Druga oblefnica irolPev 28. novenibra 1922, Slovenci imamo staro navado, da se radi spominjamo različnih obletnic. Slavimo oblelnico veselih dogodkov: rojstva, poroke, srečne vrnitve in enakih slučajev. Stajerski Slovenci pa imamo tudi star običaj, da se spominjamo še po več letib žalostnih dogodkov. N. pr.: obtetnice smrti očeta, mamice ali drugih članov rpdbine, nadalje obletnice požara, povodnji in enakih nezgod. Posebno žalostne pa so obletnice v našiii družinah, ko se spominjamo, dneva, ko je padel daleč na bojni poljani oče, brat, ženin ali kak drugi naš dragi. Spominjamo se kot politiki tudi važnih političnih dogodkov, ki sp se dogodili pred leti. Mi Slovenci imamokot narod žal zaznamovati po večini žaiostne obletnice. Ena izmed takih obletnic je spomin na volitve v ustavotvorno skup ščino (državni zbor^ dne 28. novembra 1920. Tega dne so romali volilci na volišča. Tam jih je čakalo sedem volilnih škrinjic. Ko smo stopali pred komisijo, se nas je lotevala neka negolovost. Roka se nam je neodločno pogrezala v odprtine volilnib škatljic. a ko smo izvršili svojo volilno dolžnost, smo se radovedni vračali aa svoje domove z mislijo: Ali bo kaj bolje? Scdem strank. — Obljuba. Volilci smo morali izbirati med strankami, ne več med osebnimi kandidaturami. Volilne skrinjice so bile postavljene za te-le stranke: 1. Slov. Ijudska stranka (Kmetska zveza), 2. demokratska stranka (liberalci), 3. Samostojna kmetijska stranka, 4. narodno-socialistična stranka, 5. social-demokraška stranka, 6. prekmurska liberalna stranka (virstvena) in 7. komunistična stranka. Za politično neodločene in nezrele volilce je bilo prilike dovolj, da izbirajo. Nezadovoljneži so iskali novih strank, ker so upali, da jim bodo nove stranke z novimi možmi prinesle raj na zemljo. Obljub je kar deževalo. Kmetje, obrtniki, invalidi, viničarji, delavci, državni nameščenci, vsi, prav vsi so pričakovali, da se bodo obljube, ki so jih tresli iz agitatorskih torb samostojneži, socialisti, demokrati in komunisti, obistinile. Osobito «Samostojna« in socialdemokraška stranka ni sta štedili z obečanji. Samostojni so na shodih, z leiaki in v «Kmetijskem listu« obljubljali: 1. znižanje davčnih bremen, 2. zmanjšanje šlevila vojaštva, 3. znižanje uradništva, 4. odpravo draginje. Socialni demokrati pa so obljubljali: a) razdelilev zemlje med delavce in viničarje, b) odpravo draginje, c) odpravo vojaštva, d) zboljšanje razmer za delavske sloje, e) oskrbo invalidov in sirot, f) republiko. Tudi liberalci in narodni socialisti so imeli pred volitvami polne zaloge visokoletečih zračnih obljub. Volilcem so obljubljali po stari slovenski prislovici: Zlate gradove obelajo, Pa črnih koč ne gleštajo. Slovenska ljudska stranka ni Irosiia obIjub. Kot stranka, ki izhaja iz slovenskega Ijudstva, je stopila v volilni boj z gesli, ki so izražena v njenem krščanskem, socialnem in gospodarskem programu. Ena glavnib njenih programnih točk je bila avtonomija Slovenije. Naša stranka je šla v volilni boj ž zahtevo po popolni državljanski svobodi, plemenski in verski enakop**avnosti, socialni pravičnosti, enakomerni razdelivi krvnega in denarnega davka, zabtevala je odpravo krivic pri vojaštvu ter mnogo drugih že itak znanih naših zahtev. Okoli naše Slov. ljudske stranke se je zbralo nad 28.000 zvestih in značajnih mož in mladeničev. Dasiravno nismo dosegli absolutne večine, — vendar smo bili Lzmed vseh sedem strank najmočnejši. Samostojhi in demokrati stopijo v vlad". — Socialni dcmokrati jo tiho podpirajo. Komaj je vlak pripeljal Puclja, Ureka, Mermoijo, Drofenika in drugove v Beograd, že so stopili v vlado. Pucelj je postal minister. Isto so učinili trije demokrati iz Slovenije: Poslali so ministri: dr. Kramer, za njim dr. Kukovec in dr. Žerjav. Socialni demolo-ati z Etbinoni Kristanom iia čelu pa so od 28. nov. 192U do danes vedno na skrivnem podpirali vlado. Pozneje boni dokazal, zakaj. Odkar obstoji sedanja vlada —te dni bo ravno dve leti od tega — je v zgodovini naše države zapisana cela veriga kršitve svobode in pravic našega ljudstva, doba, ko so se nalagali posebno kmetskim davkoplačevalcem neznosni davki (novi in stari), kojevlada umetno dvigala draginjo življenjskim potrebščinam, ko je zacvet e 1 o v naši državi izmozgavanje nižjih in pa srednjih stanov, verižništvo, podkupoy a n j e. Pod sedanjo vlado se na eni strani z beograjsko lopato razmetuje milijarde davčncga denarja, kojega se drži krvari znoj kmetskih, obrtniških in dclavskih rok, a na drugi strani z novimi in zvišanlmi davki, taksami, neznosno carHio, trošarino, visoko poštnino, desetkom, dražjim tobakom, z monopolnimi dajatvami od soli, petroleja, sladkorja, vžigalic in beacina itd. itd. Kuma- -"^ ¦•Jd8Sgf^8&&--~ >?* -¦¦-¦'¦ v- *** •*&**- nud~jev vijak izmozgava ubožne in manjpremožne slo je. O «uspehih« glede vojaštva, centralizma in nereda  govorim še v nadaljnih odstavkih.  Avtonomijo so nam prodali. — Izročili nas na milost in nemilost centralizmu. Z vidovdansko uslavo so vladne stranke vkovale naš narod v srbijanski centralizem. Ko se je po razsulu stare Avstrije ustanovila naša država, so nam Slovencem in Hrvatom srbski državniki resno obljubili samostojnost (avlonomijo) slovenskih in hrvatskih pokrajin v okvirju velike Jugoslavije. Avtonomija bi pomenila toliko, da bi Slovenci v združeni Slovcniji sami odločevali, kako bi se uporabljali od nas vplačani davki, kake bi bile naše šole, kje nastanjeno naše vojaštvo, kako bi se z njim postopalo, kako bi se regulirale reke, potoki in hudourniki, kako se pospeševale vse panoge narodnega gospodarstva. Mi sami bi z našim denarjem — ki vandra sedaj v Beograd — podpirali invalide in sirote. Naši sinovi bi imeli v uradih kruh, ne pa tujci Wranglovci. Slovenska beseda, pisava in običaj bi imela prvo mesto, prvo veljavo. A danes! Sedaj hna o tem edino pravico odločevati Beograd. Ko so nas na Vidov dan leta 1921 demokrati in samostojneži v Beogradu vkovali v okove centralizma in ko danes čutimo te okove, se spominjamo nazaj na volilni dan 28. novembra 1920. Kdo je zakrivil vso to nesrečo, ki je prišla nad nas? Oni nesrečni volilci, ki so metali v svoji nezavednosti krogljice v volilne škrinjice Sarnoslojne, demokratske in socialistične stranke. Samo eno vprašanje: Ali je kaj boljše? Naša država, v kateri bivamo Slovenci, Hrvati, Srbi in še več drugih narodnosti, je tako obsežna, po naravi tako bogata, da bi lahko vsa plemena živela v sreči in zadovoljstvu. A sam satan nam je prinesel Pribičevičev duh prostozidarstva, protikrščanstva.. duh brcverstva. Samo sovraštvo, sami spori, samo izmo.?gavanje bližnjega; krščanske bratovske ljubezni do bližnjega, do brata-trpina zamanj pričakuješ od sedanjih brez vercev, ki so na vladi. Ned- m» jih je naz-.va! Hst katoliških Bunjevcev z «Hudičevi hlapci.« Kaj so nam vse prinesle stranke, ki so v beograjski vladi zadnji dve leti: nove in zvišane stare davke, monopol na sol, vžigalice, trošarino na sladkor, n^znosno zvišane cene na tobak, povišan desetek, nove taks°. pristojbine na vozove, oddajo konj, vprege in vozov vojaštvu, trpinčenje naših sinov pri vojakih, smrt in bolezen tisočim naših fantov, VVranglovce, odpust slovenskih sinov iz državne službe, vpeljavo nepotrebne cirilice, preganjanje katoliškomislečih učiteljev, batinanje in pretepavanje, korupcijo, velikanske nove dolgove, sovraštvo z vsenii sosedi, novo vojno nevamost, nove ka none, zanemarjenje invalidov in sirot. če bi hotel na šteti vse lumparije in zapisati s številkami vse zaprav l.janje ter ogroivine svote, ki izginajo v malhe vladi novcev, trebalo bi rapisati cele knjige . . .  Boga so zavrgli, zalo jim jc on odrckel svoj blagoslov. Pašič, Pribičevič, Žerjav, Pucelj in kakor se že vsi ti hlapci brezvcrslva zovejo, so se zakleli, da je treba predvsem zmanjšati moč katoličanov. Udariti s stradanjem katoliško duhovščino, uničiti katoliške šole, katoliško učiteljstvo preganjati do skrajnosti, s fašisti uničevati imetje in žrvljenje katoliških vodilnih mož in organizacij, to je prvo delo sedanjih vladinovcev. Enako kot katoličanom se godi tudi drugim, ki slepo ne trobijo v Pribičevičev in Pašičev rog. Nezadovoljstvo povsod; nezadovoljstvo ubija srečo in blagostanje v državi. Zapravljanje narodnega in državnega imetja, ničvredno gospodarstvo vlade in višjih uradnikov na vseh koncih in krajih pa nam tira draginjo kvišku in kvišku, a denarna vrednost pada in pada. Ob sprejetju ustave 1, 1921 je veljala naša krona v Curihu 3.50 švicarskih vinarjev, a letos je že padla na 1.50. Tako gremo doli in doli . . . Dokler bodo zatiralci prave svobode v Beogradu na krmilu, dokler bo Ijudstvo volilo samostojne in demokratske zapravljivce, tako dolgo ne bo boljše. Ob ustanovitvi Jugoslavije in do volitev leta 1920 je bilo desetkrat bolje kot sedaj. Tega nihče ne more tajiti. A nekaj so vendar dosegli . . . Kdo in za koga? P u c e 1 j, ki je bil prej na kantu, je danes milijonar. Radi dolgov je zbežal nekaj let pred volitvami v Ameriko. Sedaj je dal hčerki več stotisoč- kronsko doto in si uredil posestvo in hiše kto graščak. — U r ek je posedal podrto bišo v Globokem. Te dni se je preselil v prešerno novo palačo, ki si jo je zgradil v času največje draginje. Prej do vralu zadolžen, danes visokoleteči bogataš. — Mrmolja je kot begunec s 1000 kronrami privandral v naše kraje. Danes je lastnik dveb posestev. Leta 1921 je kupil za pol milijona gosposko posestvo, nabavil si za več sto tisoč kron pohištva. Odkod je vzel te svote? — Pri Majcenu in Drofeniku se vrši ista povest. Kmetje, delavci, viničarji in obrlniki poginjajo pod težo novih bremen, a Pucljevi preroki si j>olnijo žepe. Dane obljubc pa niso prav nobcne izpolnili. Enako je z demokrati. žerjavuje koroški svinet nesel milijone, prej ni gleštal počenega groša, danes jt težek milijonar. Trboveljski dr. Kramer je prišel «suh« v politiko, a vprašajte danes njegovo soseščino. Paboste rekli: Če so vsi drugi, socialni dcmokratjf gotovo niso zobali iz vladnih beograjskih jaslL D«lavci, železničarji in drugi nižji sloji, ki so glasovali za socialne demokrate, vprašamo vas: Ali so vaši voditelji." Kristani, Golouhi, Kopači, Kisovarji za vas kaj storili v Eeogradvi? Za vas ne, pač pa za sebe! Anton K r i s ¦ tan je dobil od vlade upravitljstvo Friderikovih yeleposestev in je danes milijonar. Etbin Krislan je dobil lepo nagrado od vlade, postal jc izseljeniški komisar v Novem Jorku. Nabasal si bo dolarjev. In yi delavci, ki ste dali socijalnim demokratom leta 1920 syojfl glasove, boste čakali na kak njihoy rcsen korak v vas prid do sv. nikoli. Ob drugi obletnici volitev v ustavotvorno skupiiino smo prišli do zaključka, da tako ne sme iti naprej. — Naša lcpa in ed narave oblagodarjena drzava ne sms propasti. Zabavljanje čez nasprotnike, jadikovanje čez slabe čase, vse to nas ne bo spasilo. Ljudstvo! Pripravi se temeljito in skrbno na nove volitve, da popraviš ono, kar si zakrivilo dne 28. novembra 1920! Organizirajmo se vsi dobromisleči — tudi taki, ki ste bili zapeljani v naši krščanski Slovenski ljudski stranki. Od moža do moža, od hiše do hiše širimo iiaš krščansko, slovenski, socijalni in gospodarski program. Zima je tu! S tečaji, zaupnimi in javnimi sestanki po okrajih, župnijah in vaseh zberimo in utrdimo n»še Ijudi, da ob volitvah ne bodo Ijudje kolebali sem in tje in zopet šli med zapeljane. V vsako hišo «SIovenskega Gospodarja«, ki bo kot stalni misijonar učil in b«xbril naše Ijudi za ns šo pošteno stvar. Dve leti trde, hude šole smo preslali, na svojem lastnem hrbtu čuti vsak «dobrote«, ki so nam jih samostojni in demokrati prinesli iz Beograda. Torej pa vsi skupaj na bojne volilne priprave, da popravimo, kar smo leta 1920 zakrivili.