Št 12.
V Ljubljani, dne 2. oktobra 1919.
Leto I.
Glasilo 99SamofttoiMi km^iihk® stranice la S§@¥enil@".
iihaja vsak četrtek. NaroCnlna:
oeloletno.........K 12- —
polletno.........» 6'—
Posamezna Številka.....30 t
Inseratl:
1 mm inseratnega stolpiča Btane ea:
male oglase.......K —'40
uradne razglase......» —'80
reklame.........» 1'—
Uredništvo in ujsravnlštvo lista Je v Ljubljani v bivši Mahrovi trgovski šoli pred »Mestnim domom".
m n» i h—
Uradno poročilo SKS.
Na podlagi strankinih načel je vodstvo naše stranke že takoj po ustanovitvi SKS. iskalo stikov s srbskimi in hrvaškimi kmeti, ker cilj naše stranke ni samo združiti in osamosvojiti le slovenske kmete, ampak hoče in mora bratsko, roko v roki nastopati s hrvaškimi in srbskimi kmeti. Zaradi znanih dr. Koroščevih snubitev po Srbiji in drugod so se voditelji naše stranke sestali dne 18. septembra v Zagrebu z voditelji kmetov Srbov in Hrvatov, da medsebojno spoznajo programe kmečkih strank in da ugotovijo, ako je prepotrebno skupno postopanje teh strank tudi dejau-ski mogoče. S skupnim postopanjem smo na tem sestanku preprečili spletke »Slovenske ljudske stranke", katera se poizkuša s svojo »Kmečko zvezo" vmešati med hrvaške in srbske kmete in tako onemogočiti druženje naše stranke s kmečkimi strankami Hrvatov in Srbov. — Dosegla se je temeljna podlaga za skupno postopanje vseh jugoslovanskih agrarnih strank v zmislu tesnega jugoslovanskega edin-stva.
Kakšnih sredstev se poslužuje VLS. v boju proti nam?
(Shod v St. Ilju.)
Za nedeljo dne 21. septembra je bil sklican shod naše stranke v Št. Ilj v Slovenskih goricah. Govornik Mermolja je bil prijateljski opozorjen, da se nekaj od ljudske stranke pripravlja, ter da bo hud govorniški boj. Zato je šel Mermolja z veseljem na shod, ker ničesar bolj ne želi, kakor da bi se na shodih srečal z nasprotnimi govorniki. Na shodih naj bi govorili oboji, ljudstvo pa naj bi sodilo. Nasprotna gospoda to tudi dobro ve. Ve tudi, da se oprijemajo kmetje in kmetice resnice povsod, kjer nas slišijo govoriti. Vsled tega so izumili najnizkotnejši način boja proti nam: razbijanje shodov, da ljudstvo ne izve, kaj je ..Samostojna kmetijska stranka".
Tako je bilo v Št. Ilju. Sam ureunik Zebot je prišel v Št. Ilj že dan pred shodom ter pripravil nekaj ljudi, da razbijejo naš shod. On je tam doma. Vedel je, da mu vzame Mermolja, če tam govori, celo lastno župnijo, kar bi mu bilo v preveliko sramoto. To se naj povsod zgodi, ker ljudstvo mora spoznati, da naša stranka ni to, kar oni o njej pišejo in govorijo, marveč da je najpoštenejša in najpotrebnejša kmečka organizacija;, ki noče, da bi bit kmet razcepljen na liberalno, klerikalno in socialistično stranko, ampak da bi bil združen po vsej državi v eni, to je v svoji lastni stranki.
Iz naših govorov in spisov tudi vsakdo spozna, da hoče SKS., da ostane ljudstvo vemo, a ker se tako boje, da ne bi ljudje zvedeli resnice, zato nam hočejo prepovedati govoriti. Tudi naše liste, ki so bili poslani v Št. Ilj na ogled, je vse ena roka poslala nazaj. Boje se, da bi ljudstvo ne zvedelo resnice.
Mermolja je prišel na shod si predsednikom krajevnega odbora iz Jarenine, Sumenjakom, ki je bil prej v odboru »Kmečke zveze". Ali je morda Šumenjak Nemčur (to odlikovanje bi nam »Slovenski Gospodar" rad pripel). Razvidno je, da je moral Zebot pripraviti razbitje shoda, a zdaj se opravičuje v »Straži" in v »Slovenskem Gospodarju", da je ljudstvo miril. Na Mermoljevo
opazka, da je Zebot odgovoren za ves šfcandal, je le-ta res zaklical, naj se zboruje. Obenem je pa hujskajoče govoril ter označil Mermoijo za Nemčurja in narodnega izdajalca. »flda, če so bili ljudje zaraditega na Mermoljo ogorčeni. Vsled tega se bo Zebot zagovarjal pred sodnijo. Mermolja, ki je bil pred razsulom Avstrije in po njenem razsulu najvnetejši narodnjak, kar je še danes, si kaj takšnega ne bo pustil dopasti. S tem, da pristopajo v kmečko stranko tudi kmetje posestniki, ki so bili prej Štajercijanci, vendar še ni rečeno, da postane stranka to, kar so oni prej bili, ampak nasprotno, da se morajo oni ravnati po strankinem programu, ki je naroden in državotvoren. Nesramna laž je tudi, da bi bil neki Reininger, ki je den-nnciral Slovence leta 1914., v naši stranki.
Shod je preprečil neki star človek, ki je, kakor izvemo, pri vseh občanih na slabem glasu in ni nikak kmet. Obnašal se je kakor pijan šnopsar ter rabil vse mogoče izraze. Ravno tako sta se obnašali dve ženski. Neka Vračko- je pridrvela kakor furija, trgala naše lepake in se-;zaganjala v Mermoljo kakor v antikrista, ker je bila menda že od kogarkoli tako nahujskana. Ljudstvo je stalo in bi rado videlo, da bi se vršil 'shod. Tudi Zebotovemu pozivu, naj gre zborovati za njim v »Slovenski dom", ni sledilo. Ker pa omenjeni razgrajač s še nekaterimi drugimi ni odnehal, je Mermolja odšel. Pozivljemo vso pošteno slovensko javnost, da sodi, ali je takšno bojevanje »Slovenske ljudske stranke" v čast gospodu uredniku Zebotu in tudi sploh celotni nasprotni stranki. S tem podlim, najnizkotnejšim činom se pa še hvalijo v »Straži" in v »Slovenskem Gospodarju", da je stala »Samostojna kmetijska stranka" pred ljudsko sodbo. Kateri sodnik je še obsodil človeka, preden ga je bil zaslišal? Kličemo vam: Ce nimate boljših sredstev v boju proti nam, ste že danes propadli. Ljudstvo- bo zvedelo resnico. Vsak kmet in vsaka kmetica mora zvedeti, kaj smo in kaj hočemo. Ne boste nas ostrašili. Nobena zloba nas ne bo ustavila. Mi gremo dalje, neustrašeno v boj za Staro Pravdo.
»Slovenski Gospodar" in »Kmečka
zveza".
»Slovenski Gospodar" in njegov urednik, ki sta stala med vojno na strani »slavne, nepremagljive" Avstrije, si lastita danes zaslugo za ustanovitev Jugoslavije ter za pravico samovlade. Ta dva sta celo vojsko navduševala »naše fante", naj dajo kri in življenje za »dunajsko apostolsko veličanstvo pa milosti božji". Ti »naši fantje" smo bili pa tudi skoro vsi možje v starosti do 50 let. Ta dva sta navduševala naše vsled groznega časa duševno strte žene in dekleta, ki so bile vedno v skrbeh; žene za svoje može in sinove, dekleta za svojel drage ženine, kateri so trpeli v neskončni vojski. Navduševala sta jih, naj pridno delajo in sejejo, da bo mogla vojska dalje trpeti. Ta dva sta s svojo ,,Kmečko zvezo"pomagala kmetici, potem ko je s krvavim trudom pridelala žito, da ga je smela prodati po 15 krajcarjev kilogram, čeravno bi žitoi doma rabila za sebe in za družino. S to svojo »Kmečko zvezo" sta pomagala kmetici čistiti hleve tako-temeljito, da ni imela s čim orati, smela pa je kopati, da le reši domovino in dunajsko veli-
čanstvo. Med tem pa so bili hlevi gospode polni. Dalje je ta »Kmečka zveza1"' skrbela, da je naša slovenska kmetica smela prodati vojnemu erarju živino za polovico ceneje kakor so jo prodajali Mažari in Hrvati. Dalje sta skrbela ta dva kmečka prijatelja, da je šel skupljeni denar za vojna posojila, ki se baje najbolj obrestujejo. Poleg tega se je pa s takimi posojili pomagalo vzdrževati vojsko še naprej, s Čimer moreta žena in dekle doseči, da mbž, sin, ženin lahko častno pade za »avstrijsko domovino". Kaj to, če bft žena vdova, če bo kopica otrok brez očeta in če dekle izgubi ženina. Obe morata spoznati, da je to kazen za greh. Dekle sme postati »stara devica", ona utegne kot spokornica biti najboljša agitatorica te svoje dobrotljivej predpostavljene gospode. Za danes toliko v razmišljevanje vsem tistim, ki si še zastirajo oči pred svetlobo. Naš kmet in naša kmetica, naš mož, naša žena, naš fant, naše dekle;, nosii naš list tja, kjer ga še ni in širi ga vsepovsod! Naj zašije luč resnice v vsakem kraju, ki je še danes zaplankan z desko »Slovenskega Gospodarja" in »Kmečke zveze".
Zakaj mora biti kmetijska organi-zaoija tudi politična?
Ako primerjamo prihodnost z našo preteklostjo, vidimo, da se nam, ako ostanemoi brezbrižni za svoj stan, odpirajo vrata v novo suženjstvo-. Ta moment (trenutek) nekako vse zavida kmeta, trdeč, da ima vsega dovolj. Ne spomni se pa nihče žalostnih časov našega kmetai v predvojni dobi, kO so bili redki tisti, ki so splezali na vejico samostojnosti in bili brez dolgov. Cena, pridelkov, kakor pšenice, živine, vina, je bila nizka in komaj se je rilo zl obrestmi in d a vla naprej. Med vojska pa so si morda malo opomogli samo tisti kmetovalci, kateri so imeli dolvolj delovnih moči. Oni z živino so se komaj otresli dolgov aH pa sploh ne. Kaj pa sedaj ? se vprašamo. Denar bo zgubil svojo vrednost, davki bodo veliki, nastalo bo pomanjkanje denarja. Naši pridelki bodo padli! v ceni, a industrijski predmeti ostali pri visokih cenah. Zopet bodo ljudje začeli zapuščati deželo in lezti v mesta in tovarne. In kmet? Najboljši kmet bo lahko padel v dolgove in suženjstvo se bode začelo znova.
Zato pa: Ali je v-sedanjem času res na mestu, da se kmet samo strokovno organizira ? Ali naj se pridno trudi zboljšati svojo živinorejo, sadjerejo, vinorejo, poljedelstvo, da dobi lepe pridelke? Ali naj potem čaka, da svoje pridelke po sramotno nizki ceni proda? Kaj ima od tega? — Nič! Delal bi samo za druge! In! v drugem primeru: Ce tudi blago mogoče primerno- proda, bodo pa bremena in p-lačilal taka, da mu bodo dohodki prenizki. Iz tega sledi, da je strokovna organizacija brez političnega ozadja v sedanjih razmerah nezadostna. Ako kmet kaj piridela, naj ima pri določevanju cen vsaj toliko- pravice, da se bo smel varovati izgube, kakor tudi naj ima pravico gleda-ti, ako kaj skupi, da mu visoke cene, bremena in davki ne bodo- onemogočili gospodarskega obstojTudi kmet naj soodločuje o tem, kako država', gospodari z denarjem in z državnim premoženjem. Zato je velika pregreha, da, zločin, ako sedaj kmeta ne pustijo iti pota, ki mu je v ti dobi potreben. Tiste gospode, ki
Prispevajte v tiskovni sklad za »Kmetijski List"!
vlačijo kmeta v nesamostojno „Kmečko 'zvezo" in v nesamostojni »Kmečki s^et", bi vprašal, se li upajo- prevzeti odgovornost pred Bogom in pred narodom, ker gotovo vedo, da ne delajo za koristi kmeta, ampak za svoje. Zdi se mi, da
pripravljajo čase Matije Gubca.
* # *
Obenem naj mi bo dovoljeno napisati še naslednje vrstice :
V »Straži" sem čital, da se vrše v kratkem v ljutomerskem okraju in drugod shodi viničar-jev, ki jih skliče strokovna zveza, oziroma »Slovenska ljudska stranka". Vse prav, nimamo nič proti temu. Toda če pomislimo, da se nam je nedavno očitalo, da hočemo razredni 'boj, se človeku gabi to početje. Ali niso viničarji in kmetje eno! Tesno s kmetovo družino zvezani, živijo enako življenje kot kmet, delajo ravno tako od zgodnje ure do poznega večera kot kmet. Redijo govedo, svinje in perutnino in ravno tako gledajo, da morejo prirejeno prodati kot kmet. Iz viničarjai postane kdo lahko zmeraj kmet in mnogi pridni viničarji so* si že nakupili zemljišča in žive z nami enako življenje. Marsikateri pa si bodo tudi še lahko nakupili lastne domove sedaj ob izvršitvi agrairne reforme. Jaz ne vem torej, čemu razdirati vrste trpinov. Zdaj bodo menda sklicali še male posestnike, obrtnike! in kdo ve kaj še vse.
Izjavljam odločno, da je vsak nasprotnik kmečkega stanu in naroda, kdor med prebivalstvom na deželi v lasten prid seje razdor.
Kmet iz ljutomerskega okraja
Verižniki ali kaj?
»Slovenski Gospodar" piše, kaj če bi bil Mermolja verižnik ali agent trgovcev, ker ponuja po 10.000 kron na shodih, in Drofenik celo po 20.000 kron. Vprašaj, odkod ta denar. Sicer ne plove, da ponuja ta denar stranka, ne pa govornika iz svojega in to v zmislu objave v 8. št. »Kmetijskega Lista".
Ce sta Drofenik in Mermolja verižnika, imata popolnoma prav, da zapravita denar na shodih, ker drugače bi ga vsekako zgubila. Vsaj naša stranka zahteva, da se zapleni denar verižnikov.
Uspeh naše stranke.
Na drugem mestu objavljamo naredbo glavnega poverjenika za agrarno reformo, glasom kah.'re se ureja oddaja zemljišč v zakup ter oddaja lesa in stelje tistim, ki nimajo dovolj ali nič svoje zemlje, odnosno gozdov. Naša stranka je stavila na omenjeno poverjeništvo utemeljene zahteve ter dosegla to, da bodo kmetje, ki nimajo gozdov, končno vendarle dobili vsaj toliko lesa iz' gozdov raznih velikašev, kolikor ga neobhodno potrebujejo.
Vinski davek na Štajerskem.
Načelništvo naše stranke je poslalo deželni vladi za Slovenijo naslednjo vlogo:
Načelništvo SKS. protestira po nalogu tozadevnega sklepa strankinega izvrševalnega odbora najodločneje zoper odloka nadzorništva deželnih naklad v Ljubljani z dne 10. avgusta 1919., št. 1268/19, odnosno z dne 12. septembra 1919., št. 1268, s katerima se uvaja v slovenskem delu »bivše" Štajerske deželna naklada na vino.
Omenjena deželna naklada na vino je bila vpeljana na Štajerskem z naredbo z dne 30. decembra 1917., št. 117 dež. zak. za Štajersko, vendar ni prišlo do izvajanja te naredbe, ker se ji je ljudstvo v splošnem uprlo. (V dokaz naj bodo še sedaj pri občinskih uradih ležeči in nerešeni zadevni akti.)
Prejšnja štajerska deželna vlada tudi ni silila na izvedbo te naredbe, ker se je le predobro zavedala nevarnih posledic, ki bi se iz tega nedvomno izcimile. Naredba je tedaj obstojala večji del le na papirju.
Skrajno krivičen bi bil ta davek že zaradi tega, ker bi se moral plačevati od pridelka, ki je kmeta stal ogromno stroškov in bi se imel zopet porabiti za delavce in družino, torej za zopetno obdelovanje zemljišča.
Tem krivičnejši bi bil ta davek v današnjih razmerah za štajerske vinogradnike, ko se ven-
dar čutimo v Sloveniji vsi kot eno telo, ter morajo Štajerci odklanjati vsako naredbo^ ki bi hotela delati razliko med štajerskimi in kranjskimi Slovenci ter jim nekako vsiliti mnenje, da z drugimi Slovenci niso enakopravni, odnosno da so nekaki Slovenci druge vrste. S takim postopanjem, s katerim bi se Štajerce za njih stoletno tlačanjenje močnejšim Nemcem nagradilo v dobi enakopravnosti od lastnih ljudi le z novimi davki, bi bila dana le prilika za medsebojno sovraštvo, zavist in splošno nezadovoljnost.
Načelništvoi SKS. stavi zato nujni predlog: Slavna deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani izvoli nemudoma preklicati uvodoma omenjeno naredbo in s tem oprostiti slovenske štajerske vinogradnike nameravanega virskega davka, ker misli, kakor načelništvo SKS. cloznava, več županov odložiti svoja mesta, ker za izvedbo omenjene naredbe v sedanjih neurejenih razmerah ne morejo prevzeti nikake odgovornosti in sodelovanja.
Oddaja zemlje v zakup ter preskrba stelje in lesa.
Glavni poverjenik za agrarno reformo v Sloveniji je z ozirom na to, da iz tehničnih razlo-giov uradna oddaja v začasni zakup ni v vseh primerih izvedljiva, odredil nastopno:
1.)	Nobeno poljedelsko zemljišče (njive, vrtovi, vinogradi, travniki, pašniki) ne sme ostati neobdelano, oziroma neukoriščeno.
2.)	Vsak veleposestnik sme obdelovati v svoji režiji le toliko zemlje svojega veleposestva, ko-likor je more obdelovati sam kot strokovni vodja (ekonom) s svojo gospodarsko družino, v katero spada tudi primerno število nastavljencev in delavcev, doslej zaposlenih na veleposestvu. Izjema je dovoljena le, če zemlje sploh ni mogoče oddati spodaj navedenim soupravičencem v najem.
3.)	Vse poljedelsko zemljišče, ki ga v zmislu točke 2.) ne obdela veleposestnik sam s svojo družino, mora oddati uprava veleposestva še to jesen v najem onim občanom na veleposestvu interesiranih občin, ki se preživljajo deloma ali pa v celoti z obdelovanjem zemlje, pa zemlje sploh nimajo ali pa je imajo manj, nego jim je je treba za preživljanje njih rodbin; nihče teh zakupnikov pa ne sme dobiti na podstavi te odredbe v zakup več zemlje, nego jo more, vštevši njegovo lastno zemljišče, obdelati s svojo rodbino. Po možnosti naj se vpoštevajo pri oddaji v zakup sorazmerno vsi, ki so upravičeni dobiti zemljo v zakup.
4.)	Kot najemniki imajo vselej, zlasti pa tedaj. kadar zemlje primanjkuje, prednost dobro-voljci in vojaki, ki soi se borili za osvoboditev in ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev, invalidi ter vdove in sirote padlih vojakov.
5.)	Vsak podnajem je strogo prepovedan.
6.)	Oddaja zemljišča v najem na dražbi je nedopustna.
7.)	Najemščina v nobenem primeru ne sme presezati dosedanje višine ter se sme zahtevati in plačevati le v denarju.
8.)	Najemna pogodba se sme glasiti le na eno leto in mora navajati pogoj, da velja le, če jo .odobri glavni poverjenik za agrarno reformo. Glavni poverjenik za agrarno reformo bo odobril pogodbe, sklenjene v zmislu te odredbe, ter jih po preteku te najemninske dobe podaljšal vsem onim kmetovalcem, ki bodo zemljišče, vzeto v najem, obdelali skrbno in dosedanji obdelavi primerno.
9.)	Vsak najemodajalec mora sestaviti imenik vseh najemnikov ter v njem razen podatkov o osebi najemnikov navesti število članoiv na-jemnikove rodbine, živečih v najemnikovem gospodarstvu, skupno površino vseh po najemniku ukoriščanih njiv, travnikov in pašnikov (vštevši njegovo lastno zemljišče), površino zemlje, r,a najemodajalčevem posestvu od njega vzete v najem, višino najemnine, preričunjene na 1 ha vsake kulture, in skupno vsoto najem-ščine.
10.)	Ob utemeljenih pritožbah, da se te; odredbe niso izvršile, odpošlje glavni poverjenik na veleposestvo ob stroških veleposestnikovih strokovnjaka^ ki bo v zmislu ministrske odredbe z dne 10. aprila 1919. uradoma izvršil oddajo v
začasni zakup; nadalje se bo v zmislu § 6. te odredbe brezizjemno za vsa zemljišča, oddana v najem, določila enotna zakupnina v znesku petkratnega katastralnega čistega donosa.
K temu se uradno še pristavlja:
Utemeljene, po dotičnih županstvih uradno potrjene pritožbe proti načinu oddaje zemljišč je pošiljati glavnemu poverjeniku za agrarno reformo; v primeru, da pritožba ne bo opravičena, plača krivec stroške uradnega poizvedovanj a t
Oddajo stelje, drv in lesa onim kmetovalcem, katerih potrebščina iz lastnih posestev ni krita, izvrše do nadaljnjih odredb državni nadzorniki, kjer obstojajo, in sicer le v najpotrebnejši izmeri. Kjer pa nadzornikov dosedaj ni, naj prijavijo kmetovalci svoje potrebe občinam, ki naj jih skupno in pregledno predlože glavnemu poverjeniku, to pa le glede posestev, ki presegajo 200 ha. Občinam se posebnih uradnih ukazov in navodil o tej zadevi ne bo izdajalo.
Samoodločba narodov.
Z radostnim srcem: smo sprejeli to idejo, ki jo je izpregovoril predsednik ameriških združenih držav VVilson. Vse ga je slavilo, mlado in staro, vse je pritrjevalo njegovim načelom. Nehote je, bodisi izobražen, bodisi priprost človek z radostnim vzklikom sankcijoniral njegova načela. Slišali smo to na lastna ušesa, ne samo doma, marveč tudi v tujini, po vseh časopisih smo čitali in proslavljali te ideje.
Žalostna izkušnja pa nam kaže, da so ljudje, kateri si te krilate besede prilaščajo le za svojo lastno korist. Poglejmo Italijane! Oni si mislijo: »Mi smo narod in po VVilsonovih načelih imamo samo mi odločevati, bode li Goriška, Trst, Istra i. dr. naše ali ne". Podobno so delali tudi naši mogotci., kateri so že v stari Avstriji vsled protek-cije nekaj veljali. Mi slovenski kmetje pa, ki v ogromni večini tvorimo naš narod, mislimo, da veljajo Wilsonova načelaj kolikor toliko tudi za nas; zato smo se odločili, da se otresemo vsega gosposkega jerobstva, ter smo si ustanovili svoj lastni doin: svojo »Samostojno kmetijsko stranko", v kateri hočemo o sebi sami odločevati, se sami vladati, si sami postave snovati, Ki bodo v našo 'zaščito, naš obstoj in naš napredek. Do tega smo tudi upravičeni, saj tvorimo vendar mi kmetje pretežno večino našega naroda, saj nas je vendar osemdeset od sto. Nam gre torej po Božji in naravni postavi taka pravica. Toda v začudenje so se znašli izmed ostalih dvajset (bdstotkov prebivalstva ljudje, kateri si prilaščajo to pravico, češ: »Mi smo narod, kaj boste vi, vi ste kmetje, vi se ne smete šteti za narod, mi smo za to tu, da kmete vodimo, kot mesar ovce, četudi v mesnico. Saj vendar veste vi kmetje, da imamo mi, dasi nas je samo dvajset in vas osemdeset odstotkov, že od nekdaj oblast nad vami. Ali ste že pozabili, kako smo mi, oziroma naš prednik, kronali vašega kmečkega vodjo Matijo Gubca v Zagrebu z razbeljeno krono? Tudi takrat je bil naš prednik gospod grof Tahi1 domala sam s svojimi zvestimi pomagači napram tolikim kmetom, pa je vse razpršil, je vsem navezal nagobčnike, da so potem zopet radi ali neradi tiho dalje tlačanili".
In po Tahijevem vzorcu delajo ti verni njegovi potomci izmed dvajsetih z nami kmeti. Oni nas bičajo z vsemi surovostmi po svojih časopisih. Oni posajajo naše kmete prvoboritelje na razbeljeno »žerjavico" laži, zavijanja, podlosti, obrekovanja in podtikanja, s čimer hočejo v na,s umoriti samozavest. Z istim časopisjem se trudijo navezati nam nagobčnike, ki smo jih bili vajeni pod staro Avstrijo.
Kaj jim mari resno delo za blagor države, za dobrobit naroda?! Njim je le za to, da ne pride kmet do moči, da sami neomejeno gospodarijo s kmeti po svoji volji dalje. Gre jim za korita, kjer bi mogli lažje snovati načrte za zasužnje-vanje kmeta po Tahijevem načinu.
Toda sveži, oživljajoči vetrič Wilsonovih načel je prevedril dušo slovenskega kmeta. Vidimo, . da so si povsem nasprotne stranke v tem edine, da nas ne dopustijo do organizacije v »Samostojni kmetijski stranki". Sna stranka nas sumniči', a druga jo v sumničenju z lisičjo previdnostjo pddpira, češ, če se ne bo kmet med sabo pretepal in sovražil, imeli bomo mi slabe čase. Iz izkušnje vedo, da, če sta se dva kmeta
Širite misel ujedinjenja slovenskega kmeta!
med sabo rukala, je bil tretji iz vrste dvajsetih, kateri je med tema dvema prav pridno za sebe kravo molzel. Iz tega se vidi, zakaj toliko nasprotovanja proti naši združitvi v »Samostojni kmetijski stranki". Oni se boje za izgubo dobre molzne kravice, za njeno tolsto mleko. Bojijo se za lepe pokorne ovce in njih volno. No, naj se boje ali ne, to jim ne pomaga, nam je vseeno. Kravica in ovca nočeta več (ostati v hlevu teh pastirjev, ampak gresta svojevoljno v svoj lastni hlev.
Gospodje z „golido" in s »škarjami" imajo ostati zunaj. Oni ne smejo tjakaj za njima. Za nje je prostor kvečjemu še v muzeju, kjer se nahajata morilec kmeta Matije Gubca, bivši grof Tahi, in, njegova tovarišija.
Notranjski kmet.
Sokol — Orel.
V pojasnilo »Domoljubu", ki napada naša pristaša Majcena in Zupančiča zaradi tega, ker sta Sokola, povemo, da smatramo mi »Sokola" kakor „Orla" za telovadni društvi, v katerih se politika gojiti ne sme.
Volitve.
Ce beremo dnevne liste, čitamo vedno, da se razne1 strokovne skupine organizirajo neglede na liberalizem ali klerikalizem, ter si izvolijo izmed sebe stanovske tovariše. Nikdar se še ni čulo) ali bralo, da bi si odvetniška, zdravniška ali trgovska zbornica postavila za predsednika pripadnika kakega drugega stanu. Edino- kmet-je-posestniki so še toliko nepoučeni in nesamostojni, da ne vidijo svojih sotovarišev.
Poglejmo, kako je pri kmetijskih družbah in njihovih podružnicah kakor tudi pri kmetijskih korporacijah na deželi -.sploh. Razpišejo se občni zbori in obenem se volijo novi odbori. Gospodje kakega drugega stanu se takoj iz koristolo-vstva pridružijo in si žele, da se jih voli na vsa mero-dajna mesta, čeprav še pojma nimajo o kmetijstvu.
Pri občinskih volitvah je tudi tako ; kaj šele, ko se razpišejo volitve v zakonodajne zastope! Stranke tega' ali onega prepričanja se zbero in določijo v kmetijskih volilnih okrajih navadno za kmetijskega zastopnika veliko raje pripadnika kakega drugega ; i nego kmeta. Gospod vsi-ljenec-kandidat p s ja po strankinem naročilu po deželi shode. 'I a na prsa, bobna, kriči: jaz sem vaš kandidat! Lljubuje in prisega, kaj dobrega bo vse storil.za svoje volilce-kmete, če ga bodo izvolili za poslanca. Poln je medu! Kmetje-volilci gredo na limanice, na pritisk od zgoraj mu obljubijo glas in izvoljen je. Po izvolitvi obrne navadno gospod poslanec hrbet svojemu volilnemu okraju. Če nanese slučaj, da moraš iti do tega gospoda poslanca, te mrzlo odslovi ali pa ti z lažjo odgovarjal, da ni mogel tega in tega storiti, ker drugi niso dopustili ali ne dopuste.
Ako se ne motim, so pred nekaj leti po- volitvah taki gospodje v državnem zboru najprvo glasovali za sebe, namreč za povišanje svoje plače. Vprašam: ali je bilo to- v korist volilcem? Gotovo ne! Ce jim je1 res toliko za; čast., bi: lahko poleg svojih mastnih dohodkov častne službe zastonj opravljali.
Dragi sokmetovalci! Pri prihodnjih volitvah bodimo dosledni in volimo samo kmete, ki poznajo svoj stan do zadnje trohice, ne pa gospode, ki skrbi le za svoj dobrobit ter meče kmetu samo drobtinice od polne svoje mize in to šele takrat, ko je sama sita.
Iz tega nam sledi načelo: gospoda naj ima svoje stanovske zastopnike, kmet1 pa svoje.
Pismo z Dolenjskega.
Velika večina Dolenjcev se bavi s prašičerejo. Ta je tudi glavni dohodek skoro vseh Dolenjcev. Vsaj dosedaj je bil, toda če bo cena prašičem tako padala, kakor je sedaj padati začela, bo vsak kmet primoran prašičerejo opustiti. Mladi pujski, ki so stali pred nekaj meseci 600 K, stanejo sedaj 60 do 80 K. In vse bi še bilo, ako bi tudi cena drugega blaga, ki ga kmet potrebuje, sorazmerno z njegovimi blagom padala.
Sedaj proda kmet par pujskov, 'za izkupiček pa dobi en par nogavic. Dosti kmetov je tudi ta-
kih, ki nimajo svojih konj; saj je vsakemu znano, kako' kruto je avstrijska vlada rekvirirala vso vprežno živino. Torej kmet, ki nima vprež-ne živine, je priredil n. pr. šest mladih pujskov od ene plemenske svinje in jih hoče peljati na semenj, recimo v Novo mesto. Najeti mora voznika, da mu jih pelje na semenj. Za vožnjo iz Bučke,, Skocijana, Rake: ali iz Studenca računa vsak voznik najmanj 50 kron. Ker je kupčija skrajno slaba, pripelje kmet pujske vsaj trikrat na trg, preden jih more prodati. Za njfe dobi približno 240 kron; vožnja ga stane 150 kron zase in za voznika porabi vsakokrat približno 50 kron. Od vse prireje ima torej 60 kron izgube.
Vrhutega mu nabijejo še dohodninski davek, češ le plačaj kmet »dobičkar". Ako pojde tako naprej, bodo prišle v nekaj letih vse kmetije na boben.
Vlada naj dopusti prosto trgovino vsaj po Sloveniji in kmalu bo ustreženo tistim, ki bi radi kupili, pa ne morejo, in prodajalcu, ki mora prašiče pod ceno prodajati. Prašičereja je krila dosedaj skoro vse stroškg kmetij po Dolenjskem. Sedaj je kmet prisiljen jemati na posodo, ako hoče kriti stroške. — Kam pa zadolžene kmetije peljejo, vsak dobro ve. Z govejo živino ni dosti prireje; nanjo mora kmet čakati dva do tri leta, preden je za prodajo. S čim naj kmet med tem časom krije stroške? Kovač prekuje par konj ter računa 50 kron; prekovanje je potrebno najmanj osemkrat na leto. Stroški znašajo 400 kron. Kam pride kmet v takih okoliščinah?
V mirnem času je prodal kmet par pujskov za 30 kron in dobil ene hlače za tri krone; sedaj pa proda par pujskov za 60 do 80 kron in plača za ene hlače 120 kron. Hlače raztrga pri delu gotovo v treh mesecih. Preden pa priredi pujske, da so dobri za prodajo, minejo tudi trije meseci. In če bi imel skrbeti samo zase, kje pa je še ostala družina! In vrhu tega sliši večkrat še razne prijaznosti, kot da je oderuh, dobičkar itd.
Naj vlada vendar uvidi, da je in da bo kmečki stan državi najmočnejša opora, zato naj skrbi za njegovo pov'zdigo in za to, da se ga ne zatira.
Kmečki sin.
Resnica in laž.
Da se povzdigne resnica, naj se zatira krivica! Glavno sredstvo krivice je laž. Torej) za-trimo laži pot. in izruvajmo- njene korenine!
Da se to nekako! umetnoi zgodi, bilo bi svetovati, da se vsakemu lažniku naloži kazenska globa (ali davek). Ko bi se to. vpeljalo v naši državi Jugoslaviji, bili bi pri tem najprvo in najhujše prizadeti vodilni krogi monopolne klerikalne stranke.
Dovolite, da vas nekaj vprašam. Sicer se mi ne vidi vredno, da se pečam z ljudmi, ki hočejo sami sedeti pri zeleni mizi politike in sklepati tamkaj račune (katere naj bi plačevali državljani in pri katerih je najhujše prizadet le kmet) ter z gospodi, ki srkajo šampanjec na naš račun, kakor so že vajeni od nekdaj. Ker se nahajamo sedaj v novem državnem položaju, vam stavim sledeča vprašanja, in sicer: 1.) katerega stanu je največ v Jugoslaviji; 2.) kdo naj vodi in zastopa kmeta; 3.) kdo ve boljše nego kmet, kako se naj drži za plug in za motiko; 4.) kdo podpira in živi vse druge stanove; 5.) kdo je bolj negotov plačila za svoje delo kot kmet; 6.) ali nima kmet pravice videti sleherni račun, katerega mora na vaš ukaz plačevati; 7.) ali ni kmet tako svoboden državljan kakor gospoda; 8.) zakaj trdi gospoda, da se kmet ne zna sam voditi; 9.) kako pa ga je gospoda vzgajala od leta, 1848. pa do danes; 10.) ali se ne govori gola resnica, če se očita, da je imela gospoda kmeta le za to, da ji je polnil žepe in mastil želodec; 11.)je li gospoda zares kaj dobrega storila za kmeta; 12.) ni li gospoda silo rabila, ko je zbirala kmeta v svoj tabor, kot se je to- zgodilo na shodu »Kmečke zveze" pri Sv. Marjeti ob Pesnici v nedeljo- dne 10. septembra 1919., ko se je branil dostop h govorniku, ki je bil kmečki strokovnjak; 13.) ali zamo-re krojač krpati čevlje, ako se tega ni učil?
Mnogo in nešteto bi bilo še vprašanj na vas, ki se drvite za našim vodstvom, toda za danes vam bodi to dovolj.
Ker je pa gospoda dostikrat mnogo bolj razpoložena za pisanje nego mi kmetje, ki komaj čakamo, da se od trudapolnega dela odpočijemo, drznem se naši monopolni klerikalni stranki
predložiti še eno vprašanje, in to je: Zakaj je profesor dr. Hohnjec izpodrinil našega poslanca Ivana Roškerja ter kdo izmed nas kmetov je volil njega za svojega zastopnika in na kak način je bil izvoljen? Morda ne vemo, da je to zahrbtnost, saj je g. župnik pri Sv. Marjeti poudarjal in trdil, rekoč: »Poslanec Rošker je bil ovržen zato, ker ni bil 'zanič". Kot ga je nekdanji ondotni župan Ivan Thaler zafrknil, rekši: »Rošker pač ni hotel tako- plesati, kot ste vi godli!" se je g.župnik izrazil: »Rošker je bil proti veri in proti nam!" Lagati jih ni sram, teh gospodov!	.
Kmet iz Slovenskih goric.
Naša pot.
Vse politične stranke obetajo kmetu zboljšanje njegovega položaja, a namesto da bi šlo na bolje, vidimo, da je kmet vedno na novo tepen. Ce pa poslanca kake politične stranke na shodu pokličeš na odgovor, noče prevzeti nobene odgovornosti za tiste brce, ki jih dobiva kmet. Da, še takrat ne, kadar je njegova stranka sama udeležena na vladi. Izgovor se kaj hitro dobi: Saj takrat, ko se je o tem sklepalo, gospoda poslanca ni bilo zraven, je bil zadržan zaradi bolezni ali pa po opravkih. Sicer pa pravi, da je njegova stranka vse storila, da zlo prepreči. Zalibog pa da v tem slučaju (!) ni bilo, mogoče nič doseči, ker so druge stranke drugače odločile, ali ker je minister, sklicujoč se na državne potrebe, kar sam na svojo pest ukrenil tako, kakor ni prav. H koncu) tacega zagovora pa se gospod poslanec samozavestno udari po prsih in slovesno izjavi: »Zagotovim vas, kmetje, da ,mi in naša stranka smo in bomo storili vse, kar je mogoče, da se ta za kmeta tako krivična odredba čim prej ukine!" Poslanec odide, odredba pa seveda ostane še dolgo v veljavi, in žuli kmeta naprej. Še več! Za njo pride zopet kaka nova škodljiva odredba in tako naprej, da ni nikoli konca.
Tako nekako se je izgovarjal na primer poslanec SLS., ko ga je zadnjič na shodu v Mavčičah kmet Novak iz Jame prijemal zaradi tega, ker je vlada v Belgradu naložila v svoji kratkovidnosti veliko- carino na take predmete, ki jih kmetje zelo potrebujejo, tako da so cene tem predmetom strašno- poskočile in je vsled tega kmetovanje občutno otežkočeno. Poslanec je dokazoval, da je »Slovenska ljudska stranka" glede odredbe o carini popolnoma nedolžna, ker je finančni minister to odredbo menda izdal', ne da, bi »Slovenska ljudska stranka" imela priliko proti njej nastopiti, da pa je odredba krivična, da žuli kmeta in da je' on in njegova stranka ,za to, da se ta odredba prekliče. Mi bi o tem ne govorili, ko bi bil to) edini slučaj in ko bi se samo ta poslanec tako izgovarjal. Ali takih slučajev je tisoč. Na eni strani se kmetu predstavljajo, kot da so vsemogočne in da edinO od njih <^dvisi sreča in nesreča kmečkega ljudstva. Kadar pa je kmet kljub velikemu (!) vplivu, ki si ga te stranke laste, na vsi črti tepen, tedaj noče biti" nihče kriv, tako da mora kmet, če zahaja pridno na shode različnih strank, priti do zaključka, da je najbrže revež sam kriv svoje lastne bede in nepravde. Kako neki ne! Politične stranke, ki imajo menda vso moč v državi, ki postavljajo in odstavljajo ministre po svoji volji, so vse brez izjeme na njegovi nesreči redno nedolžne. Ali pa mora reči, da stoji kmečkemu stanu nasproti neka višja sila, strašna usoda, kizmet^ proti kateri so politične stranke brez moči in pred katero klonijo glave tudi tisti, ki trdijo o sebi, da so kmetovi najboljši prijatelji in da se potegujejo za njegove koristi.
Mi ne verujemo v ta kizmet, zato pa bi radi tem bolj spoznali tisto silo, ki obvladuje državo ter ustvarja politično ozračje, v katerem kmetu ni mogoče priti do pravice. To silo hočemo- razkrinkati, in tej sili napovedati boj.
Kdo je kriv naše nepravde, kdo odgovoren za brce, ki lete vedno iznova na nas?-To vprašanje si stavi dan na dan na tisoče slovenskih, hrvaških in srbskih kmetov, ki po sto in sto letih medsebojne ločitve tvorijo danes v naši Jugoslaviji eno samo ogromno družino trpinov. Kakor slovenski, tako trpita tudi: srbski in hrvaški kmet na svoji zemlji in iščeta odgovora na to usodno vprašanje. In prišel bo čas, ko bo
Dokler redi kmet gada na prsih, ne sme kričati, ako ga pika.
i ■ ■
ta odgovor dan, dan tako jasno, da tudi naj-huj ši sovražniki kmeta ne bodo imeli več poguma, zoperstavljati se upravičenim zahtevam razredno in strokovno organiziranega kmečkega stanu. Tedaj pa bo tudi konec paševanja današnjih »vsemogočnih" političnih strank.
Matija Gubec.
Strankine vesti.
Naši shodi bodo: v nedeljo dne 5.oktobra: v Sostrem po prvi sv. maši, v Mirni na Dolenjskem po prvi sv. maši v dvorani g. Bulca, v Vrh-logi ob dveh popoldne pri g. Bračiču, v Medvodah ob treh popoldne, v Poljanah nad Škofjo Loko; v nedeljo dne 12. oktobra po prvi sv. maši v Zelimljah; v nedeljo dne 19. oktobra v Toplicah po prvi sv. maši. (Več se naznani z lepaki.)
Poziv!
Vse tiste naše somišljenike, ki se čutijo sposobne nastopati kot govorniki, vljudno pozivlje-mo, da javijo našemu tajništvu svoj naslov ali pa se sami osebno zglase.	(
Politični katekizem.
Kaj je parlament?
Beseda parlament je imela v raznih časih ralzličen pomen. Dandanašnji; razumerrio pod to besedo ljudsko zbornico ali državni zbor, odnosno v Jugoslaviji »Narodno predstavništvo", v katerem delujejo od ljudstva izvoljeni poslanci, z drugo besedo predstavniki naroda ali parlamentarci. — V Avstriji je obstojala poleg ljudske zbornice tudi »gosposka zbornica". V njej sta bila zastopana plemstvo in duhovščina; poleg tega je smel cesar podeliti dosmrtno članstvo v tej zbornici tudi raznim učenjakom in umetnikom zaradi njih posebnih zaslug. Ako je državna potreba zahtevala ustvaritev kakega novega zakona, izpremembo kakega zakona alii kako novo uredbo, je to morala odobriti najprej ljudska zbornica. Gosposka zbornica se je o tem istotako izrekla. Ako je čutila, da se z novim zakonom ali vsled izpremembe zakona utegne gospodi kratiti kake predpravice, je odobritev odrekla. Stvar je potem »v vodo padla", kakor se je po navadi reklo; zakon se tedaj ni ustvaril, todnosno izpremenil.
Kaj je carina?
Carina je nekaka davščina, ki jo pobira država. VI srednjem veku se je ta davščina pobirala kot mostnina in podobno, kakor tudi tako^ zvana tranzitna carina, ki jo je bilo treba plačevati od vsakovrstnega blaga, ki je prihajalo mimo mitnic, dalje tržnina, ki jo je biloi treba oddajati ob sklepih tržnih kupžij. Finančna carina je tista, ki naj služi državi kot, rekli bi, neke vrste redni prejemek, in se pobira pcnajveč od takih predmetov, ki se uvažajo iz tujine, kakor n. pr. od kave. Varstvena carina je tista, ki ima namen, varovati domače poljedelstvo, industrijo in obrt pred tujezemsko konkurenco. Taka carina se nanaša na pridelke, odnosno izdelke, ki se jih tudi doma dovolj proizvaja1, kakor so žito, živina, tkanine, stroji. Zelo visoko carino, ki naj prepreči in onemogoči uvoz takih stvari, ki jih je v državi veliko več, kot sd jih potrebuje, se imenuje prohibitivna carina. Carinski tarif je se-znamek vseh predmetov, ki se jih iz, države izvaža in se jih v državo uvaža. Višina zneska, ki ga je v vsakem posameznem primeru plačati, je naznačena v takozvanih carinskih nastavkih. Carina se odmerja nai podlagi teže, pri nekaterih predmetih pa tudi na podlagi vrednosti in temu primerno razločujemo' težinsko in vrednostno carino.
Kaj je trgovina?
Trgovina je obrtno nakupovanje stvari v svrho nadaljnje prodaje, ali bolje: trgovina je ono gospodarsko delovanje, ki posreduje promet (nakup in prodajo) med pridelovalci (prddu-centi) in porabniki (konsumenti). Glede na obseg delovanja razločujemo malo in veliko trgovino. Za varstvo koristi obrti in trgovine poslujejo trgovinske in obrtniške zbornice, pri večjih sodiščih tudi trgovinska sodišča.
Kaj pomeni beseda »konzul"?
Ta beseda pomeni od 14. stoletja dalje zastopnike države v tujezemstvu, ki jim je poverjeno varstvo v tujini bivajočih državljanov in posebno še varstvo in pospeševanje trgovine. Konzulov urad se imenuje konzulat.
Kaj pomeni beseda »diplomat"?
Diplomat je poslanik, ki zastopa koristi svoje države pri vladah tujih držav. Take poslanike imenuje in nastavlja navadno vladar; ravno tako sprejema vladar poslanike tujih držav, ki pridejo v njegovo državo zastopat svoje države. Po mednarodnem pravu so poslaniki nedotakljivi ali sakrosanktni.
Kaj pomenita besedi »državne finance"?
Te dve besedi pomenita nekako toliko kakor besedi »državno gospodarstvo", to je predvsem državne dohodke ini izdatke.
Kaj je »ustavotvorna skupščina ali konstituanta" ?
To je zbor poverjenih (navadno od ljudstva izvoljenih) zastopnikov, ki imajo določiti ustavo in obliko države, ki se ustanavlja.
Kaj je to »državna uprava"?
Pod državno upravo je razumeti v širšem pomenu vse državno delovanje (v protislovju z državno ustavo), v ožjem pomenu pa pravosod-stvo in skrb za občo blaginjo (v protislovju z zakonodajo). Dandanašnji je o"bseg državne uprave izražen v obstoječih upravnih uredbah, to je v ministrstvih in državnih uradih.
Dopisi.
(Vinski davek na »bivšem" Štajerskem.) Deželna vlada za Slovenijo, odnosno- nadzorništvo deželnih naklad v Ljubljani, je izdala naredbo-, s katero se vpelje na bivšem Štajerskem davek na vino, 111 sicer na podlagi neke ponesrečene naredbe prejšnje deželne vlade v Gradcu iz leta 1917. Tako torej bomo mi slovenski štajerski kmetovalci tudi v naprej trpeli pod posledicami podedovanega greha prejšnje nemške graške vlade v zabavo in posmeh našim to-varišem v ostali Sloveniji. Za to, da so nas prej naše nemške oblasti na Štajerskem zatirale, z raznimi rekvizicijami do mozga oropale in nas pognale na rob propada, moramo biti še tudi danes po mačehovsko vladani in zatirani, menda zato, da se ne bi od dobrot, ki nam prihajajo od naše ljube doktorske vlade, prevzeli? Ne, gospodje doktorji, tako se nismo dogovorili! Mi ne maramo nobenih priboljškov, hočemo pa nositi vsaj v Sloveniji enaka bremena, za kar zahtevamo enake pravice. To- si zapomnite! Plačilo in posledice vam ne bodo izostale, ako nas Slovence poskušate zopet, raztrgati in razdvojiti.
(Brežice.) Dne 27. septembra je bilo tukaj zborovanje vseh občinskih predstojnikov in kmetovalcev brežiškega političnega okraja. Z ozirom na naredbo deželne vlade za Slovenijo, s katero se hoče vpeljati vinski davek za spodnještajerske vinogradnike, so poročali župani vseli krajev o velikanskem razburjenju ljudstva vsled tega nezaslišanega koraka, s katerim se hoče naše že od prejšnje graške vlade popolnoma izmozgane štajerske kmetovalce zopet po prejšnjih receptih zasužnjiti. Sklenil se je oster protest proti tej naredbi in podala se je izjava, da rajši od-lože vsi župani svoja mesta kot bi s tako naredbo nosili svojo kožo na prodaj med1 razburkano ljudstvo. Vsaj v Sloveniji bi želeli enakopravnost: enake dolžnosti in enake pravice. Vsak priboljšek v obliki krivičnih davkov, ki bi odpadal samo na nas štajerske vinogradnike, pa qdločno odklanjamo-. Razmotrivalo se je dalje o izvedbi agrarne reforme v našem političnem okraju in so se storili važni sklepi, ki se v obliki zahteve predlože pristojnemu oblastvu. Odločno se je protestiralo tudi proti omejitvi posesti orožja takim osebam, ki orožje nujno rabijo za brambo svojega imetja in življenja. Zahtevalo se je, da se orožni listi izdajajo neovirano tistim osebam, ki jih občinski uradi priporoče brez vseh nadaljnjih poizvedb orožnikov. Občinski uradi bodo gotovo svoje ljudi bolj poznali kot orožniki, ki se dostikrat vsakih par tednov menjajo.
Z vso strogostjo pa se naj zasleduje sumljive elemente, ki se oboroženi klatijo po gozdovih in napadajo poštene ljudi. V izsleditev in iztrebljenje teh ljudi se dosedaj ni povzel še nobep potreben korak. To zborovanje je bilo že tretje v tekočem letuvna katerem so zastopniki občin vsega političnega okraja složno- razmo-trivali naše kmečko-gospodarske potrebe.
(Brežice.) Ob priliki predpisa vinskega davka za slovenske štajerske vinogradnike bi podpisani zelo- radi zvedeli, kje neki tičijo sedaj tisti gospodje doktorji, ki kot »kmečki" štajerski zastopniki vlečejo mastne poslanske dijete v Bel-gradu? Vi »kmečki prijatelji", sedajj je čas, da p-okažete svojo ljube'zen do nas kmetov in se zavzamete za naše pravice. Pa sedaj nimate časa, kdo pa bi se prepiral in šetal po Belgradu. No, prišli boste; že še, ko boste rabili glasove! Kajne? Pa vašo »ljubezen" vam bomo vrnili! In kaj dela »Slovenski Gospodar", da niti najmanj ne omeni krivice, ki se nam hoče s tem davkom prizadejati? Tudi on nima časa, mora obhajati zmagoslavje nad našo kmečko organizacijo, katero je spremil k pogrebu v St. Ilju. Pijan veselja, da je zamogel naiti v St. Ilju nekaj nepoučenih ljudi, ki so se dali nahujskati in zapeljati k napadom na naše organizatorje, vriska kot mlad petelin in modruje sam nad -svojo bu-dalostjo. Gospodje pri »Kmečki zvezi", če nas hočete pripraviti do tega, da vam vračamo milo za drago, boste imeli presneto malo shodov na Štajerskem. Pomilujemo pa tiste St. Iljčane, ki sO se dali nahujskati od človeka, ki je kot urednik »Slovenskega Gospodarja" dela! največjo propagando za nemške Habsburžane in ščuval Slovence na boj proti lastnim bratom Srbom, katere je imenoval narod roparjev, morilcev itd. In tak izvržek človeštva se upa nas, ki smo- trpeli preganjanje za našo narodnost in osvobojen je, blatiti z nemškutarji, brezverci itd. S tem, da ne izločujemo po vzgledu »Slovenskega Gospodarja" tistih, ki so bili zapeljani po »Štajercu" in njegovih generalih, vršimo najboljše državno delo, ker jih s svojim postopanjem pripeljemo zopet na pravo: pot zavednih državljanov. Ker se je »Slovenski Gospodar" svoj čas zaletaval v »mehko šibko hrbtenico" podpisanih, mu povemo, da ni samo naša hrbtenica, ampak da sta tudi naša volja in naša pest tako trdni, daj jih ne o-mehkuži več noben hujskač in razdiralec kmečke sloge. Ideja ujedinjenja našega kmeta se je rodila obenem povsod tudi v našem Po-savju. Dne 5. marca 1.1. smo bili zbranf v Brežicah na gospodarskem posvetu vsi kmečki župani in kmetovalci brežiškega okraja. (Štirje župani prejšnji pripadniki liberalne in1 12 županov prejšnje klerikalne stranke.) Uvidevši, da je rav-nql in edino kmečki stan tisti, za katerega dobrobit se ni brigala prav nobena dosedanja stranka, temveč ga je vsaka nesramno z lažjo, s ,hi-navščino in z zaničevanjem izrabljala, se je izrekla soglasno potreba o ujedinjenju, osamosvojitvi in organizaciji kmečkega stanu v lastni stanovski stranki. Naročilo se je priljubi j enentu nam tovarišu Ureku, da deluje v imenu nas vseh na udejstvitvi teh najpotrebnejših in svetih načel. Sele po dolgem smo se znašli in ustvarili proti volji časti in vlade lakomne gospode, naj si bo kakršnekoli barve, svojo čisto in samo-kmečko organizacijo, a brez nemškutarjev in naših ljubih doktorjev. To- idejo sta ustvarili sila in volja kmečkega ljudstva samega, in za to idejo gremo v boj do popolne zmage trpečega ljudstva nad brezdelnimi paraziti. Vera zaradi tega, če se združi trpeči rod, ne bo trpela, temveč se okrepila, če bo verno ljudstvo uvidelo, da je cerkev res hiša božja, v kateri bo deležno božje besede. Končno še omenimo, da si odločno prepovedujemo, da bi nas, "ki smo osiveli v delu za narod, taki mlečnozobi fantički krog »Slovenskega Gospodarja" imenovali nemčurje ali brezverce. Sicer pride obračun, ki pa ne bo lahek.
Vsi župani brežiškega okraja.
(Dramlje.) Slučajno mi je prišla v roke št. 36 »Slovenskega Gospodarja", v kateri je dopis- iz Dramelj. Dopisnik jadikuje, da se stari prepirljivi časi vračajo. Kdo pa je kriv prepir-ljivosti v mirnih Dramljah? Naši pradedje so cerkev sv. Magdalene postavili za božjo- čast in za dušni blagor človeštva. Privandral je pa neki politični kovač, ki je to božje svetišče izpremenil v 'politično kovačnico, kjer se na svetem mestu zlorabljata vera in celo! sam Bog v politične
Kmet, ki dela proti naši stranki, daje sam gospodi bič v roke.
namene. Trn v peti je temu kovaču tudi shod SKS., ki je bil dne 31. avgusta in na katerem se je resnica govorila. Proti temu shodu se vsako nedeljo s prižnice bije. Dopisnik omenja tudi, da „Slovenski Gospodar"' deluje za kmečki stan že 53 let. Mislim, da bi bilo v 53ih letih že čas, da bi bil „Slovenski Gospodar" (ako je res tako vnet za kmeta) priporočal ,,Samostojno kmetijsko stranko", ker kmet je že dalje suženj kot 53 let. Omenjeni list poroča nadalje, da piše ..Kmetijski List", da sprejema: liberalce, klerikalce itd. No, ako se grešnik spokori, ali se naj izobči iz človeške družbe? Nadalje pa' dopisnik ».Slovenskega Gospodarja" še svari: „varujte se krivih prerokov!" Na uho povem temu dopisniku : „Varovali se bomo krivih prerokov, tistih, ki hodijo v ovčjih oblačilih, pod katerimi se skrivajo grabežljivi volkovi, kateri pravijo, da je vera v nevarnosti in nam s tem mečejo pesek v oči. Varovali se bomo listih, kateri hočejo še nadalje kmeta v krempljih držati. Varovali se bomo tistih, kateri nimajo v svoji torbi nič dna!"
Kmetavzar.
(Jarenina.) Zgražamo se, ko čitamo napade na govornika naše stranke Mermoljo, ki ga hočejo nasprotniki na vsak način narediti za Nem-čurja ali narodnega izdajalca. Dobro vemo, kako neustrašeno je nastopal med Nemškutarji in Nemci za slovensko in jugoslovansko stvar, ko je prišel v naš kraj. Kot tak je bil oid nas občudovan in spoštovan. Ob prevratu je na raznih shodih ljudstvo poučeval in miril. Skrbel je1, da so se odstranili nemški napisi od Maribora do Št. Ilja. Pripravil nas je za mariborsko slavnost, ki je bila dne 15. decembra 1918. On nas je navdušil, da smo pripravili kolono okinčanih voz. Ko smo mlačni zadnji čas odpovedali, je šel ponoči okoli, da nas je zopet pregovoril. Da bi bil sedaj drugačen, tega ne verjamemo, ker ga, poznamo. Stajercijanci, ki so pristopili k naši kmečki stranki, skrbe, da govore v vsaki družbi le slovensko in gledajo, da postanejo to, kar smo mi vsi. Mi se tu pa tam spozabimo, da nemško govorimo, on pa, če prav zna, ne govori nikoli nemško s tistim, ki zna slovensko. Nasprotno pa vidimo ravno pri SLS., pri rasi gospodi, kako ščitijo najzagrizenejše Nemce, celo naznanjene izdajnike, ker se hlinijo, da so ž njimi. Oni se smejo bratiti z zagrizenimi Nemci, mi pa ne bi smeli sprejeti Slovence, ki so bili nasprotni njih ljudski stranki. Tudi s tem sredstvom ne bodete nič opravili. Mi kmetje že vemo, kam spadamo.
(Kostanjevica.) Iz otrobov v „Domoljubu" in „Slovencu" posnemamo, da rrpi neki „gospod" na živčni bolezni: preganjavici. Kadar se mu blede, se mu prikažejo gostilničarji, mesarji, mlinarji, konjski prekupčevalci i. dr. Dalje se mu sanja o liberalcih, naprednjakih, demokratih in navdušenih zaupnikih ter samostojnih kmietih. Napadi se pri tem „gospoclu" ponavljajo po vsakokratnem kretanju »Samostojne kmetijske stranke", vsled česar je pričakovati1, da se gospodovi" živci še ne bodo pomirili. Osobito pa ga bodejo v oči kmetijski lepaki. Ce ne pride ta ,.gospod" preje na Studenec, bomo kmalu v stanu mu preskrbeti imeniten recept, po katerem izgine preganjavica v nekaj minutah. Odgovarjamo mu pa ne, res ne.	i
(Pišece.) Dne 28. septembra, torej na Mihaelovo nedeljo, sem slišal pri prvem svetem opravilu pridigovati g. kaplana Toplaka: ,,Sveti Mihael vas prosi in naroča, naj vsak človek sedaj ob volitvah, ko bo moral oddati vsak mož, vsaka žena, vsak fant, vsako dekle itd. svojo glasovnico, dobro pazi, komu bo oddal svoj glas. Kajti sedaj se bodo delali zakoni za dolgo, dolgo dobo in težko bo potem zakone izpreminjati". Radovedno so se poslušalci izpraševali: „Kdaj neki je bil gospod kaplan pri sv. Mihaelu v politični av-dienci?" Sicer se pa nič ne bojte, gospodje, mi bomo že pazili, da ne dobi naših glasovnic noben frakar, ki bi nas potem s svojim zakonom za-sužnil za dolgo, dolgo dobo.
(Iz Šmihela.) Kakor po vseh sosednjih župnijah, tako smo imeli tudi pri nas birmo. Žalostno je, da je naš presvetli gospod knezoškof med pridigo pozabil, dg^je na cerkveni prižnici, ker drugače bi nedolžnim otročičem, katerim je prišel delit zakrament sv. birme, namesto pridige ne naredil političnega shoda, na katerem je agi-tiral za „Kmečko zvezo", orle in orlice in drugo, zraven pa zabavljal čez našo ..Samostojno kmetijsko stranko". Uspeh tega je bil ta, da se je
takoj drugi dan vpisalo v ..Samostojno kmetijsko stranko" okoli 100 novih članov, ki so se naročili na ,,Kmetijski List".
(Št. Rupert nad Laškim.) V „Slovenskem Gospodarju" od dne 18. septembra sem čital članek iz St. Ruperta nad Laškim, v katerem me neko mlečnozobo dopisunče napada, da se na vso moč trudim za „Samostojno kmetijsko stranko". Res je to, ker želim, da bi se vsi kmetje organizirali v tej stranki; pa žalibog je med nami še nekaj neumnežev, ki z odprtimi ustmi in očmi poslušajo zapeljive besede razne gospode, katera bi najraje kar vse kmečko ljudstvo v najglobokejše brezdno pahnila. To; dopisunče mi očita, da sem mnenja, da bi jaz najbolje zastopal kmete v državnem zboru, a tega jaz nisem nikdar govoril. Najbrže se take misli temu do-pisunu podijo* po- glavi; rad bi imel, da bi ga izvolili v parlament, kjer bi se boril z „uma svitlim" za svoj žep. Kar se pa tiče meča, ga pa znam bolje sukati nego ta mlečnozobec. Zdaj se vsi držite kmetov na vso moč, a kadar pa bi se dalo kaj napraviti v kmečko korist, pa molčite kakor grob. Vsiljujete nam svojo „Kmečkoi zvezo", ker nas imate še vedno za neumne, mi dobro vemo, kje nas čevelj žuli. O srečni so tisti, ki ne sejejo in ne žanjejo, pa vendar dobro živijo! Jaz pa sejem in žanjem in vendar slabo živim.	Jakob Pušnik v Lešah.
Stanje živine in prašičev.
Ker se od raznih strani vedno ponavlja, deloma nevedoma, deloma vedoma, z namenom trditev, da je naša živinoreja in prašičereja uničena, zato podajamo sledeča pojasnila d dejanskem stanju, sestavljena poi uradni statistiki.
Stanje govedi in prašičev pred in1 med vojno in po vojni:
Okrajno glavarstvo	G	o v e d a		P	r a s i č i	
	19! 0	1918	1919	1910	1918	! 1919
Črnomelj . .	14.700	14.353	13.941	13.197	8.063	7.921
Kamnik. . .	20.621	17.726	18.577	15.481	11.448	6.880
Kočevje . .	20.076	17.733	18.787	12.265	6.976	8.543
Kranj....	27.849	21 500	24.067	15.165	7.963	8 .119
Krško . . .	22.714	21.120	22.764	32 876	20.289	21-641
Litija. . . .	19.596	17.706	19.661	12.155.	7.921	9.330
Ljubljanska						
okolica . .	28.944	25.146	27.882	14.648	12.750	13.546
Novo mesto.	22.771	20 011	22 366	25.102	11.970	15 831
Radovljica .	12.964	11.227	11.116	11 209	6.S81	6.083
Skupaj . .	190.235	166.522	179.161	ji 52.098|94.261 (97.894		
Mogoče nam je o tem objaviti le stanje v nezasedenih okrajnih glavarstvih bivše kranjske dežele. Za štajerske in koroške okraje nam manjka točnih podatkov iz leta 1910., deloma pa tudi iz leta 1918. Kolikor pa se je dalo ugotoviti, je padlo stanje živine na Štajerskem za polovico več kakor na Kranjskem. Iz zgoraj navedenih številk je razvidno, da imajo nekateri okraji zdaj več živine kakor pred vojsko. Ti okraji so: Litija, Novo mesto, Radovljica, Krško. Tudi kranjski okraj bi imel več živine, ako bi ne bili zasedeni nekateri kralji, kakor n. pr. Sorica in Ose-nica. V vseh političnih okrajih se je število živine znižalo pri skoraj 200.000 glavah za 11.074 glav ali okoli 5% %. V resnici pa tudi teh 11.000 glav ne manjka, ako upoštevamo, da se je pri štetju, ki se je vršilo to leto, veliko živine zamolčalo iz strahu pred eventualnimi rekvizicijami. To vedo župani, ki so štetje vodili, najbolje sami. Tudi razmerje med mlado in staro živino je precej tisto, kakor je bilo leta 1910.
Precej slabejša slika pa se kaže pri prašičih, čemur je pa vzrok, ker je bilo med vojsko veliko pomanjkanje krme ; krompirju in repi je bila cena zelo visoka radi pomanjkanja živil in se vsled tegiai nista porabila za krmo prašičev. Vendar je število že precej dorastlo, tako da bo' prišlo* število prašičev v dogledtrem času na normalno stanje.
S tem, upamo, bo javnost poučena in se ne bo dala begati z neresničnimi govoricami, katere širijo taki ljudje, ki zasledujejo kake osebne koristi, bodisi tudi na stroške resnice in dejanskega položaja.
Gospodarstvo.
(Nova kompenzacijska pogodba z Avstrijo)
se dobi v Narodni knjigarni v Ljubljani ter stane s poštnino vred 70 vinarjev.
(Živinozdravniška visoka šola v Zagrebu.)
Prvi semester te šole se je otvoril po izporočilu poverjeništva za socialno skrbstvo dne 1. oktobra.
(Sejmi v novomeškem okraju) so zaradi kužnih bolezni pri govedi, ovcah in kozah do preklica prepovedani.
(Konjska tekma v Ljubljani.) Komanda Dravske divizijske oblasti priredi v nedeljo* dne 19. oktobra ob eni popoldne v Ljubljani konjsko tekmo v korist invalidov in za bodoči stadijoai v Ljubljani. Pogoji: I. Šolsko jahanje: za konje v zasebni lasti aktivnih in rezervnih častnikov, člane ..Slovenskega jahalnega kluba", Sokole in Orle. V koraku, trabu in galopu vse hoje, stranske hoje, parade in obrati, da se vidi, v koliki meri je konj izučen. Skok čez dve zapreki: šibje in tripple - barre. Klasificirala se bo razen izvežbe in sedeža jahača tudi pravilna jahalna oprema. Prvi dobitek: 1200 kron in častna nagrada; drugi dobitek: 800 kron in častna nagrada. Izključeni so konji, ki so dobili prvi dobitek pri konkurencah v šolskem jahanju že kdaj prej. — II. Tekma v skakanju : Odprta kakor pod točko I. Lovski galop, 6 zaprek: zid, jarek, tripple-barre, stena, šibje z jarkom, bulfineh. Zapreke niso nad lm 20cm visoke in čez 3 m široke. Prvi dobitek: 1000 kron in častno darilo; drugi dobitek: 600 kron in častno darilo; tretji dobitek: 400 kron in častno darilo. Izključeni so konji, ki so dobili prvi dobitek pri tekmah v skakanju že kdaj prej. — III. Dirke : a) Prva steeplechase: za aktivne častnike na konjih v zasebni lasti aktivnih častnikov. Daljava okoli 3800 m; 6 različnih ne čez 90 cm visokih, čvrstih in ne čez 3 m širokih zaprek. Za štiriletne in starejše konje. Težina: štiriletni 65 kg, petletni 70 kg, šestletni in starejši 72 in pol kg; pollnokrvni konji 5 kg več; zmagalci v javnih dirkah 3 kg več. Vpisnina do določenega roka 50 kron, pozneje ali na startu 100 kron. Prvi dobitek: 3000 kron; drugi dobitek : 1000 kron; tretji dobitek : častna nagrada, b) Druga steeplechase : za rezervne častnike, člane ..Sloven-skega jahalnega kluba", Sokole in Orle. Odprto za konje v zasebni lasti. Pogoji in dobitki kakor pod III. a), c) Tretja steeplechase: za aktivno služeče podčastnike'na službenih konjih. Daljava okoli 3000 m, 6 različnih ne čez 90 cm visokih, čvrstih in ne čez 2 in pol metra širokih zaprek. Brez izenačenja težine in brez vpisnine. Prvi dobitek: 1000 kron; drugi dobitek: 500 kron; tretji dobitek : častna nagrada, d) Kmečka dirka: za kmetovalce Slovenije. Jaha posestnik ali član njegove družine, po možnosti v narodni noši. Daljava 1600 m. Dve čvrsti zapreki, ne čez 60 cm visoki. Prvi dobitek: 1000 kron in častno darilo: drugi dobitek: 500 kron in častno darilo; tretji dobitek: častno darilo. — Prijava konj se izvrši najbolje osebno ali brzojavno konjskemu referentu Dravske divizijske oblasti do dne 8. oktobra. Eden in isti konj se sme prijaviti tudi za več konkurenc. Vpisnino je treba plačati za vsako konkurenco* posebe. Prijava obsega : 1.) ime in priimek lastnika konja; 2.) ime in priimek jahača: 3.) ime, barva, starost in spol konja; 4.) ali je konj polnokrven ali polukrven; 5.) ali je konj dobil kako javno dirko, kdaj in kje; 6.) za katero tekmo se konj prijavi. Denar za vpisnino se mora poslati istočasno s prijavnico. Oprema: Častniki v uniformi, Sokoli in Orli v kroju. Vsak jahač se mora sam pobrigiti za predpisano obtežen je svojega konja. Opombe:
I.)	Vsi "častniki, kateri jahajo pri tekmah I in
II,	se zglasijo na preddan tekme k preizkušnji na svojih konjih ob desetih na letališču letalske eskadrile v Šiški. Kdor ne pride, je od tekme izključen. 2.) Rezervni častniki, ki aktivno ne služijo in nimajo lastnega konja, se smejo udeležiti tekme na službenih konjih. 3.) Hleve nakaže konjski referent. 4.) Za slučaj, da bi stalno deževalo, si pridrži komanda Dravske divizijske oblasti pravo, tekmo preložiti, kar se bo po časopisih pravočasno objavilo.
(Prost izvoz vina v Avstrijo.) Jugoslavija je dne 1. septembra sklenila z Avstrijo kompenzacijsko pogodbo, na podstavi katere smejo Avstrijci v Jugoslaviji svobodno kupovati in Jugoslovani v Avstriji svobodno predajati. Avstrijski kupec plača vino Avstrijskemu blagovnopromet-nemu uradu na Dunaju; blagovnoprometni urad mu ' da uvoznico za vino, ki jo kupec pošlje prodajalcu v Jugoslaviji. S to uvoznico more
Razširjajte zavest o potrebi kmečke politične samostojnosti!
prodajalec vino svobodno izvoziti. Obračun z inozemstvom napravi prodajalec s centralno upravo za trgovski promet v Belgradu, ki ima svoje podružnice v Ljubljani, Zagrebu in Zadru.
(Oddaja smodnika in razstreliva.) Industrijskimi tvrdkam, ki rabijo razstrelivo, in lovskim društvom, ki rabijo smodnik, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled naredba vojnega ministrstva, ki vsebuje predpise glede nakupa smodnika in razstreliva.
(Petrolej za zimo.) Uprava državnih trgovskih uradov naznanja, da je na potu iz Amerike v Solun šest milijonov kilogramov petroleja za Jugoslavijo. Deželna vlada v Ljubljani dobi za Slovenijo tri milijone kilogramov tega petroleja. Cena bo baje 4 do 5 kron za kilogram.
(Petrolejski vrelec) so odkrili v Lipiku na Hrvaškem. Komisija je dognala, da bo dajal ta vrelec štiri milijone kubičnih metrov sirovega petroleja. Vlada namerava od vrelca napeljati cevi v zagrebško plinarno, kjer bi se petrolej eksploatiral. Računajo, da bi to podjetje dajalo letno osem milijonov dinarjev čistega dohodka.
(Kronskih bankovcev) pri nas ne bodo žigosali, ampak jih bodo opremili s posebnimi znamkami.
(Zaplenjeni bankovci.) V Špilju so dne 25. septembra zaplenili petim osebam, došlim iz Avstrije, za dva milijona novotiskanih bankovcev ]K> 1000 kron in štampilijo, s katero so žigosali ta denar.
Politične vesti.
(Samo kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.) Prestolonaslednik regent Aleksander je izdal tale ukaz: Na predlog našega ministra vojne in mornarnice in po zaslišanju ministrskega sveta odločili smo in odločujemo: 1.) da veljajo dosedanji vojni zakoni kraljevine Srbije začasno za vsa oblastva kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev; 2.) da se v vseh navedenih zakonih, določilih, pravilih in predpisih besedi „Kralje-vina Srbija" zamenjata z besedami „Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev", besedi „srbska vojska" z besedami „voiska kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev" in nazadnje besede „srb-ski podanik" ali „srbski državljan" zamenjajo z besedami „državljan kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev". — Kraljevine Srbije torej ni več, živela kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev!
(Prestolonaslednik je odložil potovanje v Hrvaško in Slovenijo) za toliko časa, da se rešijo važna državna vprašanja, ki so sedaj na dnevnem redu. Sodi se, da bo mogel potovati šele proti koncu oktobra.
(Vladna kriza.) Prestolonaslednik je pisal dr ju. Pavloviču, naj skuša takoj napraviti konec
sedanjemu stanju in naj mu prinese predloge za sestavo vlade. Pogaja naj se s šefi parlamentarnih strank, ter jim pove, da hoče, ako se vlada ne sestavi, poveriti sestavo vlade na lastno odgovornost in da se pri teni ne bo držal parlamentarnih običajev. — Ravnokar izvemo, da je naloga, sestaviti nov kabinet, poverjena Stojami Protiču.
(Volilni zakon.) V ministrstvu za konstitu-anto so izgotovili dodatek in motivacijo za volil ni zakon. Za volitve se že delajo velike priprave. Vršile se bodo v začetku prihodnjega leta.
(Naša država podpiše mirovno pogodbo.) „Petit Parisien" prše, da bo po informacijah^ katere je dobil, Jugoslavija najbrže podpisala mirovno pogodbo.
(Wilson zahteva, da bodi Reka samostojna država.) Baje je prejel Clemenceau od Wilsona noto, v kateri ta zahteva, da se uveljavi prejšnji predlog italijanske mirovne delegacije, da naj bo Reka samostojna država brez ljudskega glasovanja.
(Vojna med Jugoslavijo in Italijo.) Italijanski listi veliko pišejo o eventualni možnosti, da nastane vojna med Jugoslavijo in Italijo zaradi znanih D' Annunzievih pustolovščin na Reki in to še posebno, ako bi pohlep zavedel D' Annun-zia, da bi stegnil prste po Dalmaciji. Italijanska vlada je proti vsemu temu brez moči. Tako časnikarske vesti. Mi pa smo uverjeni, da je D' Annunzio zasedel Reko> z vednostjo in s podporo italijanske vlade. Vse izgovarjanje italijanske vlade je samo komedija.
(Reka in Amerikanci.) Glasom vesti ameriških listov je izprevideti, da vlada v Ameriki mnenje, da bi morala Amerika glede Reke napraviti red makari z orožjem.
(Draginja na Reki.) Od reških beguncev izvemo, da postaja draginja na Reki vsak dan večja, odkar je* znani hujskač D' Annunzio zasedel Reko.
(Wilson grozi Italiji z blokado.) „Chicago Tribune" poroča, da grozi Wilson Italiji z blokado, ako ne prežene D' Annunzia z Reke.
(Položaj italijanskega kralja ogrožen.) Dunajski listi prinašajo vesti.iz Pariza, da je položaj italijanskega kralja 7elo ogrožen. Govori se, da se misli odpovedati kroni na korist svojega sina. Proletariat se v Severni Italiji pripravlja na prevrat. „Avanti" poživlja na boj proti onim hujskačem, ki hočejo vojno z Jugoslavijo. Baje razpolagajo komunisti okoli tega lista s svojim zelo dobro organiziranim moštvom in s častniki.
Razne vesti.
(Iz Maribora.) Iz .Jugoslavije" posnemamo naslednje: „Mirko Grišovnik, brzojavni dela-
vec v Mariboru, je imel na težkem porodu bolno ženo. Letal je od Poncija do Pilata proseč pomoči, pa zaman. Najprvo je bil pri zdravniku dr ju. Urbančku, ki ga je pred vsem vprašal, kakega stanu je ter mu potem kratko odgovoril, da nima časa. Mož je hitel na to k drju. Krausu, ki ga je pa lepo odslovil, češ da mu sploh toliko ne more plačati, kar on zgubi, če gre na njegov dom, ter ga je poslal k drju. Dražu, ki mu pa je dejal, da nima časa, in mu svetoval k drju. Zier-gastu. Ta ga je vprašal, kako da pride na'zadnje k njemu, potem pa izjavil, da tudi on ne more priti. To je bilo dopoldne, zvečer je pa dete umrlo na porodu in tudi žena je na smrt bolna. Ali je mogoče kaj takega v 20. stoletju?
(Denar na ulici.) Mestna občina v Splitu je dala v Zagrebu tiskati mestni denar po 20 vinar-jev.f Ta drobiž so iz Zagreba poslali preko Sarajeva v Split. Ko so v Sarajevu ta denar v poštnih vozovih odpremljali na poštov je iz voza padal ta drobiž, kakor da bi ga nekdo nalašč sejal. Otroci so pridno pobirali denar in nikogar ni bilo, ki bi to preprečil. Koliko drobiža je bilo na ta način „posejanega", se dosedaj še ni dalo dognati.
(Rešitev premogovne krize?) Angleški znanstvenik Charles Parsons je izrazil pred angleško zadrugo za pospeševanje znanosti idejo, kako naj bi se nadomestil premog, katerega pomanjkanje dela ljudstvu toliko preglavic. Po njegovem mnenju bi morali izkopati v zemljo do 20km globoke rove, skozi katere bi dohajala tolika množina pare, da bi se mogel z njo nadomestiti premog. Časopisi prinašajo poročila o poizkusih, ki potrjujejo Parsonovo mišljenje.
(Ogenj v vlaku.) Dne 28. septembra se je na vožnji med Indjijo in Zemunom vnel železniški spalni voz, ki je popolnoma pogorel. Požar sta zakrivila dva potnika, ki sta kuhala čaj in jima je vsled nepazljivosti eksplodiral špirit. Vagon je bil naenkrat v ognju, tako da gašenje ni moglo uspeti. Od ljudi se ni nihče ponesrečil, škoda pa je ogromna. Samo dvema Angležema je zgorel milijon frankov, ki sta jih imela v papirnatem denarju.
(Turško novo leto.) Dne 26. septembra so obhajali Mohamedanci svoje novo leto 1338. —
Dan poprej pa so obhajali Judje svoje novo leto 5680.
(Morilec nedorasle deklice.) Neki Seydl, ki je zadušil in posilil v Tržiču na Gorenjskem nedoraslo deklico in ki ima dve živi ženi, je bil obsojen od ljubljanske porote na smrt.
(Tatvina.) V noči od dne 17. do dne 18. septembra je bila ukradena posestniku Jožetu Me-šetu v Vrbljenah št. 9 pri Igu kobila lipičanske pasme* z liso na glavi. Pred nakupom svarimo.
Mali oglasi.
za sadje in grozdje
kovač v Kosezah pri Ljubljani.
Restavracija Kruaric (nr8i Perles)' LiublJana'
Prešernova ulica št. 9, se priporoča.
Ženitno ponudba. K^S
nja išče zaradi pomanjkanja poznanstva dobro, verno, pošteno in pridno zakonsko družico. Nekaj premoženja se žoli. Tajnost zagotovljena. Ponudbe na upravništvo „Kme-»ijskega Lista" v Ljubljani.
Kmetje!
Ako imate kaj na prodaj, ako hočete kaj k i piti, ali česa iščete, priobčujte v našem listu. Velikost pričujočega poziva stane za ♦ Male oglase« 12 K, polovica tega prostora 6 K. Najmanjši oglas 4 K. Denar pošiljajte vedno naprej!
za ročni in vratilni pogon, vratila (gepelne), čistilnike, tri-jerje, slamoreznice za pogon z roko in s silo, sadne in vinske stiskalnice, sadne mline, brzoparilnike, stiskalnice za seno in druge poljedelske strojo ima vedno v veliki izberi v zalogi
FRANC HITTI v Ljubljani na Sv. Martina cesti št. 2.
Edina zaloga poljedelskih strojev iz tvornice Umrath & Comp.
rnmrnrrimmr^immmmmmDmilimilimiJiJgDMirilJMB]
| „IMPEX"
H -	.	. .	T • I !• • B
g importna in eksportna družba z o. z. v Ljubljani, g
Tvrdka „IMPEX" se peča z vsemi panogami izvozne in ovozne trgovine, preskrbuje domačo industrijo s potrebnimi surovinami in izvaža industrijske proizvode lastne države. Preskrbuje domači trg s kolonialnim blagom ter prevzema vse trgovske transakcije z inozemstvom.
Kupuje, izdeluje in izvaža vsakovrstne lesne izdelk-o.
Za časa prehodne dobe pospešuje družba izmenjavo blaga z inozemstvom, da ščiti domačo valuto.
Poslovanje na lastni račun in v komisiji. Podružnice in zastopstva na vseh svetovnih tržiščih.
Kupujem vse deželne pridelke
po najvišjih dnevnih cenah in prosim, da se mi stavi ponudbe.'
Kmetjo, svarim vas, da ne prodajate svojih pridelkov v izgubo različnim prekupcem, med vojno nastalim vojnim trgovcem. Svoji k svojim!
Fran Zebal, trgovec in posestnik v Rudniku pri Ljubljani, ob Dolenjski cesti.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
v Ljubljani, r. z. z n. z.
Obrestuje hranilne vloge po 3 °/0. Sprejema vloge na tekoči račun. Čekovni promet. Eskont in inkaso menic. Lombardiranje vrednostnih papirjev. Stanje branil, vlog nad 50,000.000 K. Rezervni zakladi nad . 1,100.000 K.
Ustanovljena leta 1881.
»a>e>®©®®®®®®®® Modna in športna trgovina ®®®®©©®®®s®®®
fr1^ V LJubljani nasproti glavne pošte
priporoča modne in nakitne predmete,	===	Posebni oddelek za gospode : klobuki
potrebščine za krojače in šivilje, damsko	||i	in slamniki, barvasto in belo perilo
perilo, bluze, narodne vezenine, zastave,	m;	kravate, rokavice, vsi modni, športni
®a>®@>a>©s>s>®®®®>©>®s>®®®©®®®®®>	=	®®s®® in toaletni predmeti. ®®®®®
Priporoča se tvrdka
ts8MSB9SBMe»aBCi(UBBaaaanaaBBBanMBBaBBaM«BiaaaM
Zaloga šivalnih strojev za rodbinsko in obrtno rabo in zalega njih posa-
Josip Peteline v Ljubljani
Istotam potrebščine za šivilje, krojače na Sv. Petra nasipu št. 7.	in čevljarje.