje krvave zločine. Pri tem se je pa sladko smejal. Na vprašanje: »Kako to, da si izvršil vse te krvave zločine in požig medtem ko si bil v vojaškem zaporu?« se je odrezal Cizelj la-j konično: raZmotil sem se v času!« Pri tem je izbruhnil v smeh. Oronžiki stoje pred zagonetko: Ali je Cizelj res tak zločinec, kot pripoveduje, ali je norec, ali je ■zvita buča? Zdi se, da je zvit fant, ki simulira blaznost, da bi se re&il težke kazni, ki ga: čaka radi dezertacije. Najbrže si je vao stvar izmislil v nadi, da ga oddajo v umobolnico, odkoder bi pozneje kot specialist v de*ertl-ranju dezertiral v zlato svobodo. No, za vsak slučaj so ga odvedli včeraj v Dubioo, da se ugotovi, če je ma vsem, tkar pripoveduje, vsaj senca resnice. »Glej, da ne pobegneš«, mu je dejal orožniški kapetan, »orožniki te bodo pri priči ustrelili k »Bolje je, da umrem danes nego jutri«, je odgovoriL Cizelj je ali norec ali pa zvit človek. Sicer se bo pa to kmalu izkazalo. Gro&lkf so "besni kot risi. Pa kako naj bi ne bili? Voditi morajo Cizlja na .kraje zločinov, ki jihxm naj-brle ni niti kvršil. Vrhu-tega jih Jezijrijsel, da zbija ž njimi šale. »Nikari me ne bite!« — jih opominja C!- zeij »zakaj* če me boste tepli, vam ne povem ničesar .. .< Za tiskamo »Merkur« odgovoren: Andr«) Sever. V*i v bdajat«!]: iltkiuitt Selenlkar. - UmJsJ*? Vlatorir Br*tek. Šport. Tekmovanje za državno prvenstvo v nogometu zaključeno. Državni prvak za leto 1927 in 1928 je postal splitski Hajduk. Drugo mesto je zasedla BSK pred Haskom. Zagreb ni imel v letošnjem tekmovanju sreče. Ilirija je vrgla Gradjanskega iz nadaljnega tekmovanja ter vzela Hašku eno točko. Ne četrtem mestu se je plasiral subotiški SAND. Su-botičani so precej nezanesljivo moštvo. Porazili so sicer Hajduka s 5 : 1, uato pa so bili poraženi v treh tekmah ter so se izognili zadnjega mesta s tem, da so v finalu porazili Haska. Na petem mestu je sarajevski Sašk, ki je v začetku pokazal dobro formo, ki se je pa od igre do igre poslabšala. Zadnje mesto je zasedla naša Ilirija, ki se je vseskozi prav dobro držala, ker ni doživela nobenega katastrofalnega poraza, največ je prejela tri gole. S svojo zmago nad Sandom v Ljubljani si je že priborila predzadnje mesto, toda vsled nepričakovane zmage Sanda nad Ilaškom je padla zopet na zadnje mesto. — Hajduk in BSK nas bodeta toreij zastopala v inozemstvu in zlasti pri tekmovanju za srednjeevropski • pokal, kjer bodeta nastopila proti izredno močnim nasprotnikom, tako proti praški Sparti in SlaViji, dunajskemu Rapidu ter Admiri in budimpeštanski Hun-garii. N urini, slavni finski tekač se je vdeležil po daljšem odmoru športne prireditve v A »bo in je zmagal gladko v teku na 2 milji (3218 m) v 9 : 06.6. Pitkanen je pretekel 100 m v 11.1 sek in je skočil 6.85 m daleč. Dalje je zmagal Lievvendahl v teku na 800 m v 1 : 56; Jiirvinen v metu kroglje s 14 : 7 m; Nuttymaa je vrgel disk 43.49 m, dočim je dosegel Tulikoure v troskoku 14.42 m. BORZE. 12. julija. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.81 denar, Berlin 13.49 — 13.52 (13.505), Budimpešta 9.935 blago, Curih 1093.5 — 1096.5 (1095), Dunaj 7.9975 — 8.0275 (8.0125), London 275.9 do 276.7 (276.3), -Newyork 56.7 — 56.9 (56.8), Pairiz 223.5 blago, Praga 168.2—169 (168.6), Trst 307.42 — 309.42 (308, 308.50); ameriški dolar 56.25 blago, avstrijski šiling 8.04 blago, češkoslovaške krone 168.5 blago. Zagreb. Amsterdam 22.798 — 22.858, Dunaj 7.9975 — 8.0275, Berlin 13.49 — 13.52, Italija 307.59 — 309.59, London 275.9—276.7, Newyork 56.7—56.9, Pariz 222.125—224.125, Praga 168.2 — 169, Curih 1093.5 — 1096.5. Curih. Beograd 9.135, Berlin 123.30, London 25.2275, Newyork 519.625, Pariz 20.346, Milan 28.225, Praga 15.40, Budimpešta 90.55, Bukarešta 3.24, Dunaj 73.10. Efekti. Ljubljana. Investicijsko 84 — 0, Vojna škoda 0—344, Ljubljanska kreditna 150—150 (150), Praštediona 8.50 — 0, Merkantilna 0 — 98, Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 138 — 0, Stavbna 55 — 0, šešir 104 — 0. Ljubljanska blagovna borza (12. t. m.). Tendenca za les črv st a. Zaključenih je bilo 5 vagonov bukovih drv, suhih, 'brez okroglic, fco vagon nakl. postaja po 19.50 in 1 vagon mecesnovih plohov, ostrorobih, paralelnih, očeljenih, suhih (58, 48, 24, 18 mm; od 16 cm šir. naprej; samo I. in II.), fco nakl. postaja po 825. — Deželni pridelki: Tendenca za žito čvrsta. Pšenica nova, promptna 76 kg, brez doplačila, slov. posia-ja, mlevska tarifa, plač. 30 dni 322J5 do 325, za julij, avgust 325.5 — 327.5; pšenica stara, promptna, 75-76 kg, slov. postaja, mlevska tarifa plač. 30 dni 330—335; turščica baška, slov. postaja, plač. 30 dni 225—227.5, banatska 222.5 — 225; moka >0«, 'baška, iz stare pšenice Ico Ljubljana, plač. po prejemu brez užitnine 505; moka s>6«, znamka »Čurukc, fvo Ljubljana, brez užitnine 390. Zaključena sta bila dva vagona nove pšenice. PLESI ZLOCINCEV — PRIHODNJA MODA. Iz Newyorka poročajo: Pred kratkim je angažirala ena od najbogatejših dam new-yorške družbe proti knježjemu honorarju več glasovitih zločincev obojega spola, da so med luksurijoznim supejem plesali plese, običajne v njihovih krogih. Ti plesi so trenutno v .\ewyorku zadnja moda. Ljudje so se primitivnih plesov črncev že naveličali ter hrepene po novih senzacijah, kakršne nudi lahko samo izmeček človeške družbe. Ti plesi so se v najelegantnesjših salonih že popolnoma udomačili. Posebno priljubljen je >hop«. Newyorške dame so si angažirale plesne učitelje in krogov zločincev. »Hop< je nedvomno najbolj surovi in najbolj razposajeni ples, ki ga je kdaj plesala civiUzi-rana družba. V primeru ž njim se zdita >charlston« in »black-botom« 'kot menuett; vsaj tako zatrjujejo ameriški listi. Plesm učitelji plačujejo enorme vsote, da jih uvedejo zločiinci v tajnosti tega plesa. Več iznajdljivih kabaretskih ravnateljev je sklenilo z ženskimi zločinci pravno veljavne kontrakte, da jim proizvajajo na se, ki so velika atrakcija. Neki posebno podjeten ravnatelj je obljubil te dni svojemu občinstvu, da nastopijo v njegovem kaj^re-tu vsi zločinski »stari« Chicaga. V Chicagu so posebne plesne dvorane, v katerih V'e' sejo mladi ljudje iz boljših krogov z ci. Policija novo modo z veseljem posu*1* lja, ker misli, da bodo zločinci spričo visokih honorarjev, ki jih služijo s plesi, svw dosedanji vpoklic« opustili. Kljub temu J* se je pripetilo nedavno v Philadelphiji, da s0 opazili opazovalci takega .kabareta po končanem plesu, da so jim izginile listnice i® vse dragocenosti. Sicer pa Amerika ni Prva dežela, kjer se je porodila ideja plesanja z zločinci. Znani pariški ples »la Java« so $*• našli apaši. Marcel Prčvost: Don-Juankc. Živel bo, saj je mlad, komaj štiriindvajset let star, skoraj še deček. Pozabil bo kmalu to ljubezen, ki je bila čisto idealna, saj ga strast nanjo nikoli ne bo spominjala... In če bi mu le povedala resnico... Ali jo bo mogel on preživeti? Ne,... Odločila se je za prvo. Leden mraz jo je obhajal, ko je pozvonila Justini. — Počutim se mnogo bolje. Telefonirajte gospodu Vaugrenieru, da ga pričakujem takoj po kosilu, okoli druge ure... — Dobro, gospa komtesa. Ko je pa videla, da prime Justina za slušalo, je zbežala iz sobe in zaprla vrata za seboj, da ne bi cula glasu iz daljave. Kmalu uato je Justina odprla vrata in ji dejala: — Gospod Vaugrenier bo ob dveh tukaj. — Dobro. — Ali želijo gospa komtesa še kaj? —- Ne, pozvonila vam bom. Šla je v toaletno sobo in stopila pred ogledalo, ki je bilo tako postavljeno, da je slika v njem odsevala v polni luži.* Dolgo si je gledala v obraz, potem pa je pustila pasti kimono z ram in gledala svoje gole roke, prsa in vrat. Kolikokrat je bila že to storila, toda | le z eno željo, biti lepša kot prejšnji dan. Ta želja ji je bila pa danes popolnoma tuja. Oj, da nikoli ne bi več vzbujala strasti moških! Ali ni prihajala vsa njena sedanja nesreča ravno od moških? V boju, ki ga je sedaj imela izvojevati z Rogerom, bi se mu rada po-' kazala kot starejša, uvela, nesrečna žena, za katero se noben moški ne more več zanimati. Sklonila je glavo proti ogledalu in vzela glavnike iz las: svileni dišeči valovi so ji preplavili rame in prsa, toda dobro je videla, da ni več tistega bleska, kot nekdaj. Pri koreninah so se lasje že belili. V nekaj mesecih bo že precej osivela. Sicer so bile njene ustnice še krvavordeče kot pri petnajstletni deklici, toda oči so bile modropodplute in udrte. Taka vročina je sijala iz njih, da je morala Albina priznati, da še nikoli ni bila tako lepa. To lepoto, ki se ni dala uničiti, je prvič smatrala za nenaravno in jo sovražila. Niti čas, niti bolest nista mogla uničiti te krinke pohotnosti. Zadnja dva dni, ki ju je preživela Albina v strašnem obupu, je Roger sameval po Parizu. Hudo mu je bilo, da se ni mogel sestati z Albino in da je bolna. Dobil je Hobsonovo pismo, ki mu je javljalo, da je bil v Parizu za časa njegove odsotnosti. Rogeru se to ni nič čudnega zdelo, ker je Hobson večkrat prihajal v Pariz in prouCaval razne stvari v Pasteurjevem insti- tutu. Roger si je dejal: »Stari ni zadovoljen in še ul opustil svojega načrta, da bi me poročil s svojo Angle’ žinjo. Možak se moti, če misli, da bom storil po nr govi volji.« Nekoliko nestrpno je čakal, kdaj mu bo Justina te-lefonirala in šele tretji dan je začel postajati nervozen Ko je pa prišel telefonski klic, je bil neizmerno srečen. Ko je ob dveh popoldan čakal v komtesinem m8' lem salonu, je spet postajal nemiren. Zdelo se mu f' da ga Albina v zadnjem trenutku ne bo sprejela. P" vozno je gledal skozi okno v tiho ulico. Za slučaj, da^ ne bi spustili k njej, si je pripravil odgovor: »Pravit® j imam, da vidim komteso, tudi če je bolna, saj se® zdravnik!« in stiskal je pesti. Ko pa je čutil Justinih korake za seboj, se je kar stresel: — Gospa komtesa vas prosijo, da se potrudite v budoar. — V budoar? je vprašal vznemirjen. Kaj je kom' tesa še vedno bolna. — O, ne, mnogo bolje ji je že. Albina ga je čakala sede v naslonjaču poleg okna-Imela je temno, zelo široko, gubasto obleko, kot bi ^ tela na cesto. Med naslonjačem in stolom, ki ga je pripravila Rogeru, je stala mizica, na kateri je lež® knjiga. — Albina! /— Dragi prijatelj! Naznanilo - Cenjenemu občinstvu naznanjam, da obstoja še nadalje tvrdka J o s. Zidar ter se za dosedanje zaupanje najlepše zahvaljujem. Prosim, da mi cenjeni odjemalci ohranijo tudi v bodoče svojo naklonjenost. Tvrdka bo tudi y naprej pazila na to, da vse odjemalce točno in dobro postreže. Z odličnim spoštovanjem za JOS. ZIDAR: FRANJA ZIDAR. JOS. ZIDAR, LJUBLJANA. Telafon 17-5?. DUNAJSKA CESTA Sl. Brzojavi: Zidar. l|ubl|*.n žitna agentura in komisijska trgovina. - Prva slovens^ po^valna Pi«ama. Predprodaja železniških kart la vse inozemstvo. ZA KOPALNO /KIIO Pisalni I M Ul I A *° najpopolnejši, vrhu* streli UKMIVIJM "®* nemške tehnike. NaJboljSi v materijalu so Ivi« I |Q|C carski PLETILNI STROJI l/UDICI/ ===== NAJNIZJE CENE - tudi na meieina odplačila tamo pri Josip Petelincu, Ljubljana eb vodi bNmu Pre*ernovo*a spomenika. Zahtevajte prospekte! A/iMtrovrr “K/O// VINOCET tovarna vinskega kisa, d. s o. z., Ljubljana nudi naifineiSi in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. Zahtevajte ponudbo. Telefon Itev. 2389. Tehnitno In higijenttno najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna i Ljubljana, Dunajska cesta «1. la, H. nadstr. OtroSke majice, SSVJgB barvah, kopalne hlaie, Hor-n°»*Yie*ovra»nike, in motke, kravale, JSSSI^rbtnike, manietne gumbe, dežnike, pan«^ r, dliece milo kupi«« najcan«i« h Josip Petelinc-u Ljubljana, Ob vodi bUsu Prrfemov«g« spomenika. Na veliko! "**** MALI OGLASI. Za vsako besedo »e plai* 50 par. Za debel« ti»k»»* pa Din 1.—, Id me* ; mira- ' šifre« ;i Prodajalka dobra moč v mešane® blagu, ieli premeni ti me' sto. Cenj. dopise na vo tega Lista p«* »Z aneslj^®* DrvaT^čebln WoUova l/n. - Talat. t* Gospodična išče posojilo do 8000 Di* za dobo enega leta, katerega bi odplačevala m«* sečno 250 Din z obrestmi-Ponudbe na upravo Ust* pod »Dobre obresti«. »Ullsteln’8 Weltgeschlchte« (elegantno vezano) z» ( Din 1000 naprodaj. Naslov v upravi. Oglašujte T Narodnem Dsevnih. ji S A ^ R h A MERKU/? L1UBLJANA SIMON OREOORČ1ČEVA W V se priporoča za, naročila o tiskarsko stroko spadajočih del-