Pottntna ptofius v KutovIoL Leto XYn., št. 144 Ljubljana, sreda 24. junija 19» Cena t Din ilpravuistvo; ujuDijam*, eUmtijeva ulica 6. — reielon št. 3122, 3123. 3124, 3125, 3126f inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova oi. i. — Tel. 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica a,t. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: L konkurenčne«. Kupci Ne^ajev-ljevih preprog so torej carino že v kupnini poravnali in zdaj bodo morale gledati poklicane instance, kako jo bodo tudi za perzijance, ki imajo danes poštene, legalne lastnike, izterjale od Bodijeve družbe. Da gredo vsote ki jih Bodijeva družba dolguje državi za to. že zdavnaj na trgu plasirano blago v vrtoglave višine, moremo sklepati že iz enega samega primera, ki se tiče Nečajevljevega posla z generalnim direktorjem Bat'ove tvornice v Borovem, g. Tomom Maksimovičem Direktor Maksimovič si je v svoji vili v Borovem pred kratkim uredil krasno opremljeno stanovanje. Direktor Maksimovič je dober znanec barona Turkoviča. čigar ime se je po odkritju Nečajevljeve afere ponovno zabeležilo kot ime važnega trgovskega posrednika Nečajevljeve tvrdke, in zdravnika dr. Batorija, ki je brat generalnega Nečajevljevega pooblaščenca in hkratu lastnik velikega sanatorija v Osi-jeku. Na prigovarjanje barona Turkoviča in dr. Batorija si ie direktor Maksimovič šele pred kratkim omislil pri Nečajevu za SOO.OoO Din perzijancev, da je z njimi okrasil svojo vilo v Borovem Carinske oblasti so sedaj nače!e vprašanje, kako naj izterjajo pripadajoče takse za to vse kakor precejšnjo količino dragocenih preprog. Kak bo nadaljnji postopek v Beogradu? Beograd, 23. junija. Afera z Bodijevimi perzijanc; se v svoji drugi fazi ne razvija nič manj živahno in senzacionalno, kakor je bila že od vsega početka. Upravnik glavne carinarnice čedomir Delovič je vsega skupaj prevzel več kilogramov težko zbirko aktov od policijskega uradnika Ujičiča, ki je doslej imel preiskavo v rokah, in ga hkratu naprosil, naj bo policija tudi v bodoče glavni carinarnici v vseh primerih pri roki. Preiskava bo pri carinski instanci trajala po vsej priliki več dni, zakaj pretresti bo Nas moderni Valvazor Nemška izdaja Badjurovega vodiča po Sloveniji Rudolf Badjura je naš moderni Valvasor. Ni mu dano, da bi svoje ogromno poznanje Slovenije razporedil v velike debele; folijante, pač pa nam je r drobnih vodičih natančno opisal naše kraje. Seveda so ti vodiči drobni le na pogled. V drobnem tisku in s pregnantno besedo je opLsano vse, karkoli je treba vedeti o naših mestih, trgih, letoviščih, kopališčih, jezerih, dolinah planinah in pogjgnaskih lepotah. Po Badjurovem prizadevanju, znanju in neprestanem proučevanju na terenu samem imamo Slovenci popotne priročnike, kakor malokateri drugi narod. Veliki potrebi tujskega prometa pa je ustregel Rudolf Badjura posebno s tem, da Je izdal svoj vodič po Sloveniji v nemščini. Vodič je pravkar izšel v založbi Z vene za tujski promet v LJubljani in Maribora. V žepnem formatu obsega 234 strani drobnega tiska. Opremljen pa je tudi s celo vrsto lepih in novih pokrajinskih slik, ki so jih prispevali sami znani naši mojstri kamere. Najvažnejše krasijo vodič v barvnem tisku. Pregledna, smotrna raz. vrst::tev, lastna vsem Badjurovim vodi- čem, je velika odlika tudi te knjižice, ki bo pač v polni meri služila nemškim popotnikom in ostalim tujecm, zmožnim nemščine. Po zgledu modernih evropskih vodičev vsebuje tudi Badjurovi knjižica prisrčno uvedno in pozdravno besedo, splošna pojasnila, zlasti tudi glede izgovora krajevnih imen, ki so vsa zapisana točno, kakor je Badjura sam to preveril etimološko in po ljudski izrki. v prvem delu nas vodi na Gorenjsko, na Notranjsko in Dolenjsko. V6e skupaj označuje kot območje Save in opisuje tako natančno, kakor to moremo le od njega zahtevati V drugem dehi — v Dravskem področju — nas povede z Zidanega mosta proti Mariboru. Pri Celju krene proti Šoštanju in Dravogradu, na Dobrno in Vitanje, z Grobelnega v Rogaško Slatino in y dolino Sotle. Iz Brežic nas vodi čez Podčetrtek, dalje potem čez Pohorje in tja do Črne. Opiše nam naposled Slovenske gorice in Pomurje. Vsega 207 isihodišč. Marsikateri Slovenec, ki bo vzel knjižL oo v roke in Jo z veseljem prebiral — saj Je stil gladek in zgoščen, opisi pa mestoma kar poetično lepi — ee bo komaj na-čudil, koliko neznanih, prekrasnih izletov se m uodpira po ožji domovini, ki Je zares ozka in majhna, pa vendar rojakom samim v podrobnostih tako malo poznana. Zlasti štajerski kraji so v tej knjižici predstavljeni tako, kakor se za njihove svojstvene lepo ti je spodobi. In me samo popotniku, ki bo pešačil sko£ gaje in po tihih stezicah^ marveč tudi kcanodnejjše-mu izprehajalcu se bodo odprle čudovite kombinacije, ko Je vendar vodiču pridružen izčrpen seznam avtobusnih zvez. Abecedni register obsega nič manj kakor 15 strani drobnega tiska, vodiču pa je priložena tudi dobra pregledna karta Slovenije s sosednimi pokrajinami Po vsem navedenem Je posebno priporočanje knjige odveč. Komur Je do spoznavanja, domovine in kogar žene želja na pot. Jo bo vzel. Storil pa bo tudi dobro delo, če Jo kupi ali priporoči znancu iz nemških krajev. Dva, ki sta kradla skoro vsako noč Na policiji je skladišče plena Podobnika in Čimžarja Ljubljana, 25. junija. Višji nadzornik kriminalnih agentov g. Matija Močnik, ki mu je bila poverjena naloga. da do kraja razišče dejanje in neha-nje dveh mladihvlomilcev — Leopolda Podobnika z Drenovega griča in Jakoba Čimžarja iz Predoseli pri Kranju — je v glavnem zaključil svoje delo in te dni bosta fanta izročena sodišču. Po skrbnem, mestoma prav težavnem zasliševanju, sta aretiranca priznala 15 večjih in manjših vlomov, izvršenih v Ljubljani in okolici, a kakor je rekonstrukcija njunega delovanja pokazala, sta ob svojih dobrih časih delala kar vse noči zapovrstjo. Ni mogoče kratko nuditi popolnega pregleda njunih vlomov, zakaj med zaplenjenim blagom je še mnogo reči, ki jima Podobnik in Čimžar ne vesta razložiti izvora, včasih pa se tudi sama več ne spominjata kraja in časa svojih dejanj. V glavnem pa so njuni vlomi naslednji: V noči na 29. marca sta bila v Kušarjevi gostilni pri Dolgem mostu. Potem je veriga za poldrugi mesec pretrgana, v noči na 14. maja pa sta iz stanovanja poštnega zvanič-nika Znidarčiea v Ipavčevi ulici odnesla trenekot. posteljno pregrinjalo, več kosov razne obleke in perila in zapestno uro v skupni vrednosti 1400 Din. Na 16. maja sta se oglasila pri Babnikovih na Tomačevem in iz kamre, v kateri sta spala domača fanta, odpeljala njuni kolesi. Ko sta prišla na ta način do vozil, sta si lahko privoščila tudi daljše pohode in na 19. maja sta Be ponoči pripeljala v Kranj, po lestvi zlezla v podstrešno sobo znane Vozlove gostilne pri kolodvora in nekemu gostu odnesla lepo zeleno obleko, v kateri sta pozneje našla precej debelo denarnico s 4500 Din. Nato sta stopila preko ceste, vdrla v stanovanje železniškega uradnika Leopolda Pavliča, in tudi njemu pobrala za celo garderobo različnih reči (tri pare čevljev, dežni plašč, več kosov obleke, štiri dežnike, aktovko z risalnim orodjem in nekaj gotovine). Na 30. maja sta se vnovič oglasila na Tomačevem pri Finžgarjevih, na 6. junija pa sta bila v stanovanju Antona Goršiča v Kožarjih, kjer sta nabrala razne drobnjave, med drugim tri žepne" ure. Naslednjo noč sta bila pri Bratovčevih v Podmilščakovi ulici, na 11. junija pa sta bila v stanovanju mit-niškega paznika Ivana Žiberne v Zgornji Šiški, kjer sta si prav tako naložila obleke, nekaj denarja in dokumentov. Na 15. junija je bil Čimžar sam pri finančnem pregled- treba še vrsto novih momentov, deloma pa bo treba še izpopolniti gradivo, ki ga Je zbrala policija. Ko bo glavna carinarnica dovršila preiskavo, bo vse skupaj izročila beograjski finančni direkciji, ki bo končno odločala o višini kazni. Nato bodo krivci odgovarjali še pred sodiščem za vsa dejanja, ki spadajo v kazenski zakon. Policijskim in carinskim oblastvom je naloženo da poiščejo še 800 kg vtihotapijenega blaga, ki ga je družba Bodi-Novakovič-Nečajev doslej še utegnila prikriti. niku Lenartu v Št. Vidu, Podobnik pa je bil isto noč v nekem stanovanju v Riharje-vi ulici, nakar je bil na poti proti domu aretiran. Soba višjega nadzornika Močnika se je za nekaj časa spremenila v majhno skladišče vsake vrste blaga in mnogo je kosov, ki še zmerom zaman čakajo gospodarja. Po prvem obisku v Kranju sta Podobnik in Čimžar še enkrat obiskala gorenjsko metropolo in v neki hiši na poti od Gašteja proti Stražišču pobrala rjavo obleko. last kakšnega delavca. Prav tako sta se nekoč mudila y Kosezah in v neki hiši na samem vzela s seboj moške hlače, v katerih je bila denarnica z nekaj drobiža, in svetlo modro posteljno pregrinjalo. Oškodovanci so vabljeni, da se zgla&e na policiji. Iz sodne dvorane Nesrečni Jurek Dogša je bil vzoren Sokol Središče, 23. junija. V cvetu najlepše mladosti (26 let), poln idealov, nas je preteklo nedeljo zapustil, zadet od usodne višje sile br. Jurij Dogša, zaveden naprednjak, vesten in točen član starejše vrste središkega Sokola. S svojim pri-rodnim humorjem, zdravo, iskreno kmetsko naturo je vedno skrbel za smeh in zabavo t naši vrsti. Brst Jurek! PrejSnjo nedeljo nisi mislil na to, ko si ob razvitja sokolskega prapora vzdihnil: »Kdo ve nad čigavim grobom se bo ta prapor najprej sklonil!« Ne! Tar krat nisi mislil, da boS že čez teden dni Ti prvi tisti, nad katerim se bo sklonil »ofcol-ski prapor, ležal na mrtvaškem odra. Veselega, zadovoljnega so te gnale gospodarske skrbi v Gorice, da se od tam popelješ na sokolski zlet murskega sokolskega okrožja v Ljutomeru. Toda kruta usoda strele, ki ne izbira med mladimi in starimi, Te je v družbi Tvojega prijatelja Mirka nenadno zadela in uničila Tvojo mlado, nadebudno življenje. Težko Te bo pogrešala stara vrsta, težko pogrešalo sokolsko delo, pri katerem si tako vneto m z ljubeznijo deloval! Bodi. ti lahka domača žemljica! Obupanim staršem, ki so doživeli sedaj že drugo katastrofo, izrekamo najiskre-nejše. bratsko sožalje! Z vlomilskim plenom prijet na meji Vlom v podružnico Prve hrvatske štedionice v Čakovcu pojasnjen Gornja Radgona, 23. junija. V soboto zvečer okrog 21. ure je prispel iz Zagreba Frančišek Majerščak, h čakov-ca, in se nastanil v hotelu Slonu. Ker je njegovo nenadno dopotovanje in kretanje postalo šoferju samemu, pa tudi tukajšnjim domačinom sumljivo, so ga prijavili carinski oblasti in orožništvu. Okrog 22. ure se je zglasila v hotelu Slonu orožniška patrulja ter legitimirala nenavadnega večernega gosta. Čeravno je isti pripotoval z avtotaksi- m Večkrat že po enkratnem čiščenju odstrani hlorodorit neokusno barvo zobne prevlake in slab duh ir. ust jugoslovanski proizvod jem. je v prvi sapi orožnikom trdil, da je prispel z vlakom, v nadaljnjih izjavah pa je prišel v taka protislovja, da mu je orožni-štvo napovedalo aretacijo ter o tem obvestilo policijsko oblast v Čakovcu. Pri aretirancu so našli nekaj nad 30.000 Din gotovine, nadalje ono številko zagrebških »Novosti«, ki so nedavno poročale o nenavadno izvršenem vlomu v podružnico Prve hrvatske štedionice v Čakovcu, kjer so vlomilci odnesli četrt milijona dinarjev. Pri tem denarnem zavodu je bil Franjo Ma-i-Tščak do leta 1932. uslužben kot bančni uradnik. Po letu 1932. je trgoval s sadjem in prevzemal sadje tudi v Gornji Radgoni, zato so mu bile obmejne razmere precej dobro znane. Seveda je nameraval zdaj izko- ristiti ugodno priliko ter naslednji dan prekoračiti mejo, da bi pobegnil pred zasledovalci. Iz Čakovca je bil poklican sreski načelnik, ki vodi preiskavo, nakar je bil aretirani Majerščak odveden v čakovske zapore, da se popolnoma pojasni njegova vloga pri senzacionelnem vlomu v banko. Pri ponovnem zaslišanju je priznal, da je vlom izvršil z znancema Nikolajem Pavkovičem in Franom Krstulovičem. ki sta pobegnila proti Splitu in so jima tudi že na sledi Tudi Majerščak je bil i-zprva namenjen v Split, da bi Veri trije pobegnili s parnikom, pozneje pa se je rajši odločil za beg proti Avstriji, ker je menil, da bi ga avstrijske oblasti kot vojnega beguna ne Izročile našim oblastvom. Naši fantje v daljni Padlo je 36 Slovencev in Hrvatov — Drugi ostanejo dalje tam Podatki Italijanske uradne statistike o abesinski vojni so prekopi, da bi mogli zabeležiti število slovenskih tn hrvatskih fantov, ki so z italijansko armado pohiteli osvajat črno afriško cesarstvo, a iz statistike v abesinski vojni padlih je razvidno razmerje, t katerem se je poleg Italijanske pretakala v Abesiniji tudi slovanska kri Po uradnik objavah je v abe- rtnsfed vojni padlo vsega skupaj 2313 italijanskih vojakov, med katerimi je bilo 36 Slovencev in Hrvatov. Po primorskih in istrskih vaseh so našim padlim ob pampoznih svečanostih odkrivali spomin-sfc ^aplošče, da so svoja mlada življenja s tolikšno vdanostjo in ljubeznijo žrtvovali »®a stavo ln čast domovine ... « Redke so slike z abesinskih bojišč, ki hi nas spominjale dejanja in nehanja slovenskih fantov na vojnem pohodu, v spoprijemih z gverilskimi četami, pri oddihu n fronto. Prijatelj lista nam je dal na razpolago fotografijo, ki kaže dobrega, simpatičnaega slovenskega fanta, 23-1 etne-ga gostilničarjevega sina Ivana Krhneta lz Vipave pred bedno abesinsko bajtico na somalski fronti. Iz redkih pisem, ki dosežejo svojce po domačih vaseh, je mogoče razbrati le malo tega, česar so naši fantje deležni v Abesiniji. Največkrat tožijo o hudi, neznosni vročini in pa hrepenenju po domu. Vojna v Abesiniji se je namreč končala, a vojaki so morali ostati v deželi, da »pacificirajo divja plemena.« »Zadovoljni" rudarji in brezposelni Resnica o sedanjem stanju v zagorski občini Zagorje, 23. junija. Vkljub raznim neprijatnostim, ki jih preživlja prebivalstvo zagorske doline — posebno te dni, ko imamo skoraj sleherni dan neurje — skrbč nekateri dopisniki za tolažbo prebivalstva. Vsepovsod samo pridi-ganje, koliko dobrega je napravila za občane naša občinska uprava: da je preskrbela prehrano brezposelnim in jih zaposlila, da popravlja pota in ceste in še mnogo kaj. Ljudje poslušajo in berejo, toda naštetih dobrot ne opazijo. Res je nekaj brezposelnih dobilo zaslužek pri javnih delih, vendar se čujejo pritožbe, da niso upoštevani najpotrebnejši, ki so res brez sredstev in brez domačije. Na cestnih delih ▼ Kandršah so bili zaslužka potrebni brezposelni delavci pregnani, dočim so dobili delo kmečki sinovi. Na cesti v Slačniku se vrstijo samski brezposelni vsakih 14 dni, vendar je izbira tod i ta taka, da bi namesto nekaterih lahko prišli na vrsto tisti, ki ree nimajo doma niti grižljaja kruha. Posebno vlada nezadovoljstvo, kadar se deli sdrob in moka. Občinstvo, navajeno nspristranostS, se čudi, da dolnjo nekateri več teh dobrot. V zadnji številki »Delavske Pravit*« smo nadalje čitali, da M razmere pri rudnika stalno slabšajo, kar pa rudarji potrpežljivo prenašajo. Nasprotno so zborovalei v nedeljo na shodu v Zadružnem domu v Zagorja čaH govornike Lombardo, Jurafia !n kaplana Voduška, da se je pri rudniku stanje izboljšalo, ker se ta mesec dela 11 dni Vse dokazovanje uspeha štirikratne intervencijo v Beogradu pa rudarjev le ni moglo prepričati, ker pač občutijo uspehe ▼ svojih želodcih. Pri rudarjih se čajejo ostri protesti proti prakticiranju, kako in s kakšnimi priporočili se sprejemajo rudarji in apneničarji v službo. zdravnik najti nikakih znakov nasilja. Zato je litijsko sodišče dovolilo takojšen pokop na trboveljskem pokopališču. Epilog te ljubavne drame pa bo vseeno te dni pri litijskem sodišču. Albinu Dežmanu je nekdo neopravičeno očital, da je on kriv Marijine smrti, na drugi strani pa je Anton, brat pokojne Marije, hudo napadel Albinovo sestro Pepco, češ, da je ona kriva samomora, ker je dovoljevala sestanke v svoji hiši. Truplo Cirile Kožuhove bo danes pokopano Truplo nesrečne, simpatične trgovske sotrudnice CSrDe Kožuhove iz Zgornje Šiške, ki Je prejšnjo nedeljo utonila v Savi pri Ježid, so včeraj zjutraj našli neki Truplo Marije Klančišarjeve Zagorje, 23. Junija. Na bregu Save med Trbovljami in Hrastnikom so našli 22-1 etno Ktenčišarje. vo iz Praproč v zagorski občini, o kater! smo poročali 11. t. m. da je pri tako imenovani Cesarski kamri skočila zaradi nesrečne ljubezni v Savo. Prej je hotela pregovoriti ljubljenca Albina Dežmana iz Konjščice, da bi šel z njo skupaj v smrt, toda pregovarjala ga je zaman. Takoj po njeni smrti je Albin prijavil zadevo orožnikom, ki so po vsestranskih poizvedbah ugotovili, da Albina Dežmana ne zadene na njeni smrti nikaka krivda. Marija je že teden dni prej rekla domačim, da bo šla v Savo. Pri ogledu trupla ni mogel Stop! Stop! Fotoamaterji Ako kupite za Vaš dopust 10 filmov skupaj dobite poleg desetih povečanih slik v velikosti 13X18 cm še lepo nagrado v blagu. Pridite brezobvezno v našo trgovino k FotoTouristu - Lojze Smucu Ljubljana — Aleksandrova c. 8. deltrvci p*i ftmartnem ob Savi. Zaposleni na bregu oo opazili, da nosi narasla voda človeško truplo s sefooj, pa so se potrudili, da ga potegnejo k bregu. Na željo globoko užaloščene matere vdove so truplo iz šmartnega prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofa, odkoder bo danes ob 17.30 pogreb na pokopališče k Sv. Križu. Nesgoda tramvajskega voza. V ponedeljek popoldne je prišlo na križišču Sv-Petra ceste in FGgnerjeve ulice do karam-bola. ki je tramvajskemu priklopnemu vozu prizadejal precejšnje poškodbe, da so ga morali poslati v reparaturo. Od Hrvatskega trga je pri vozil tramvaj s priklopLienim odprtim opatijcem, kakršne ]e dala uprava električne cestne železnice za vroče poletne dni v promet. Potujoče občinstvo te vozove prav rado uporablja, saj je vožnja ž njimi v tem času brez dvoma najbolj prijetna in udobna. Malo pred križiščem le tramvaj dohitel velik, širok voz. tkzv. ->di-roc. last Lichtenthurnovega zavoda. Motorni voz je srečno prevozil mimo. a hlapec se je očitno tako nerodno umikal, da je dira pri tem zadela ob plinski kandelaber na nasprotni strani ceste, ki io ie e krepkim sunkom odbil proti priklopnemu vozu. Dira je z zadnjim koncem zadela ob stebričke, sedeže in ob stopniško desko opatijca, da mu je razbila troje osrednjih stebričkov in dodobra polomila tudi klopi. Potniki, ki jih je bilo precej v vozu. so prestali mnogo strahu, a razen neke gospe, ki je dobila neka; rahlih prask, ni nihče bi ranjen. Dokler bo priklopni voz v reparaturi, bodo ▼ prometu samo Se trije takšni vozovi, Domače vesti * Opozorilo radioslušalcem! Sporazumno z vodstvom ljubljanske radio-postaje naznanjamo, da se vršita predavanji ljubljanske organizacije vojnih dobrovoljcev v radiju in sicer 25. t. m. od 20. do 20.30 pod naslovom; Vojni dobrovoljci-kladivarji Jugoslavije in dne 27. t. m. okoli 22. ure pod naslovom: Narod prižiga kresove padlim borcem Jugoslavije. Razen tega bo ljubljanska radio-postaja prenašala 28. t. m. na Vidovdan spominsko proslavo in razvitje prapora vojnih dobrovoljcev od 11. ure dalje. Sreska organizacija zveze vojnih dobrovoljcev v Ljubljani. * Češkoslovaške počitniške štipendije. Tudi letos je razpisala češkoslovaška vlada poeitnike štipendije za jugoslovenske srednješolske profesorje, srednješolce in visoko-šoice. Prošnje, naslovljene na prosvetno ministrstvo v Beogradu, taksirane s 5 dinarskim kolekom ter opremliene s prilogami se morejo vložiti tudi preko Jugoslovensko-češkoslovaške lige v Ljubljani (Knafljeva 10). in sicer najpozneje do 27. t- m. * Diplomiran je bil na češki visoki tehnični šoli v Brnu 20. t. m. s prav dobrim uspehom za strojnega inženjerja g. Alojz Gregorič, sin upokojenega poštnega direktorja g. Gregoriča v Ljubljani, čestitamo! * Vozne ugodnosti za banovlnske uslužbence in upokojence. V službenih novinah kraljevine Jugoslavije štev. 139 od 20- junija t.l. ie objavljeno rešenje ministrskega sveta, s katerim so odobrene vozne ugodnosti banovinskim uslužbencem in sicer aktivnim in upokojenim ter rodbinskim članom. obojnim v isti izmeri kakor državnim uslužbencem in upokojencem. Poleg tega ie odobreno, da uživajo ministri v pokoju ter ministri na razpoloženju, dalje bani v pokoju in upokojeni državni in banovinski uslužbenci ter upokojeni duhovniki namesto sedanjih treh voženj po polovični vozni-m odslej šest voženj po polovični vozni ceni in sicer na ta način, da morejo brez da-ljih formalnosti izrabiti v že izdanih legitimacijah poleg za letošnje leto predvidenega kupona za vožnje, še en kupon, ki je predviden za prihodnje koledarsko leto. Opozarjamo posebno, da velia Ta ugodnost Za solneenje! Ni olje! Niti krema. Rujavenje ni umetno Tschamba-Fii — osvežujoča tekočina Vas obvaruje solnčarice, Vam naredi lepo rujavo barvo. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Ge-.eralno zastopstvo l>rogerija Gregorič, Ljubljana — Prešernova ul. 5. za šestkratno (tja in nazaj) vožnjo po polovični vozni ceni le za navedene upokojence, ne pa tudi za njihove rodbinske člane odnosno za rodbinske člane aktivnih nameščencev- Za izkoriščanje voznih ugodnosti. za izdajanje in podaljševanje legitimacij za banovinske nameščence in upokojence ter rodbinske člane obojnih veljajo analogne odredbe paragrafov 3 do 9 pravilnika o brezplačni in povlaščeni vožnji na železnicah in drž. ladjah od 1. marca 1930 (Službene novine kralj. Jugoslavije stev. 3a od 10. II. 1930) z istimi dodatki. Posebno še opozarjamo, da se kot otroci, ki imajo pravico do legitimacij, smatrajo le otroci do 18. leta starosti. Zato naj se v spisku za na-ročitev legitimacij navedejo rojstni podatki otrok. * Smrt priljubljenega uradnika v Žužemberku. V Žužemberku so poKopali vodjo zemljiške knjige Aleksandra Majeriča. kije bil doina iz Vičave pri Piuju, star šele 50 let- Ko se je 13. t.m. podal po uradnem opravku v 24 km oddaljeni Rdeči kamen in se je utrujen vrnil, ga Je zadela kap. Pokojnik je bil splošno priljubljen in na glasu kot vesten uradnik. Nikoli ni silil v ospredje, pridno pa je deloval pri Rdečem križu. Na zadnji poti so ga spremili zastopniki vseh krajevnih uradov in mnogo občinstva, pevci so zapeli žalostinke pred hišo žalosti in na pokopališču, a g. dekan je toplo orisal lepi značaj pokojnega. Blag mu spomin, žalujoči vdovi iskreno sožalje! * Smrt zaslužnega učitelja in rodoljuba. V Novem Sadu je umrl v starosti 81 let upokojeni učitelj in predsednik Srbskega učiteljskega konvikta, Arkadije Pavlovič. Pokojni Pavlovič je bil zaslužen prosvetni in nacionalni delavec. Vse svoje premoženje je zapustil Matici srbski, a tudi Srbski učiteljski konvikt ga šteje med svoje velike dobrotnike. * Tragedija kiparja, ki je postal sluga. V Zagrebu že več dni pogrešajo Viljema Škri-niarja, ki je opravljal posle sluge pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, škri-njar je bil prej kipar, imel ie svoj atelje, a mu je beda zaprla poti umetniškega udej-stvovanja. Postal je zagrenjen samota1* in njegova sestra je prepričana, da si je vzei življenje. Nesrečnež je vedno nosil s seboj Knut Hamsunovo knjigo »Misterlje« in njegova sestra domneva, da si je vzel življenje prav tako kakor junak Hamsunovega romana. V romanu je opisano, kako je samomorilec uredil vse svoje dokumente, doma navil uro, svoji sestri pa napisal kratko pismo. Tudi Škrinjar je tako storil in ker je Hamsunov *unak skočil v morje, mislijo, da ga je i«di v lem posnemal. Ljudje, ki so ga zadnjič videli, pravijo, da je šel proti kolodvoru. * Rudnik v Ivancu bo ustavil obrat. V Ivancu se je vršilo veliko rudarsko zborovanje, katerega se je udeležilo okrog 500 rudarjev. Razpravljali so o sklepu rudniškega ravnateljstva, ki je 15. t.m. odpovedalo službo vsem uradnikom, te dni pa naznanilo, da bo 1. julija ustavljen ves obrat. Rudarji so sprejeli resolucijo, ki bo poslana na merodajna mesta, da se ni preprečila na kak način ustavitev obrata, od katerega živi nad 500 rudarjev in kakih 30 uradnikov in drugih uslužbencev. Rudnik v Ivancu je bil ustanovljen leta 1874 od nekega belgijskega društva, po vojni pa je prišel v roke čeških podjetnikov, ki pa so rrrali. ovirani od raznih deviznih predpi-r".. obrat opustiti. Sedaj jc podjett® last lixvaU>keaa rudarskega društva. * Ferijalna zavetišča r dravski banovini se otvorijo s 1. julijem, izvzemši zavetišč v Ljubljani Mariboru in Bledu, ki se otvorijo 28. t m.' * V Narodnem Domu v Zagrebu, Kraljice Marije ulica 3; se bo predvajal danes 24. t. m. ob 20. 30 poučni film Rasno-politične-ga urada v Berlinu »Dedno bolan« (Erb-krank) z uvodnimi besedami univ. prof. dr. B. Zamika. Vstop prost. * Padel je pni snop pšenice v Banatu- V Banatu se je začela žetev, ali bolje rečeno košnja žita, zakaj tam žita ne žanjeio. marveč kosijo. Ban dunavske banovine ie v soboto izdal odredbo, da smejo kmetje svoje kosilne stroje uporabljati le na lastnih njivah in da jih ne smejo več posojati drugim, da bodo kosci prišli do sKromnega zaslužka. S to naredbo so vsi zadovoljni, jKjsebno pa jo seveda pozdravljajo dninarji. Pšenica je letos dobro obrodila in bo pridelek skoraj dvakrat večji od lanskega, po kakovosti pa dosti slabši. * Gnezda tajne prostitucije in ogabnega izkoriščanja revnih mladih deklet je razkrila zagrebška policija. Zaprli so že 7 žensk, ki so svoja stanovanja uredila za nemoralna gnezda. Te ženske so imele med raznimi prostitutkami svoje pomočnike, klientelo pa so tvorili večinoma samo premožni razuz-danci. Najboljši zaveznik sramotnega jjosla pa ie bila seveda revščina, ki je v nemoralna gnezda priganjaia revna, od 13 do 17 let stara dekleta, pretresljive so bile izpovedi teh žrtev. Lakota jih je prignala v beznico. Bile so tudi take, ki so skušale začeti novo življenje, a vedno se je spet kaj zgodilo, da so se znašle spet na dnu- Ena je dobila zaposlitev v neki gostilni, delala noč in dan, priborila si je zaupanje gospodarja in prepričana je bila, da se ji je odprlo novo življenje. Pa je nekega dne stopil v gostilno neki ugledni razuzdanec, ki jo je nekaj časa izkoriščal. Dekleta je spoznal in gostilničarju je povedal, da taka ženska ne spada v gostilno, kamor zahajajo ugledni ljudje. Precej razuzdancev in za-peljivcev ima policija že v evidenci. V eni sami ulici sredi mesta stanuje kar 12 takih možakarjev. Mnogo pa je tudi takih, ki jih ne bo mogoče izslediti, ker so zahajali v brloge nemorale silno previdno, navadno celo maskirani. * Ubežnega robijaša so zajeli na nogometni tekmi. Iz mitroviške kaznilnice je že pred meseci pobegnil Tobijas Huso Ivanko-vič. ki je bil obsojen na osem let robije. Huso je vlomilec velikega kalibra in oblasti so se trudile, da bi g? spet spravile na varno. Vsepovsod so ga zasledovali in so že domnevali, da je srečno utekel čez mejo. Da je Huso spet na varnem, se ima zahvaliti samo svoji vnemi za nogomet-Skrival se je v Dubrovniku in nikakor ni hotel zamuditi tekme z nekim športnim klubom iz Boke. Ves razvnet je zasledoval potek tekme in baš zaradi njegove velike navdušenosti so postali nanj pozorni neki policijski agentje. Zdel se jim je znan, nekaj časa so razmišljali, potem pa spoznali, da je navdušeni prijatelj športa že tako dolgo iskani Huso. * Neprijetne dlake. Kako ovirajo dlake na rokah, nogah, na licu in pod pazduho. Ali je prav, če odstranjujejo dame take dlake z britvijo ali brivskim aparatom? Nikakor ne. S tem se zlo samo še poveča. S pomočjo Dulmin kreme za odstranjevanje dlak pa se to izvede lahko in prijetno. Dulmin krema za odstranjevanje dlak je bele barve, mehka in popolnoma neškodljiva, dlake pa odstrani v nekaj minutah. * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane u— wdhod slovanskih železničarjev. Češkoslovaški. poljski in bolgarski železničarji, ki so bili v Ljubljani res po bratsko sprejeti so si v ponedeljek ogledali znamenitosti in posebnosti našega mesta- Popoldne jim je bila v nebotičniku prirejena zakuska ki je s svojo krasno scenerijo — razgledom po Ljubljani in okolici — napravila najboljši vtisk. Zvečer ie odbor UJZNB priredil gostom prijetno večerjo v prostorih Sloge (Ljubljanski dvor). Poleg inozemskih gostov so bili navzočni tudi pred6taviteliji oblasti, zastopniki društev, ki goje stike s slovanskimi narodi in predstavite!ji tiska. Gojen-ke železničarske gospodinjske šole so pripravile imenitno večerjo, salonski orkester »Sloge« je animiral goste z godbo, a pevski zbor »Sloge« je pod vodstvom g. M. Premel-ča vnemal srca s petjem domačih pesnii. V dolgi vrsti napitnic, ki jih je otvoril domačin. predsednik oblastnega odbora UJNZB inž. St, Roglič, so prihajala do izraza iskrena bratska čustva in ognjevite slovanske ideje. Naj posebej omenimo govore inž. VI. l)zendowskega (Poljska), Sopuška (Češkoslovaška), Makedonskega (Bolgarija) Blaga-jevskega (Poljska), Todorova (Bolgarija), od domačih pa zastopnika bana dr. Guština, podžupana dr. Ravniharja. ravnatelja Kroi-te za JC ligo, Vekosl. Bučarja za JB ligo in prof. dr. Moleta za Društvo prijateljev poljskega naroda. Prijetni večer se je zavlekel v pozne nočne ure. V torek zjutraj so slovanski gostje, ki so prenočili kar v vagonih na postaji odpotovali na Bled in so se po tem zaključnem izletu razšli. Iz Jugoslavije so odnesli, kakor so nam zatrjevali mnogi izmed njih, kar najugodnejše vtisk e. u— Narodne noše ob razvitju prapora vojnih dobrovoljcev. Dravuka sekcija Jugoslovenske ženske zveze poziva včlanjene organizacije in prijateljice, da se v čim večjem številu udeleže v narodnih nošah vseh proslav zveze vojnih dobrovoljcev, zlasti pa razvitja prapora na Vidov dan dop. Zbirališče za narodne noše v Zvezdi nasproti univerze, za ostale članice nasproti častne tribune proti nunski cerkvi. Pridite pravočasno! Odhod vseh organizacij na Mestni trg ob' 9-45. Predsednica M. Govekarjeva- u—- Zadnja letošnja produkcija IjuMjan. skega drž. konservatorija bo ob % 7. v Filharmonični dvorani. Spored je naslednji: Weber; Koncert za klarinet, igra Raubar Miljutin iz šole prof. Launa. 2.) Mozart: I. stavek violinskega koncerta v D-duru, igra Burger Kajetan iz šole prof. šlaisa. 3.) Brahms: Spomin in Strauss: Podoknica, poje Kušej Ksenija iz šole prof. Foedranspergove. 4.) Novak: »Pesem mesečne« in »Pesem božične noči« igra na klavirju Bradač Zorka iz šole prof. Li-povška. 5.) Chopin: Nokturno in Valček, igra na klavirju Turšič Ivan iz šole prof. Janka Ravnika. 6.) Handl: Sonata IV. v D-duru, igra na violini Dermalj Albert iz gole protf. Slaiea. T. Smetana: »Polka« ln >Furijant« igra na klavirju Adamič Bojan iz šole prof. Antona Ravnika. 8.) Liszt; Mignon in Ravnik: Pozdrav iz daljave, poje Polajnar Ljudmila iz šole prof. Trostove. 9.) Chopin: Poloneza.Fantazija, igra na klavirju Osterc Marta iz šole prof. Janka Ravnika. 10.) Prevoršek; Concerto gross v treh stavkih za godalni orkester. Izvaja orkester drž. konservatorija in Orkestralnega društva Glasbene Matice. Dirigira skladatelj sam, ki je gojenec kompozicijske in dirigentske šole prof. šksrjanca. Sporedi Se dobe v knjigarni Glasbene Matice po 3 Din in veljajo obenem kot vstopnice. u— Na I. državni realni gimnaziji (Vegova ulica) so Se vršili višji tečajni izpiti od 12. do 23. junija. Od 52 pripravnikov so napravili zrelostni izpit naslednji: a) v realnogimnazijskem oddelku: Babnik Ivan, Bajt Ljubivoj, Binter Miran, Bitenc Boris (oproščen ust. izp.), Bole Janez, Bradaška Peter, Breznik Igor (oproščen ustnega izpita), černigoj Franc, Dobovičnik Stanko, Erker Ferdinand (oproščen ust. izp.), Ferjančič Karel, Gaberščik Milan, Gorjanec Gorazd, Grobelnik Slobo. dan, Janežič Vekoslav, Jerovec Franc (oproščen ust. izp.), Ker3nik Anton (oproščen ust. izp.), Koršič Marko, Kosec Feliks (oproščen ust. izp.), Kotnik Josip (oproščen ust. izp.), Kuhar Antheo, Linhart Božidar, Mali Franc (oproščen ust izp.), Milič Danilo (oproščen ust. izp.), Naglič Stanislav, Novak Štefan, Pirk-maier Miroslav, Soklič Emil, Torkar Vladimir, Varga Ludovik, Zakrajšek Miroslav (oproščen ust. izp.), Zalokar Marko (oproščen ust. izp.), in Žerjal Anton, b) v realčnem oddelku: Biber Alfred, Budal Stanislav, čruk Franc, Jurečič Franc, Ko. bol Albin, Koželj Albin (oproščen ust. izp.), Kren Heribert, Kiissel Božidar, Ku-ščer Ivan (oproščen ust. izp.), Miklič Miloš, Ribnik ar Stojan^ Smrekar Rudolf, Stančič Viktor, Stepišnik Zvoniimir, Slaj-pah Franc (oproščen ust. izp.) in Vahen Rudolf. Za 2 meseca so bili odklonjeni trije pripravniki. u_ Na ljubljanskem državnem kon»er- vatoriju so bili konec šolskega leta 1935/36. diplomirani naslednji absolventi: Na pedagoškem oddelku Avguštin Jožica (Klavir), Dermelj Albert (violina), Kunej Egon (klavir), Sluga Zora (petje), Tro-bina s. Dulcisima (petje), na srednji Soli drž. konservatorija sta diplomirala iz orgel Kalčič Jože in Mantuani Marija; na visoki šoli, oddelek za klavir pa je diplomiral Gallatia Reinhold. u— Berlinska reportaža, dr. M. Foerster-iev amaterski film se ponovi, tokrat z obširnejšim komentarjem, v petek 26. t-m. ob 20- uri 30 minut v Delavski zbornici. S>e-deži po 3 Din. Cisti dohodek gre v prid gluhonemim in mestnim ubogim- n— Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v četrtek 25 t. m. ob 14-izlet v Kranj. Ogled: Zbilje, Smlednik, Sv. Valburga Trboje, Prebačevo, Hrastje, Cir-čiče Kranj, Breg, Drubovek, Jama Pra.se, Mavčiče, Podreče. Avtobus 21 Dm. Odhod s Kongresnega trga ob 14. Zglasiti ee je treba v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu do četrtka opoldne, u_ Kresna prireditev ljubljanskega Rdečega križa v nedeljo na Gradu je uspela kaj povoljno in donesla znatno vsoto za pomoč podpore potrebnim Ljubljančanom. Iskreno zahvalo izrekamo za to zgledni požrtvovalnosti društvenih članov, odbornikov in samarijanov, kakor tudi radovoljno do-šlim skavtom, predvsem pa mestnemu poglavarstvu, dravski divizijski oblasti, ljubljanskemu časopisju in radodarnosti ljubljanskih tvrdk, ki »o, pravilno ocenjujoč socialno-dobrodelni namen te prireditve, skupno omogočile njeno uspešno izvedbo. Za ljubljanski Rdeči križ: Dr. Fettich Oton, društveni predsednik, Minka Kroftova, predsednica prireditvenega odseka. Javna zahvala Odbor Treznostne akcije čuti potrebo, da se javno zahvali vsem, ki so pripomogli, da je treznostno zborovanje preteklo nedeljo tako lepo in plodovito uspelo. Ni bilo nameravano veliko ljudsko zborovanje, marveč le javna anketa, dostopna vsem. ki se zanimajo za moralo našega naroda. Namen ankete pa je bil ta, da zbere zastopnike vseh prizadetih oblasti, korporaeij in društev k vzajemnemu delu, in da zberejo, ti ves materijal, vsak v svojem področju, za to vzajemno delo. In ta namen se je popolnoma dosegel. Bilo je 16 kratkih in krepkih referatov z obilico Btvarnih, konkretnih predlogov. Pogrešali smo samo par referatov nekaterih oblasti in delavskega. Posebna zahvala gre mestnemu županstvo ljubljanskemu za toliko konkretnih predlogov; predvsem za to, da se ustanovi v Ljubljani posvetovalnica za alkoholike in svojce. Ta posvetovalnica naj bi bila celica vsega našega gibanja. Dalje posebna zahvala kmetijskemu oddelku banske uprave, katerega zastopnik je podal izvrsten referat o brezalkoholnem gospodarstvu, in posebej še zahvala za njegovo izjavo, da brezalkoholno gospodarstvo (kolikor je seveda mogoče) našim vinogradnikom in ljudstvu sploh ne bo v gmotno Škodo, temveč le v korist. In posebej še zahvala zastopniku lavantinskega knezoškofijstva, ki je storil na naše zborovanje najdaljšo pot. V zalivalo hočemo Čez nekaj časa prirediti podobno zborovanje v Mariboru. — Tudi ženskim organizacijam za njih ljubeznive simpatije, za izvršeno in obljubljeno pomoč, prisrčna hvala! Anketa nam je dala obilico gradivo. S tem je dan širok teme1! za naše delo. Ce se bo na tem temelju .zdaj dalje gradilo, ni dvoma, da bodo sadovi lepi. Naš odbor bo storil vse, kar bo mogel. Prosimo pa nadaljnje naklonjenosti in podpore vseh prizadetih oblasti in korporaeij, kakor tudi posameznikov, ki jim je na srcu treznost, nravnost in dostojnost našega naroda. V prvi vrsti pa našega časopisja, ki ima pri tem stremljenju za blagor našega ljudstva lahk« prsi in glavni ieW* Danes najboljša burka sezone! 2 uri burnega smeha! Vesela Škota Jtan Laurel In Dliver Hardy Film, ki je imel rekorden uspeh po vsem svetu. Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri. KINO UNION, tel. 22 21 u— Razstava rib in ženskih ročnih del na mestni ženski realni gimnaziji je otvor jena v petek in soboto 26. in 27. t. m. vsakokrat od 9. do 12. in 15. do 17. ure. Iskreno vabljeni! u— Banovinski odbor društva Rdečega križa poziva svoje članBtvo, da prisostvuje v čim večjem številu razvitju prapora Zveze dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije, ki bo v nedeljo 28. t. m. u— Absolventke 2 b letnika Drlavne dvo-razredue trgovske šole v Ljubljani iz leta 1933 imajo dogovorjeni sestanek 27. t. tn. ob 20-30 v gostilni pri Nacetu. V blatnih bazenih se giblje bolnik z razoolellml sklepi z nenavadno sigurnostjo. MOČVIRNO KOPALIŠČE PISffflN: nBSHfaffiinSEilHESHBiBSff Znižana pav. Salna zdravljenja. Denar lahko položite pri vsakem jsl. poštnem urad u. Pojasnila ln pavSaml cenik: — Zagreb. Pie£tany, Informator. Stross. mayerov trg l/II. u— Kopalni vlak Ljubljana-škofja Loka in tretji izletniški vlak Ljubi jana-Jesenice-Od jutri dalje bo vozil ob ugodnem vremenu na progi Ljubljana gl kol.-Škofja Loka dnevno kopalni vlak z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 12-45. min. In prihodom v škof j o Loko ob 13. uri 26 mm. ter v obratni smeri z odhodom iz Škofje Loke ob 18. uri 27 minut in prihodom v Ljubljano gl-kol. ob 19- uri 05 min. Ker ob deželnem vremenu kopalni vlak ne bo vozil, bo na postajah vsak dan od 10. ure razglašeno, ali vozi kopalni vlak ali ne. V razbremenitev rednega jutranjega potniškega vlaka za Jesenice, bo vozil od 28. junija do nadalj-nega redno ob nedeljah in praznikih na progi Ljubljana gl. kol.-Jesenice še tretji izletniški vlak, z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 6.45, t.j. pol ure pred rednim potniškim vlakom in prihodom na Jesenice ob S. uri 52 min. Ta izletniški vlak ima postanek na vseh postajah in postajališčih od Ljubljane do Jesenic. Za vožnjo s kopalnimi in izletniškimi vlaki plačajo odrasli potniki naslednje znižane vozne cene (tja in nazaj)- Za razdaljo: 1 do 4 km 3 Din II. r., 2 Din III. r,- 5 do 7 km 4.50 Din H. r., 3 Din III. r.; 8 do 10 km 6 Din H. r., 4 Din III. r. Za večje razdalje so pa znižane cene kopalnih in izletniških kart enake cenam nedeljskih povratnih kart. Otroci plačajo polovico. V kopalnih in izletniških vlakih se smejo voziti potniki z vsemi veljavnmi voznimi izkazi, ne pa samo z izletniškimi in kopalnimi kartami, zatoretj se smejo voziti n. pr. v roku veljavnosti nedeljskih povratnih kart tudi z nedeljskimi kartami, dalje se smejo voziti tudi vsi drugi petniki, ki uživajo kakršnokoli drugo vozno olajšavo. Potniki, ki imajo zletniške oziroma Kopalne karte pa se smejo voziti samo z izletniškimi oz. kopalnimi vlaki. Ker je običajno velik naval ob nedeljah in praznikih na redni vlak, pozivamo občinstvo, da se prvenstveno poslužuje izletniškega vlaka ob 6.45, posebno ono ki potuje samo do Jesenic, da ne bo pritožb zaTadi pomanjkanja prostora pri rednem vlaku, ki odhaja iz Ljubljane gl-kol. ob 7.15. Iz Maribora a— Letni uspeh na n. drž. dekliški meščanski šoli sv. Cirila in Metoda v Mariboru. Od 325 učenk je izdelalo razred 26 učenk (8%) z odličnim, 119 učenk (36.31°/») s prav dobrim, 100 učenk (30.76%) z dobrim uspehom, pozitivno je torej ocenjenih 245 učenk (75.47%). Negativno je ocenjenih 78 učenk (24.31%>), a izmed teh jih bo polagalo v jeseni 60 (18.46%) popravni izpit, padlo jih je torej 18 (5.53°/o). Ena učenka je ostala neredovana. Učni uspeh pri za vršnem izpitu je bil v celoti pozitiven (100"/o), in sicer se je priglasilo k završnem izpitu 35 učenk, od katerih je položilo izpit 7 učenk z odličnim. 24 s prav dobrim in samo 4 učenke z dobrim uspehom. a— Maturanti drž. realke v Mariboru ta leta 1921 se sestanejo dne 4. julija ob 20. v hotelu »Orel«, (.igralna soba) da v družbi svojih profesorjev proslavijo 15-letnico mature. a— 4.000.0000 Din. Kakor znano bo menda dobila mestna občina od Hipote-karne banke v Beogradu posojilo 18 milijonov, s katerimi naj bi se omogočila likvidnost Mestne hranilnice. Razen tega pa se je napravila tudi vloga na Pokoj-niski zavod v Ljubljni za posojilo 4 milijone, ki bi naj tudi služilo isti svrhi. Posojilo naj bi bilo kratkoročno, vendar o zadevi odločitev še ni padla. a— s smrtnone varnim i poškodbami so prepeljali včeraj dopoldne v splošno bolnišnico 53 letnega viničarja Antona Lešnika, ki ga je v Košakih povozil neki av-tomobilist. S prebito lobanjo, strto levo ključnico ter poškodbami na rokah in nogah so nezavestnega prepeljali v splošno bolnišnico. a— V smrt. 28 letno Marijo K., stanu-jočo v Danjkovih barakah, so nezavestno odpremili v splošno bolnišnico. Izpila je večjo količino karboleuma. Vzrok poskusa samoumora ni znan. a— Radi prekoračenega sil obrana je včeraj dopoldne obsodil mariborski mali kazenski senat 30 letnega mlinarskega pomočnika Matija Gottvveina na 1 leto strogega zapora, ker je dne 17. maja L 1. na banovinski cesti pri Ormožu zabodel z nožem Antona Gomboca, kj je smrtno-nosnim poškodban nekaj časa po dejanju podlegel. a— 65.000 Din škode trpi zaradi požara posestnik Valentin Cegovnik iz gelenber-ga pri Guštanju. Zgorelo je gospodarsko poslopje in deloma tudi bišr. češnjev dan je prinese! lepe dohodke Velike Brusnice, 22. junija. Srečna je bila zamisel prireditve češnje-vega dne v Velikih Brusnicah bliža Novega m^ta. ki se je vršila v nedeljo 21. t. m. Šolski upravitelj in ostalo učiteljstvo so na pobudo in pod strokovnim vodstvom sreskega kmetijskega referenta g. Malaska in pomočnika g. Filipiča organizirali razstavo češenj v šoli v prav originalni in poučni obliki. Udeležba je bila sijajna tako od producentov kakor meščanov, ki se niso mogli načuditi mikavosti brusniških hru-stavk. Otvoritvi so prisostvovali zastopniki oblastev. Sadjarskega in vrtnarskega društva in Kmetijske družbe, šolski upravitelj je v počaščenje brusniških hnistavk spesnil in usrlasbil lepo pesmico, ki jo je šolska mladina prav z zanosom zapela na tej svečanosti. Na razstavnem prostoru sta pozdravila razstavljalo© tajnik Sadjarskega in vrtnarskega društva sr. Škulj in tajnik. Kmetijske družbe g. Kafol. ki je imel ob tej priliki poučno strokovno predavanje. Posebna strokovna komisija, sestoječa iz cnr. Kafola. Skulja, inž. Zupaniča. Vriska, Filipiča, Malaska in Koželja, je ocenila razstavljeno blago. Razstavilo je 49 posestnikov 65 vzorcev češenj. Najboljše so: bros-niška črna hmstavka. brusniŠka vinska hrustavka rn ramena pozna hrastavka, ki pa je bila žal premalo zastopana. Trgovina, s češnjami je bila rzmtno Strab-na. Na stotine košar sočnega sadu se je t tekn celega dneva prodalo trgovcem. Cene so bile po 3.25 do 3.75 Din. V Iz Celja e_ Požig iz maščevalnosti. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjala včeraj 481etna delavka Neža Kregarjeva iz Trebč zaradi požiga. Dne 27. ma ja je opazila posestni kova žena Neža Kunejeva v Trebčah pri svojem hlevu listnjaku Nežo Kregarjevo m vprašala, česa išče. Ko je Kregarjeva odgovorila, da išče dračje, jo je Kunejeva zavrnila, da tam ni dračja. Kregarjeva je zagrozila K»-nejevi, da bo že kmalu videla. To je Kune-jevo razjezilo in je večkrat udarila Kro-garjevo. Ko je Kunejeva kmalu nato pogledala v listnjak, je opazila, da v listnjak« gori. Skušala je jx>gasiti ogenj, kar pa se ji ni posrečilo. Ogenj se je naglo širil ter upepelil gospodarsko poslopje Alojza Ku-neja in sosednja poslopja posestnikov Mar>-tina Marenčiča in Franca Uršiča. Kunej ima 90.000 Din. Marenčič 50.000 Din ln Uršie 60.000 Din škode. Posestniki niso bili zavarovani- Obtoženka je priznala dejanje in izjavila, da se je hotela maščevati nad Ku-nejem, ki je njo in njeno hčer dolžil, da sta mu kradli kokoši. Kregarjeva je bila obsojena na 10 let robije in na trajno izgubo častnih pravic- e_ Ostuden zločin. Celjsko okrožno sodišče je včeraj obsodilo 211etnega delavca Viktorja Krajnca s Pesjega pri Velenju na 3 mesece strogega zapora in izgubo častnih pravic za dobo enega leta. ker Je letos 28. januarja v Velenju zlorabil ueso 131etno deklico in jo spolno okužil. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.3® velefilm »Folies Bergeres de Pariš« ln xvoč-ni tednike Samo še danes ob 16. in 21.15 S IL V IA S Y D N E Y GANGSTERJI (MART BURNS, BEGUNKA) Predprodaja vstopnic od 11. do &1&. in od 15. ure naprej. ELITNI KINO MATICA, Tel. 21-24 Jutri: NARODNI JUNAK št. 1 Iz Škofje Loke šl— V Retečah bodo zidali šolo. ReteSka trirazrednica že davno ni več ustrezala zdravstvenim in naučnim jx>gojem eodoi> ne šole. Zdaj. skoro po dveh decenijih, se pa vendar obeta ljubki vasici novo šolsko poslopje, ki ga bodo gradili tik poleg sedanje šole. ob železniški progi. Načrti nam obetajo arhitektonsko prav lično zgradbo, z deli. pa, je verjetno, bodo pričeli še letoa. ker je že razpisana za sredo licitacija za oddajo del. Kraj. šolski svet je dobil od banska uprave večje brezobrestno posojilo, šola bo veljala otkrog 400.000 Din, spada pa v staro-loško obči noši— Vodič po Crngrobu. Lepote in «ani-mivosti Crngroba, prikazane v sliki in besedi smo dobili z izdanjem 68 strani obsegajoče knjižice »Vodič jx> Crngrobu«. Založbo je oskrbel domačin, škofjeločan g. Kakalj, spisal pa jo je raziskovalec umetnostnih zakladov v škofjeloškem okraju g- Janez Vei-der. Lani so odkrili v crngrobski cerkvi izredno zanimive freske in od tedaj postaja Crngrob pri Škofji Loki tudi izletna točka ljubiteljev zgodovinskih zanimivosti. Knjižica je v pravem j>omenu besede »vodič« — saj opisuje stoletja staro crngrobsko cerkev _ iz vseh vidikov Hkovne umetaosti. Besedilo je lahko umljivo, sr.ov urejena po razvojnih stopnjah, tabele, ki so prideijane vodiču pa omogočajo vrhu tega, da si obiskovalec čisto sam iahko postreže z vsem zaže-ljenim. Pridejau je tudi zemljevid crngrob-ske okolice. Knjižica predstavlja razveseljivo obogatitev v opisovanju loških zgodovinskih spomenikov in ne dvomimo, da bo našla pot med najširše plasti naroda, ki jim je prav za prav namenjena. Izdajo so omogočili vrli dobrotniki in je le zato cena tako izredno nizka. Vodič se prodaja v Škofji Loki in v Crngrobu. Iz Kranja r— Društvo srednješolcev »Jugoslovan« na gimnaziji kralja Aleksandra L Uedinitelja v Kranju priredi drevi ob pol 9. V Narodnem domu Jiraskovo dramo »Oče«, Režim g. Klavora. Gospodarstvo Pred obnovitvijo trgovine z Italijo Po končanih pogajanjih z Grčijo, ki so še v teku, ima naše zunanje ministrstvo v programu pogajanja z Madžarsko zaradi povečanja nekaterih kontingentov in zaradi zboljšanja plačilnega prometa. Nadalje je v programu, da se poveča naša trgovina z nordijskimi državami in bi se predvsem vršila pogajanja z Norveško. Verjetno pa je, da bo kmalu prišlo tudi do pogajanj z Italijo, ker ni izključeno, da bodo sankcije v kratkem ukinjene. V tem primeru bo treba takoj na novo urediti trgovinske odnošaje z Italijo. Trgovinska pogodba od prej je še v veljavi, toda od lanskega novembra, ko so sankcije stopile v veljavo, se je situacija mnogo spremenila. Italija je dala v rimskem sporazumu Avstriji ln Madžarski, ki nista pristopili k sankcijam, posebne ugodnosti, na drugi strani pa je tudi naša država deloma našla nova tržišča, zlasti v Nemčiji. V poučenih krogfh v Beogradu pričakujejo, da bo trgovinski promet z Italijo oživel takoj, čim bodo sankcije ukinjene, seveda pa zaenkrat še v mnogo manjšem obsegu, nego je znašala trgovina pred sankcijami. Tako računajo, da se bo izvoz v Italijo zaenkrat gibal na višini ene tretjine prejšnjega iz- voza, in sicer glede na ugodnosti, ki jih je dala Italija v rimskem sporazumu Avstriji za les in Madžarski predvsem za govedo. Težkoče pa bodo v plačilnem prometu, ker imamo v Italiji še stare terjatve. Tudi naš uvoz iz Italije se ne bo mogel zaenkrat v večjem obsegu razviti, ker nam Italija spričo sedanjega položaja še ne more dobavljati bombažnega prediva, ki je prej tvorilo glavno postavko v našem uvozu, in smo na drugi strani tudi mi deloma vezani v pogodbi s Španijo glede uvoza riža in južnega sadja. Naše terjatve v kliringu nasproti Italiji znašajo še 42 milijonov lir. Vrhu tega pa imamo še terjatve, ki še niso vplačane v kliringu. Z uvedbo klirinških nakaznic na italijanske lire se bo morda likvidacija starega klirinškega dolga nekoliko pospešila, seveda pa služijo te nakaznice samo za plačilo starih dolgov naših uvoznikov za blago, ki smo ga uvozili še pred sankcijami. Verjetno je, da bodo uvedene klirinške nakaznice tudi za obveznosti iz trgovinskega prometa po uki-njenju sankcij. Seveda pa bo navzlic temu treba najti možnosti za večja naročila iz Italije, da se bo na ta način likvidiral stari dolg. Sonce in N1VEA je idealna združitev, da Vam koža lepo porjavi. Z NIVEO negovana koža omogoči soncu, da dovrši svoje zdravilno delo. NIVEA CREMA zmanjšuje hkrati nevarnost pred sončarico. Jugoslav. P. Belersdorf Si Co. d. s. o. j. Maribor. Industrija elektrolitičnega bakra in žveplene kisline že ponovno je bilo v naši državi sproženo vprašanje, zakaj izvažamo le sirovi baker, ki se mora rafinirati v inozemstvu, kjer se o priliki rafiniranja izločijo iz bakra vse one kovine, ki vsebujejo surovi baker. Tu gre predvsem za srebro in zlato, ki g a je mnogo zlasti v našem bakru iz borskega rudnika. Ko smo pred meseci poročali o bilanci borskega rudnika, smo tudi poudarili interese naše trgovinske politike, ki gredo za tem, da omogočimo izvoz bakra tudi v Češkoslovaško, ki uvaža samo čisti baker in ne surovega. Tudi o priliki nedavnih licitacij za nabavko kabljev se je izkazala nujna potreba, da se pri nas ustanovi tvornica elektrolitičnega bakra, da. bi bakreno žico za kablje sami izdelovali. Jugoslavija je naravnost predestini-rana, da ustanovi tako industrijo, saj je poleg Španije največji producent bakra v Evropi. O priliki nedeljske svečanosti v Zenici pri polaganju temeljnega kamna za novo železno valjamo je ministrski predsednik dr. Stojadinovič poudaril, da mora biti naloga naše gospodarske politike, da sami predelujemo naše sirovine. S tem namenom se postavlja valjarna v Zenici in sedaj pride na vrsto Bor. Iz Beograda poročajo, da je naša vlada nedavno sporočila Francoski družbi borskih rudnikov v Parizu, da zahtevajo interesi našega gospodarstva,' da se v naši državi ustanovi industrija elektrolitičnega bakra in Industrija žveplene kisline. Naša vlada je sporočila francoski družbi željo, naj družba prouči to vprašanje. Kakor sedaj poročajo, je centralna uprava borskega rudnika osvojila predlog naše vlade in bo prišlo v kratkem do konkretnih pogajanj v tem vprašanju. Po vesteh pariških listov, bo družba borskih rudnikov zgradila naprave za elektrolizo bakra z letno kapaciteto 12.000 ton. Gospodarske vesti = O čem bo razpravljal tarifni odbor. Poročali smo že, da je prometni minister sklical tarifni odbor za 2. julij na zasedanje v Sarajevo. Dnevni red tega zasedanja. bo naslednji: 1.) Reforma tarifnih predpisov potniške tarife n. del. 2.) Reforma tarife za prevoz blaga v zvezi s predlogi tarifnega iz leta 1935. 3.) Mišljenje tarifnega odb0ra o tem, kaj naj železniška uprava ukrene v tarifnem pogledu glede na posledice sankcij proti Italiji. 4.) Aktualna vprašanja: a) računanje voznine za blago raznih tarifnih razredov v vagon.skih tovorih; b) predlog glede uporabe tarife za žage (poz. 299 ki. r.), da se razširi od 350 km na 400—450 km; c) predlog, da se pobira razlika v teži pri hladilnih vagonih s stalno momtiranimi aparati za hlajenje nasproti normalnim vagonom sam0 tedaj, ako je lastna teža večja nego 15.000 kg; d) povišanje voznine za izvoz manganove in kromove rude od razreda 100 na razred 92; e) znižanje voznine za izvoz surovega mavca od razreda 92 na razred 100; f) črtanje ugodnosti iz anekSa za izvoz bavksita in magneta (tako da ostane razred 100, odn<>sno 9o ln 88); g) povišanje tarife za izvoz etflenovega klorida (poz. 344 k. r.) od razreda 82 na 55 do 56; h), povišanje tarife za izvoz zlitin od železa (poz. 780 k r.) od razreda 82 na razred 55 do 56 in da se tu uvrsti tudi ferokrom. 5.) Eventualnosti. = Vprašanje tvorniee avtomobilov v Jugoslaviji. Poslednje dni se v strokovnih krogih mnogo govori o tem, da namerava neka nemška tvrdka zgraditi v Jugoslaviji tvornico avtomobilov, da so se vršila že pogajanja, pri katerih pa so se pojavile težkoče. Vprašanje avtomobilske tvorniee v Jugoslaviji je že staro nekaj let. Leta 1932. je trgovinsko ministrstvo razpisalo na predlog inšpekcije za državno obrambo konkurz za gradnjo avtomobilske tvorniee v naši državi ki nai bi imela letno kapaciteto 1000 avtomobilov. Tvornica bi se morala zgraditi v 5 letih in bi morala izdelovati Štiri tipe avtomobilov. Ta konkurz je ostal brez vsakega rezultata, zlasti ker ni garancije za prodajo avtomobilov in je na drugi strani avtomobilizem pri nas še v razvoju. Pozneje je bi>^ projekt reduciran v toliko, da bi v naši državi izdelovali le nekatere dele avtomobilov, približno 45% skupne vrednosti dovršenega avtomobila, in šele tedaj, ko bi produkcija dosegla 1500 avtomobilov, bi mogli misliti na zgraditev kompletne tvorniee. Tudi vesti o tem projektu eo kmalu utihnile. Najnovejše vesti o gradnji tvorniee avtomobilov se morejo nanašati v najboljšem primeru le na gradnjo tovornih avtomobilov in avtobusov, kajti osebni avtomobili se lahko izdelujejo ]e v velikih serijah. Produkcija tovornih avtomobilov ni toliko mehanizirana in je mogoča tudi v državah, ki imajo še majhno potreto. Glede na interese narodne obrambe pa bi taka tvornica zadostovala. Nemški interesenti tudi najbrž računajo z naročili v zvezi z motorlzacijo vozil naše vojske. =Trgovinsko politični spor med Avstrijo in Madžarsko zaradi moke. V zadnjem času je vzbudil precejšnjo pozornost spor, ki je nastal med Avstrijo in Madžarsko zaradi uvoza madžarske moke v Avstrijo. Madžarsko zunanje ministrstvo je odredilo na izvoz pšenice izvozno takso v višini 1.50 šilinga na 100 kg. Namen te izvozne takse ni morda otežkočiti izvoz pšenice, temveč forslrati izvoz pšenične moke, na katero se ne pobira nobena taksa, tako da iz te razlike nastane pri 100 kg moke izvozna preferenca v višini 2.83 šilinga. Ker forsirani uvoz madžarske moke ni v interesu avstrijske vlade in je Madžarska z uvedbo izvozne takse na pšenico hotela izsiliti večji Izvoz moke v Avstrijo, se je avstrijska vlada odločila za represivne ukrepe in je avstrijgko preferenco za moko znižala za 2.37 na 0.46 šilinga. Tako je sedaj navzlic madžarski izvozni taksi na pšenico uvoz madžargke moke v Avstrijo praktično nemogoč. Dunajska produkta a borza je zaradi tega tudi črtala uradno notacij0 madžarske moke. Ta spor je značilen, ker se je dogodil tik pred gospodarsko konferenco držav irimskega pakta, ki ge ima v kratkem sestati in na kateri naj bj Italija, Avstrija in Madžarska določile vse potrebno za izvrševanje rimskega Sporazuma o čim tesnejšem gospodarskem sodelovanju med temi tremi državami. = Nemci bodo ustanovili svojo banko ▼ Jugoslaviji, že več nego leto dni se čujejo vesti o tem, da bodo Nemci ustanovili bančni zavod v naši državi, bodisi kot samostojno banko ali podružnico kake velike nemške banke. Te vesti so se v poslednjem času znova pojavile in sicer v konkretnejši obliki. Naša država ni privolila v to, da bi Nemci ustanovili svoj bančni zavod v naši državi iz sredstev vezanih dinarjev ali iz sredstev, ki naj bi jih naša država plačala v zvezi z obnovitvijo anuitetne službo za predvojna bosanska posojila. Sedaj se čuje, da bodo Nemci ustanovili svojo lastno banko z glavnico 100 milijonov Din. Kapital bodo morali vnesti v našo državo. Vršila so se že pogajanja za prevzem večine neke zagrebške in novosadeke banke, ki pa menda niso uspela in je verjetno, da bodo Nem ei ustanovili lastno banko. Vprašanje bo baje definitivno rešeno sredi julija. = Trošarina pri uvozu vina in žganja. Na vprašanje ali se bo tudi po uveljavljanju uredbe od 8. maja 1934 pri uvozu vina in žganja iz inozemstva pobirala državna in banovinska trošarina v smislu čl. 72 točka 4 zakona o državni tnošarini, je carinski oddelek izdal tole pojasnilo: Na vino in žganje, uvoženo iz inozemstva, se ima na uvozni carinarnici p-lačati državna in banovinska trošarina v smislu točke 4 čl. 72 zakona o državni trošarini, ne glede na to, ali je v banovini, kamor se uvozi vino in žganje uvedeno pobiranje banovinske trošarine na vino in žganje ali pa je izterjevanje ostalo po starem sistemu v obliki pavšala v skladu s točko 4 čl. 72 trošarinskega zakona. Švica Je prepovedala terminske kupčije v devizah. Zaradi obranite švicarske valute Je švicarski zvezni svet sprejel zakon, ki etavlja pod kazen vsakršna dejanja, ki bi škodovala nacionalni valuti in javnemu kreditu, in razširjanje vesti, ki bi Škodovale javnemu kreditu. Krivci se lahko Kaznujejo z zaporom in z denarno globo do 100 000 frankov. Prepovedane so tudi Kupčije na termin v zlatu ali devizah, kolikor se te kupčije ne naslanjajo na trgovinske posle. Kazniva so tudi taka dejanja, storjena v inozemstvu. = Dobave: Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do 30. t. m. ponudbe za diobavo 9000 azbestnih plošč. Komanda mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 30. t. m. ponudbe za dobavo raznega železnega materija!«, do 4. julija za dobavo raznih barv in ostalega ličarskega materiijala, do 8. (julija za dobavo večje množine raznega jekla, do 28. julija za dobavo 25- ton motornega bencina in 35 ton benoola. do 30. julija za dobavo agregatov. Strojni oddelek direkcije drž. žel. v Ljubljani sprejema do 1. julija ponudbe za popravilo kožuhov. Direkcija državnega rudnika v Kakmjiu sprejema do 2- julija ponudbe za dobavo jekla za ventile, do 9. julija za dobavo kompletne naprave za pripravljanje ledu. Komanda podmorske filo-tilje v Šibeniku sprejema do 5. julija ponudbe za dobavo krogi/ionih ležaiev. Direkcija državnega rudnika v Tivtu sprejema do 8- julija ponudbe za dobavo oljmiih in bencinskih svetiljk, raznih vijakov, žaginih rezil za kovino, lesenih držal za žage, 200 komadov jesenovih vesel, akumulatorjev, ventilatorjev in ampermetrov. do 9. julija za dobavo bencola, akumulatorjev, mikrometrov itd., do 10. (julija za dobavo boraksa škroba, plavila, terpentirokega olja, dena-t uri ranega, alkohola, gume, amonijalka, 5000 kg pralnega mila, 31.000 kg kristalne sode, strojev za likanje din svotlolikanje perila, lanenega platna, sukanca in igel za šivanje, do 17- julija za dobavo električne pečd in sušilne omare, steklenic z brušenim zama-šikom in raznih merilnih aparatov, do 21. julija za diobavo etra, klorkalciuma, čistega alkohola im glicerina. = Dobave. Gradbeni oddelek državnih železnic v Ljubljani sprejema do 26. t. m. ponudbe za dobavo elektromotorjev, do 30. t. m. za dobavo p rednih signalov, 135.000 kilogramov negašenega apna, 3 kompletnih vlačnih zapornic, stojalnih vijakov in pritožnih ploščic, prometno komercijalni oddelek pa do 30. t. m. ponudbe za dobavo 300 kg carinske vrvice z žično vlogo. Dne 26. t. m. se vrši v intendanturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertal-na licitacija za dobavo 13.100 kg kisa za potrebe vrbaske in oeiječke divizijske oblasti. Borze 23. junija Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz ostali skoro nespremenjeni. V privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 9.05, dočim so se angleški funti ponujali po 246. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.95, v angleških funtih po 244.30, dočim so se grški boni nudili po 29.25, španske pezete pa po 6.90. Nemški klirinški čeki so se trgovali v Ljubljani po 14.00, v Beogradu po 13.9549 in v Zagrebu po 14.00, odnosno za 15. julij po 13.94, za konec Julija po 13.90 in za 15. avgust po 13.80. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda po včerajšnji okrepitvi za malenkost popustila in je bil zabeležen tečaj 370.50—371 (v Beogradu promet po 370— 371). Zaključki pa so bili v 7% Blairovem posojilu po 76, v 7% stabilizacijskem poso-sojilu po 82 ln v delnicah PAB po 234. Devize Ljubljana. Amsterdam 2967.43 — 2982j03, Beri m 17.56.08 — 1769.95, Bruselj 739.90 — 744-96, Curih 1424.22 — 1431-29, London 219.05 — 221.10, Newvork 4342.15 — 4378.47, Pariz 288.79 — 290.23, Praga 181.12 _ 182.22. Curih Beograd 7, Pariz 20-37, London 15.4150," Newyork 307-375, Bruselj 52, Milan 24.25, Madrid 42.0250, 'Amsterdam 208.40, Berlin 124, Dunaj 57-75, Stockholm 79.50. Osio 77.46, Kobenhavn 68.85, Praga 12.7250, Varšava 57.80, Budimpešta 60.50, Atene 2.90, Bukarešta 250. Efekti Zagreb Državne vrednote: Vojna Škoda 370-50 — 371, 4% agrarne 46.50 — 47.50, 6% begluške 69 — 71, 6®/» dalm. agrarne 66 den., 7% invest 82 den-, 7% stabiliz. 82.50 — 84, 7°/» Blair 76 — 76.25; dednrice: PAB 233 — 234. Trboveljska 140 — 145, Šečerana Osrijek 120 — 135. Beograd. Vojna škoda 370.50 — 371.50 (370 — 371), 4°/o agrarne 49-75 _ 49 (49)u 6% begluške 70 — 70.50 (70), 7% invest. 83.50 — 84.50, 7% Drž. hip. baraka 87,25 — 88 (87-25), 7% Blair 76-50 — 76-75, 8% Blair 85.50 — 86.50, Narodna banka 6320 bi (6270), PAB 233 — 234. Blagovna tržišča 21TO + Chicago, 23. junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 95.75, za sept. 97, za dec. 98; koruza: za Julij 66.50, za sept. 64.50, za dec. 60.875. -f Winnipeg, 23. junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 79.875, za okt. 79.75, za 80.75. + Novosadska blagovna borza (23. t m.) Tendenca mirna. — Pšenica: baška in sremska 121—'123; okolica Sombor in ba-nartska 120—123, baška ladja Tisa 126 —128, ledja Begej 126—128; slavonska 122 —124. Ove3: baški aremski in slavonski 104—106. Koruza: baška, sremska in banatska 99—101. Moka: baSka in banat-ska »Og« in »Ogg« 197.50—207.50; »2« 177-50 —187.50, »5« 157o0—167.50, >6« 13750— 147.50, »7« 117-50—127-50, »8« 105-107.50. Otrobi: baški, sremski in banatski 102— 106. + Budimpeštanska terminska borza (23. t. m.) Tendenca stalna. Kornza: za julij 11.45—11.47, za avg. 11.65—11.67. B0MBA2 + Lirerpool 22. junija. Tendenca etalna. Zaključni tečaji: za julij 6.57 (prejšnji dan 6-57), za dec. 6-10 (6.10). + Newyork. 22. junija. Tendenca stalna. Zaključni tečaji; za junij 12.31 (12.22), za dec. 11.57 (11.50)._ Kongres »Narodne odbrane" Beograd, 23. junija, o. V Kragujevcu bo 28. in 29. t. m. kongres »Narodne odbrane.« Gostovanje beograjske drame v Sofiji Beograd, 23. junija, p. Po vesteh iz Sofi-ie se vršijo velike priprave za sprejem ansambla beograjskega gledališča, ki bo gostoval v sofijskem Narodu ena gledališču. Sokol IV. pokrajinski zlet SSKJ v Subotici Železniški odsek SSKJ za IV. pokrajinski zlet v Subotico v dneh od 27. do 30. t- m. je izdal še naslednja navodila: Vse železniške legitimacije obrazec K — 13 in K — 14 bo žigosal samo železniški odsek v zletni pisarni na železniški postaji v Subotici. Vse legitimacije mora pred prihodom v Subotico zbrati vodnik vlaka in jih oddati v zletni pisarni (železniški odsek) na kolodvoru v Subotici. Ravnotako dobi vodnik vlaka zopet legitimacije nazaj pri odhodu iz Subotice in jih v vlaku razdeli udeležencem zleta Pripominjamo, da se legitimacije posameznikom ne bodo v nobenem primeru izročale. marveč samo skupno, ker je potovanje in odhod z zleta skupen. Vse članstvo se vozi na zlet s posebnim sokolskim vlakom in se z istim tudi vrača domov. Potovanje sokolskih žup iz dravske banovine na zlet v Subotico. Za članstvo sokolskih žup Kranj, Ljubljana, Maribor, Celje in Varaždin bo vozil posebni vlak »Sok I« za približno 550 oseb. Članstvo gorenjske župe, kakor tudi iz župe Ljubi jana( Notranjska. Gorenjska. Dolenjska)^ mora biti v Ljubljani 27. junija ob 5.30. Vse to članstvo potuje z rednim potniškriim vlakom ob 5-30 iz Ljubljane. Na Zidanem mostu se priključijo vlaku Sokoli iz celjske in mariborske žune. Odhod iz Maribora ob 5-10, iz Pragerskega 5.40. iz Pltuja 5.07, iz Ormoža 4-36. Članstvo edinic ob progi mora bita pravočasno na svojih od hod ni h postajah. Članstvo župe Varaždin potuje 27. t. m. z odhodom ob 3.03 iz Cakovca, ob 3.21 iz Varaždina ter se priključi v Zagrebu posebnemu sokolskemu vlaku na glavnem kolodvoru. Posebni vlak z udeleženci prej navedenih žup odpelje iz Zagreba 27. t. m-ob 10- in prispe v Subotico ista dan ob 17. Povratek posebnega vlaka iz Subotice je 30. t m. ob 0-30 in prihod v Zagreb istega dne 6.50. odkoder se nadaljuje vožnja domov z rednimi vlaki. Članstvo Sokolske župe Ljubljana bo potovalo na zlet pod vodstvom župnega načelnika br. Albina Smoleta in mora biti zbrano v razvoju po društvih pol ure pred odhodom vlaka t. j. ob 5. na peronu. Društva naj vzamej« seboj društvene prapore-Vsi udeleženci morajo imeti predpisano sokolsko legitimacijo in sokolski znak. Legitimacija je veljavna le, če je članarina pla*-čaraa do 30. junija t. 1. in kdor ima zletni znak. Potuje se v civilni obleki, kroj se vzame seboj v kovv^u- Tekmovalci in tekmovalke potujejo_ na savezne tekme v Subotico v četrtek 25. t m. z brzovlokom ob 20.02 Zbor vseh tekmovalcev — vsi pol ure pred odhodom na peronu. Vodstvo ima župni podnačelnik br. Franjo Lubej. Kakor smo dobili informacije se udeleži iz župe Ljubljana pokrajinskega zleta v Subotici 200 članov in članic, kar je prav lepo število, saj zlet za župo Ljubljano ni obvezen. Vsa navodila glede bivanja m nastopov bo dal udeležencem zleta župna načelnik br. Albin Smole. Mesarji pozor Prodalo se bo dne 26. VI. 1936. ob 10. uri dopoldne na Javni dražbi kompletno mesarsko podjetje ,Dolenc' v Novem mestu obstoječe iz naslednjih naprav: HiSa s hladilnico, klavnico, garažo ter delavnica z vsemi stroji za mesne izdelke. V lokalu se nahaja kompletna oprava tn 2 novi Berkel tehtnici L dr. Tozadevne informacije pri dr. Ivanettču v Novem mestu in dr. Moro v Ljubljani. Da M se udobneje ln bolj pogosto brili z 1 britvico, poslužite se MODRIH GILLETTE električno kaljenih britvic. ZLET JUGOSLOV. SOKOLSTVA V BUKAREŠTO PRELOŽEN. Vse braite in sestre, ki so se nameravali po subotiškem zletu udeležiti telovadnih svečanosti rumunskih gimnastov v Bukarešti, obvešča SSKJ. da se izlet ne vrši in je odgoden na prihodnje le o. Ravnotako se zleta v Bukarešti ne udeležijo češkoslovaški in ruski Sokoli. Svečanost rumunskih gimnastov se bo vršila zato drugo leto začetkom julija. Uprava Sokola Ljubljana — Vič vabi vse brate in sestre na članski sestanek, ki bo v četrtek 25. t. m. ob 20. v Sokolskem domu. Ker se bo na sestanku razpravljalo o društvenem javnem nastopu, je udeležim za vse članstvo nujno potrebna. Pol stoletja že deluje CM D, darujmo še za pol stoletja! Še vedno pogrešan Kamnik. 23. junija. Včeraj smo poročali, da je odšel preteklo sredo v planine gimnazijalec Srečko Vavpotič iz Kamnika. Ker ga do včeraj še ni bilo nazaj, so bili starši seveda zelo v skrbeh zanj in prosili so SPD, naj pošlje reševalno ekspedicijo. Res so odšle tri reševalne ekspedicije, ki so preiskale celo levo krilo Kamniških planin od Krvavca do Kamniškega sedla (Krvavec, Greben in Dolgo njivo), in ki še vedno iščejo pogrešanca, kajti danes dopoldne se še niso vrnile. Pogrešani Srečko Vavpotič je bil maturant in ne sedmošolec. kakor smo poročali, zelo priden in nadarjen mladenič. Za njegovo usodo so vsi v skrbeh. Nase gledališče OPERA Sreda, 24. junija: Carmen. Red Sreda. Četrtek, 25. junija: Vesela vdova. Red A. Petek, 26. junija: Othelo. Red B. Gostuje Marij Šimenc. IZURJEN NAJEMNIK HOTELA s kavcijo za podeželsko mesto se sprejme. Ponudbe pod »Hotelpacht« na oglasni odd. Jutra. Vrtne 'solnčnike IZDELUJE BELA FETTMANN, ZAGREB Masarykova 9. Zahtevajte brezplačni ilustrirani cenik! Prevzema tudi prevleke. Praga-Baby elegantni, mali potniški avtomobil, solidno zgrajen, udoben, hiter, potrošnja cca 8 litrov. Ugodni plačilni pogoji. Znižane cene. Na skladišču stalno tovorna vozila in avtobusi. Avto-Praga Zagreb, Gunduliceva ulica 16/L SENZACIONALNE NOVOSTI! Vrtni soinčnlkl po od Dfn £00.— Patentirani fotelj sa n. yn Hran Je ■ tkanina. Patentne poljske poste. Ue v največji popolnosti Edini izdelovalci „MAAAM Izdelkov, tovarna pohištva, Šotorov, vrtnega pohištva, itd. 99 JUGOTEKSTUL«— OSI J K K f V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, da je naša ljubljena soproga, mama, stara mama in tašča, gospa Marija Gospodaric danes, po daljšem trpljenju, mirno ln boguvdano umrla. Pogreb blagopokojnice bo v četrtek, dne 25. junija ob pol šestih popoldne iz hiše žalosti, Holzapflova ulica 7, na pokopališče pri sv. Križu. Maša zadušnica bo v petek 26. junija ob 7. uri pri sv. Petru. Prosimo tihega sožalja! LJUBLJANA, 23. junija 1936. Žalujoči soprog JOŽEF GOSPODARIC, uradnik drž. žeL v pok.; MICI, ROZI in ERNA, hčere; DOLINAR JOSIP, banov, svetnik, LIKAR STANE, vi*, kontr. drž. žel. — zeta. Najkrajša noč Leto pridrži na svojem višku dih, pomlad se poroči s poletjem, kresnice prižgejo svoje poročne lučke. Ce pogledamo manj lirično, se je zgodila samo običajna sprememba v zemeljski legi napram soncu. Kako kratki so najdaljši dnevi in kako malo zna napraviti mestni človek iz njih! Koliko jih je, ki opazijo, da vstaja sonce ob 4. da zahaja ob 20.? Meščan se brani velikega žara tega sonca, si ogleduje od vročine len termometer in zastira okna. Samo v kopališčih in na počitnicah vedo ljudje s hvaležnostjo uživati te dolge dni. Noči so tako kratke, da se v njih dogodi marsikaj. Toda o skrivnostih kresne noči ne vemo med mestnimi zidovi skoraj ničesar. Leto pridrži na svojem višku dih, in samo pesimist potoži ob začetku poletja: »Jesen je pred vrati!« Preobličene veličine Bessemerjeva hruška in Melbina breskev, Luccine oči in Potem* kinove vasi - Hawelodc, lavalliera, stric Sam in John Buli Gotovo vedo samo strokovnjaki nekaj po-bližjega o graditelju motorja na težko olje, Rudolfu Dieslu, ki je umri pred svetovno vojno. Stotisoči Kovinarjev poznajo Bessemer-jevo hruško, neobhodno potrebno orodje moderne jeklarske proizvodnje, a kdo pozna angleškega kemika Henryja Bessemer-ja. ki je to hruško okrog 6redine preteklega stoletja izumil? še nazornejši so primeri pionirjev elektrike Volte, Ohma, Ampera, ki o njih v fizikalni uri nekaj malega slišimo, dočim so pojmi, ki so Jih ustvarili, prešli v vsakdanjo rabo. Nič dosti drugače ni z Reaumurjem, Celzijem in Fahrenheitom. ki ne žive dalje kot raziskovalci« temveč kot toplotne in mrzlotne stopinje... V mnogih prvovrstnih gostinskih obratih seveda stoji na jedilnem listu Melbina breskev, toda malo bo kuharskih umetnikov, ki bi vedeli, da je bilo Nellie Melta umetniško ime slavne koloraturke. ki se je rodila v bližini Melbourna v Avstraliji in se ec ' » A ¥© Z Razne evropske zvezdarne so te dni javile. da so v ozvezdju Cefeja odkrile novo zvezdo tretjega reda na mestu, kjer zvezdne karte doslej niso beležile nobenega ne-be.-nesa telesa, v potsdamski zvezdarni so jo odkrili baš za časa zadnjega sončnega m"ka in so tudi posneli nje spektrum. Zanimivo je, da so dunajski listi prvi poročali o tej zvezdi in sicer io ie po njihovih poročilih odkril neki mladi češkoslovaški gimnazijec. ki se rad bavi z astronomijo in ima na razpolago maihen teleskop. Zdi se, da bo prvenstvo za to odkritje pripadalo njemu. ;a v V Severni in Južni Dakoti ter Montani v USA vlada ta čas suša, ki preti postati najhujša v zgodovini ameriškega severozapa-da Po cenitvah poljedelskih strokovnjakov imajo farmarji vsak dan milijon buš'ov pšenice škode. V zadnjih dneh je bilo tu in tam sicer nekaj dežja, toda ni mogel odločilno vplivati na kritični položaj. Suša je doslej uničila kakšnih štirinajst milijonov bušlov pšenice. Farmarji so morali že sedaj odpovedati se dvema milijonoma njiv pomladanske pšenice- S tem je nastal podoben katastrofalni položaj kakor za strašne suše predlanskega leta. V nekaterih ozemljih letina že dvanajst let ni kazaia tako slabo kakor letos reklama Po zadnjih statistikah ameriških reklamnih podjetij gre 45 odstotkov vseh reklamnih investicij v tej deželi za oglase v dnevnikih, 30 odstotkov za oglase v magacinih, 18 odstotkov za reklamo po radiu. 6 odstotkov za lepake in 1 odstotek za reklamna pisma. Dnevniki rabijo v prvi vrsti za lokalne oglase, kajti skorai vse detajlne trgovine in poslovalnice po ameriških listih vidijo v dnevniku svoj najvažnejši reklamni pripomoček. Metuljček z ženskim obrazom Angleška modelka Pamela Prime razkazuje v New Torku najnovejše modne kreacije angleškega izvora Montreux Kraj, kjer te dni zaseda dardanelska konferenca Kakor drugod, vlada tudi pri nas precejšnja zmeda v pisavi imena nedavno umrlega pisatelja. Pišejo ga »Gorki« in »Gorkij«. V ruščini ima oboje različen pomen. Gorki pomeni grič, hribec, gorkij pa je grenek, a pisatelj je imenoval samega sebe »grenkega«. V izgovorjavi je razlika med obema besedama malenkostna, a obstoji vendarle, po najnovejšem sovjetskem pravopisu pa se kratki >i« na koncu rusko napisane besede gorkij« v latinici piše z »j«. Pravilno bi bilo torej pisati Maksim Gorkij, vendar bi morali to potem izvajati pri vseh ruskih osebnih imenih, ki se končujejo na »ij« in so pridevn;ki. V slovenščini pa je doslej veljalo pravilo, da se takšni ruski pridevniki transkribirajo po vzgledu naših pridevnikov brez »j«. O s Angleški kralj Edvard VIII. bo preživel svoje letošnje počitnice v vili de 1' Horizon med Cannesom in Antibesom. Hiša je last neke francoske gledališke igralke. Ruska vlada je sklenila postaviti na državne stroške spomenike pisatelju Gorke-mu v Leningradu in Moskvi. Montreux, kjer se je v ponedeljek sestala dardanelska konferenca, leži na vzhodnem koncu Ženevskega jezera v veličastni okolici. Če se pripelješ tja z železnico ali par-nikom, opaziš na razdaljo dveh milj luksuzne hotele drugega poleg drugega, pensione za tujce, vrtove, parke, preobilico palm in eksotičnih rastlin, ki ostanejo na prostem do pozne jeseni. Obrežna promenada v za-vetnem zalivu je ena najlepših na svetu in ji ni podobna niti ona na Rivieri. Poteka tako rekoč za hrbtom arhitektonske krasote, ki pomeni zadnji krik modernega komforta, na drugi strani pa občuduješ prekrasno pokrajino. ki jo tvorita sinje jezero z zobato verigo lednikov v ozadju. Toda ta mondeni Montreux. ki okvirja sedaj diplomatsko vrvenje dardanelske konference. ni pravi Montreux. Tega bo opazil le popotnik, ki stopa peš skozi ta zadnji kos Waadtskega kantona. Gorski masivna severu Loznne jp Jorat. razhodna točka med Juro in Rernskimi Alpami. Tla padajo tu v velikanskih terasah, ki imajo na videz vsaka, svoje posebno podnebje in tudi rastlinstvo. Zadnje, gigantske skalne stopnice. ki padajo proti jezeru, so gole in ožgane. teda čuvajo enega najdražjih zakladov Waadta. kajti tu zori kaj dragoceno vino. Tri milje daleč se razteza pri nekdanji vi-ničarski benediktinski opatiji Pullvju v štiridesetih umetnih terasah v višino do 800 m vinski paradiž »La Vaux«. v katerem pridelujejo svetlo rumeno, zelo dišeče in rahlo sčegetajoče vino. A tudi ko ostaviš Pully Kita je prerezala na dvoje in postane pokrajina bolj gričasta, prevladuje okrog neštetih vasi trta. Vrtov skoraj ne vidiš. Sele pri St. Saphorinu zagledaš spet bujno, subtropsko vegetacijo, mirte, lovor in granatnike. Iz St. Saphorina drži kratka pot v idilični znameniti Vevev, pe&-ra pa se bolj izplača pot preko Chezbre-škega platoja, kjer ima sloviti razgled na jezero, ki v veličastni kvivulji namaka vznožje Wa?dtskih Alp z masivom Velikega Murverana. na strme piramide Diableretov na savojski strani in nad dolino Rodana na sprednje straže orjaških lednikov Dent du Midija. Pri Vevevu se pričenja nepretrgan niz mičnih gričev, gradov, vil in romantičnih krajev. Vevev sam slovi pred vsem po svojem viničarskem slavju, ki se vrši vsakih deset, petnajst let ;n pri katerem sodelujejo v pestrih, živih slikah podeželskega živ-Henia vsi sloji domačega prebivalstva. To slavje predstavlja v simbolični obliki življenje tega prebivalstva v četvorici letnih časov. Tujci občudujejo najbolj lepoto mladih deklet in žena. Dekleta, ki so večinoma plavolasa. visokih postav, vitka, toda krepka. temnooka vidiš tudi na nič manj znamenitem prazniku narcis v Montreuxu. Žirije za lepotne konkurence bi imele tu težko delo. da bi izbrale najlepšo v tej preobilici lepote. Ce govorimo o Montreuxu, ne smemo pozabiti tudi na Chillon. mrki grad na ogromni skali, ki se dviga nad jezerom in ki mu je lord Bvron postavil najlepši pesniški spomenik v svojem epu »Ujetnik v Chillonn«. Grad je nastal iz prastare trdnjave. Vojvoda Pierre Savojski pa je trdnjavo na tem mestu, ki so ga imenovali »waadtske Ter-mopile« predelal tako, da je iz nje labko mirno gospodaril nad kantonom, kar ni bilo lahko, kajti od severa so ga nadlegovali Helveti. ki so silili v deželo, od juga pa so ga napadali po kopnem in z brodovjem po jezeru Zenevčar.i, Chillon je še zelo dobro ohranjen, na obiskovalca napravijo poseben vtis podzemeljske temnice, kjer vlada tudi v najbolj vročem poletju leden mraz. Človeku se zdi nenmevno. da je mogel neki ujetnik tu prebiti štiri leta živ. Bil je opat m zgodovinar Bonivard iz Ženeve, ki ga je dal vojvoda Pierre njeti in zapreti zavoljo njegovega republikanskega mišljenja. Še danes kažejo dobro vidne sledove. ki so jih vtisnile njegove noge v neprestanem nemirnem potovanju okrog stebra, na katerega je bil uklenjen. Najlepša lepota m največja zanimivost Montreuxa pa je jezero samo, ki ima tu. drugače nego v Ženevi, veličastni mir in žareče perspektive majhnega morja, a včasih tudi njegovo besnost. Kadar se zatemni nebo z oblaki in prične iz smaragdnih, bu-čečih valov brizgati pena. morajo ladje pobegniti kakor splašeni galebi. Kajti ne bi bilo dobro pristati na dnu tecra jezera, ki je tudi globoko kakor majhno morje. je imenovala prav za prav Helen Porter Mitchellova. Ona je bila tista, ki je breskev rada jedla pripravljeno na ta način. To je skoraj ista kakor z »Luccinim oče6om<, neko čokoladno slaščico, ki je dobila ime po pevki Pavlini Luccovi. samo da so te oči dobile svoje ime po barvi njenih oči. Kari V. Basedow je bil menda prvi sistematični raziskovalec žlez in njihovega delovanja-Efcanee ga poznamo samo po imenu ene izmed žleznih bolezni, »bolezni Basedovva«. Potemkinove vasi so govorni obrat, ki ga uporabljamo vsak dan. Bržkone bodo tndi mnogi vedeli da poteka ta izraz od ruskega kneza Potemkina, ki je carici Katarini II. na neki vožnji po Volgi razkazoval vasi, ki so bile sestavljene kakor filmske dekoracije iz kubs. S tem ji je hoteli pokazati, da je velike vsote, ki so mu jih dali na razpolago za zgraditev naselij v teh ozemljih, res uporabil za pravi namen — kar pa je bilo zlagano. Neprimerno manj ljudi pa bo vsekako ki bi vedeli, da potesa zimski plašč »havelok« od imena britskega generala Havelocka, ki je plašč »izumil«. Njegov konkurent, >plašč Menšikovac. ki ga je nosil ruski knez Menšikov, je danes že pozabljen. Ali veste, da izvira ime >la-vallierec. frfotajoče ovratnice toheme preteklega časa, od francoske kneginje Laval-lifire, ki je bila v intimnih odnošajih zLu-dovikom XV.? »Uncle Sam«, stric Sam, kakor imenujejo šaljivo poosebljene Zedinje-ne države, ni živel seveda nikoli, to je samo razširitev črk U- S. A. Tudi Johna Bul-la, kakor imenujejo na isti način Anglijo, ni bilo nikoli na svetu — razen v nekem romanu, ki ga je napisal pisatelj Arbuthnot ob koncu 17. stoletja. Kje spoštujejo belce Na Dunaj se je vrnila s študijskega potovanja po Afriki gdč. Eta Donnerjeva z dunajskega afriškega zavoda. Na črni celini je proučevala socialni položaj zamorskih žen v tropskih pragozdih. Potovala je sama, ne da bi se ji kdaj kaj hudega primerilo. Poroča, da bele ljudi vsepovsod tam spoštujejo, kjer se doslej še niso dosti seznanili z njimi... za vprašanja DN V Berlinu je zadela kap državnega tajnika Bernharda von Biilo wa, bivšega legacijskega svr/nika v VVashingtonu, Carigradu in Atenah in specialista za vprašanja Društva narodov KITAJSKI PREGOVORI če pride mična ženska v družino, bo imela vse grde proti sebi. žabi v vodnjaku ne moreš govoriti o oceanu. ženske prenašajo nesrečo lažje nego bogastvo. če ne znaš ukrotiti tigra, ukroti psa. Zlato preizkušaš z ognjem, ljudi z zlatom. Jezna pest ne more zadeti smejočega ae obraza. Nebo se ne boči nad vsakim Sovekom posebe. „ Vila zmage" Mestece Asti v Piemontu, kjer je žhret mnogo let italijanski maršal BadogBo, Js razpisalo javno zbirko za nakup hiše, M bf se naj darovala oevojitetju Addis Abebe. HBa se bo Imenovala »Vila zmagec »Hladna" poletna demonstracija V Filadelfiji izvajajo gasilci množestveno vajo za gašenje velikih požarov 3500 let jazza Jazz smatrajo običajno za pojav dekadence v povojnih letih. Neka angleška znanstvena ekspedicija v Egiptu, ki jo vodi Robert Mond, pa je napravila zanimivo odkritje: Na kamenitih ploščah je našla namreč številne slike, ki predstavljajo pokop kralja Tutmoza m. Za njegovo krsto plešejo črnci čudne figure, ki jih ni težko spoznati za moderne zamorske plese. Tudi njih glasbila so v marsičem podobna modernim jazzovskim glasbilom. To je bil torej jazz v L 1350. pred našim štetjem, 3500 let tega... 10.000 hribolazcev V Rusiji se pripravlja sedaj 10.000 mož, da se popnejo na vrhove najvišjih sovjetskih gora v Kavkazu, Srednji Aziji in za-padni Sibiriji. Ena izmed skupin planincev iz pripadnikov rdeče vojske se bo spravila preko tako zvane »Mramorne stene« (6400 m) v bližini Pika Kana Tengrija. Ta stena je veljala doslej za nepremagljivo. Za-padnosibirski planinci se bodo dvignili na zapadni vrh 4550 m visoke gore Beluhe v Altaju. Tudi na ta vrh še ni stopila človeška noga. Na Elbrus in Kazbek so mno-žestveni izleti po več sto planincev nekaj običajnega. ANEKDOTA Med slabim gospodarjenjem pod regenti po smrti kralja Ludvika XTV. je madaroe de Prie ,regrentova ljubavnica, pokupila vsa zaloge žita v deželi, kar je povzročilo porast cen in potem glad v deželL Prišlo je do demonstracij in uporov. Ob takšni priliki so odposlali kompanijo mušketirjev, da bi streljala na »kanalijo«. K sreči je bil poveljnik te stotnije, stotnik d'Avigau blago-hotnejši in pametnejši od tistih, ki so mu dali ta ukaz. Stopil je pred demonstrirajočo množico, se z eno roko odkril, z drugo je držal svoje povelje in je ljudi vljudno nagovoril: »Gospodje in dame! Ta ukaz tu nam veli, naj bi streljali samo na kanalijo. Prosim zato vse spodobne ljudi, ki jih tu vidim, da bi se prej odstranili!« V trenutku so se ljudje porazgubili. VSAK DAN ENA •Največja prekomorska ladja »Queen Mary« je na svoji vožnji iz Amerike v Evropo srečala na Oceanu ogromnega kita. Z brzino 28 vozlov na uro je preklala 20 m dolgo ribo, da se je morje okrog ladje krvavo pordečilo. Potniki so za to srečanje izvedeli šele pri izkrcanja v Southamptonu SVOJI K SVOJIM ZA PRANJE PERILA UPORABLJAJTE VEDNO LE R E S DOMAČE IZDELKE ! TO JE F 1 1 I O N PRAŠEK ZA PRANJE — NAS SLOVENSKI IZDELEK. Tuje milijone je zapravil Praški bankir Lothar Felber se je pojavil te dni na policiji in je izjavil, da ne more vršiti nobenih nadaljnjih plačil. Ugotovili so, da je njegovo bančno podjetje pasivno za 3 in pol milijona Kč in da je mož porabil in zapravil zase ves denar, ki so mu j ga bili zaupali. »Mož je tako zamaknjeno gledal v svo klobuk, da so mu ukradli juho ...« (»College Hume* Z ANE GRET: BETTY ZANE Zgodovinski roman iz ameriške revolucije »Podpolkovnik McColloch, aH se me še spominjale?« je vprašala Betty. »Seveda«, je odvrnil in se nasmehnil. *Ko sem vas zadnjič videl, ste bili majhno, podivjano dekletce iz Potomaca.« »Se še spominjate, kako ste me posajali na svojega konja in me učili jahanja?« »Seveda! In še danes mi je uganka, kako ste delali, da niste zdrknili kljusetu s hrbta.« »O, kmalu bova spet lahko nadaljevala pouk. Slišala sem, podpolkovnik, o vašem čudovitem skoku s pečine, in veselilo bi me, če bi mi hoteli sami povedati vso zgodbo. Izmed isto r i j, ki sem jih čula, odkar sem v Fortu Henryju, je povest o vašem dejanju najbolj pravljična.« »Da, Sam, do smrfci te bo izmučila s tvojo ježo in s poizkusi, da bi ti dopovedafa, kako je treba skakati v prepade. Prav nič se ne bi čudil, če bi se lotila ponarediti to umetnijo. Saj poznaš indijskega ponija, ki sem ga lansko leto kupil od trgovca s kožami. Nu, divji je kakor kozel, in Betty ni piti počakala, da bi bil ukročen.« »Prilika, da se kaj pomeniva, se bo že našla,« je odvrnil podpolkovnik, obrnjen k Betki. »Zdaj moram govoriti s polkovnikom o nekih važnih rečeh.« Očividno Je šlo za nenavaden dogodek, zakaj, ko so možje nekaj trenutkov kramljali z ženskami, so se umaknili v skladiščno čumnato, in tiho, resnobno nadaljevali razgovor. Lidija Boggsova je bila plavolasa in sinjeoko osemnajsfletno dekle. Kakor Betty, je imela tudi ona dobro vzgojo in je v tem oziiru prekašala gra-mičarska dekleta, ki so znala malokdaj kad drugega kakor gospodinjil in tkati. Ob izbruhu bojev z Indijanci je bil general Clark poslal stotnika Boggsa v Fort Henry, in Lidija je zdai že dve leti živela pri njem. Po prihodu Betke Zanove, ki jo je radostno pozdravila, sta biH ženski hitro sklenili prijateljstvo. Lidija je nežno ovil a Betki roko okoM vraitu. »Zakaj te danes ni bilo v trdnjavo?« »Dan je bil tako grd in neprijeten, da se nisem ganila z doma.« »Nekaj si zamudila,« ie pomembno dejala Lidija. »Kaj hočeš reči? Kaj sem zamudila?« »Oh, morda te ne bo zanimalo.« »Kako dražljivo! Seveda me zanima. Nocori me bo vse zanimalo. Kar povej, prosim.« »Nič posebnega ni. Samo to, da je s podpolkovnikom McCollochom prišel v trdnjavo mlad vodak.« »Vojak? Iz Forta Pitta? Ga poznam? Seznanila sem se z večino častnikov.« »Ne. nikoli ga nisi videla. Vsem nam je tuj.« Mislila sem, da imaš zabavnejše novice,« je razočarano rekla Betty. »Kakopak, tujoi so v naši vasici redka stvar, a če pomislim, kakšni so bili tujca, kS so nas obiskovali minule čase — nn, tedaj moje zanimanje ni posebno veliko.« »Počakaj, da ga vidiš.« Lidija je resno pokimala. »Nu prav, pa pripoveduj, če se ti zdi potreba.« »Iz južnih držav je, potomec zelo stare rodbine, kakršnih je tam spodaj do9tr„ Pozna se mu do hladnem, malomarnem, skoraj breobzirnem nastopu. Zal dečko je, velik in plavolas. In kako čudovito se vede! Do tal se mi je priklonil, mo:a zadrega je bila tolikšna, da sem koma i govorila. Saj veš. me smo vajene lovcev, teh velikanov, ki nam mečka o roke. Nu, ta mladi človek je drugačnega kova. Ka-valir je. Vsa dekleta so se že zaljubila vanj. In ti boš storila takisto.« »Nikar ne klatita neumnosti otroka,« ju je prekinila polkovndkova žena, ki jo je vznemirjal razgovor v sosednji sobi. »Ali se nimata pomenkovaiti o ničemer boljšem?« Polkovnik Zane in njegova tovariša so tačas pretresali novico, ki je bila prišla tisti dan. Belcem prijazen indijanski tekač je bil prihitel v Short Creek — naselbino ob reki med Fortom Henryjem in For-tom Pittom — z novico, da se Indijanci v vsej dolini Ohia pripravljajo na roparski pohod. Podpolkovnik McColloch, ki ga je Wetzel obvestil o njihovem vročičnem nemiru — in ta vročica je izbruhnila sleherno pomlad — je bil šel v Fort Pitt, kjer je upal dobiti ojačenj; toda razen mladega vojaka, ki se je bil radovoljno ponudil, da poide z njim, ni bilo moči nikogar pregovoriti, in tako se je bil z vso naglico vrnil v Fort Henry. Njegovo poroSIo Je vznemirilo stotnika Boggsa, ki je zapovedoval posadki, zakaj nekaj njegovih mož je odrinilo vz vodo drvarit in pred kakor čez dva tedna jih ni bilo pričakovati z njihovimi solavi. Jonatan Zane. ki so bili poslali ponj. se je pridružil trojici in takoj zvedel vse podrobnosti. Kadar koli je bilo treba odločiti vprašanje, ki je zadevalo indijansko zvijačo in umetnost vojevanja, so vselej vprašali brate Zane za svet. Polkovnik Zane ie imel pri nekaterih rodovih močan, prijateljski vpliv, in njegov svet ie bil dragocen. Jonatan Zane, ki je mrzil že pogled na Indijanca, je — ne glede na svoje ogleduške, sledniške in bojevniške zmožnost; — pri posvetovanju malo zalegel. Polkovn:k Zane je povedal možem, da sta bila z Wetzek)m pičlih deset mili pred vrati trdnjave našla sledove klateč h se Indijancev: VVetzelovo nenadno izginjenje je še posebej poudaril. »Nu, verjemite mi na besedo. Vajendotci so v velikem številu na bojni stezi Wetzel me je zapustil na vrat na nos in samo rekel, naj brž hitim v trdnjavo. Bila sva nedaleč od Medvedjega mučvir a pod Golo goro. Da bi nas napadli, sicer ne ver a-mem. Po mojem mnenju bi v takem primeru I.pijanci pritisnili z zahoda in ubirali pot po visokih vrhovih ob Yelk>w Creeku. Ta pravec si zmera.i izberejo. A seveda, najbolje se je do dobrega prepričati; upam, da nam Lew še nocoj ali jutri zjutraj prinese natančnih poročil. Dotlej pošljemo nekaj ogleduhov v gozdove, Jonatan in podpolkovnik pa naj varujeta reko.« uriti pregled Filozofija in religija n. Za napredek splošne filozofske razvklev-nositi (razlikovnosti) navajam pni mer iz spoznavne psihologije. Danes razlikujemo natančno štiri predmete spoznavne vsebine: stvar ob sebi, kakršna biva neodvisno od spoznavajočega subjekta, zaznavo, predstavo in pojem. Z zaznavo stopa spoznavajoči duh v neposreden stik s 6tvarjo ter jo neposredno opazuje in dojema z omejenimi, enostransko usmerjenimi čutili. Zunanja dražila učinkujejo na duha, ki se snania odziva s svojskimi reakcijami. Dražila ne delujejo torej kakor pečatniki s svojimi podobami, ki bi jih od zunaj vtiskali v pasivnega duha- Z reakcijami se duh aktivno prilagaja zunanjim stvarem in jih le polagoma in deloma spoznava, večina njih bistva mu ostaja nevidna, prikrita, predstava je le modificirana obnova originalne zaznave, z njeno nazorno sliko si predo-čujemo odsotno stvar ali pa sanjamo o nji. Točno ločimo tudi prostorni odnos zaznave in predstave. Stvarna zaznava biva zunaj človeške glave, fenomen predstave se nahaja infinitezimalno nekje v notranjem in omejenem prostoru človeške lobanje ali možganov. Ta nova, razvidna slika pa spoznavno problematiko samo zapleta in pomnožuje z novim še težjim problemom: kako je mogoče, da prestopa spoznavajoči duh notranje, imanentne meje možganov in posega ven v zunanji, transcendentni prostor realnih predmetov? Doslej je poizkušala samo bramanstka špekulacija pojasniti to temno in paradoksno točko s fikcijo subjektivnega. individualnega djuha, infinite-zimalne iskrice, utrujene iz neskončnega ognja ali žara objektivnega, vsem ljudem kolektivnega duha. Zrcalo odsvita le eno solnčno podobo. Ako ga zdrobiš na tisoč kosov, ti pokaže vsaka čepinja isto in celo, seveda pomanjšano solnčno sliko. Enako je učil arabski filozof Averročs (1126-98), da je od duše ločeni in različni duh v vseh ljudeh eden in isti in da ta objektivni, skupni duh cmogočuje spoznavanje kakor solncna luč videnje Za nas pa velja: ignoramus, sed gnoTabimust Živa substanca človeških možganov s čutili vred se je razvijala in prilagajala dra-žilom okolja. Zunanja dražila (solnce, zrak, zemlja, elaktromagnetičini in kozmični žarki) so vplivali na živo substanco, ki se jim je svojsko in aktivno odzivala. Žive reakcije so se morda stotisočletja ponavljale, spajale, utrjevale, zgoščevale in postale naposled dedne (apriorne). Iz števila in strukture možganov in čutil sklepa znanost regresivno na Starost (zgodovino) in strukturo prostora ter odkriva razvojne osnove spoznavne sposobnosti. Stvari in njih funkcije se ne pojavljajo v gotovi dovršeni in povsod enaki obliki, ampak se po stopnjah in sestavinah razvijajo ter dosegajo različno višino popolnosti. Tudi spoznavna razvidevnosit prehaja iz splošnega, povprečnega in sintetičnega dojemanja v podrobno in analitično razlikovanje, kakor bi bile oči naše pozornosti pokrite z mreno ter bi se le polagoma čistile in prepuščale podrobnosti ali kakor bi opazovali z višine okolico, zavito v jutranjo meglo. Najprej spoznamo, da ne- kaj ietinilto biva okoli nas, a ne moremo še razločiti, kaj je prav za prav, ali mrtva ali živa stvar? Na prvi stopnji dojemamo le bit (bitoslovje), šele na drugi razvojni stopnji večtfe jasnosti in razvidevnosti začnemo razlikovati tudi podrobnosti bistva (bistvoslovje). Danes vemo le, da biva nekaj, kar prenaša elekitromagnetične valove, znano pa ni bistvo tega nevidnega nekajstva. Po nekem historične m izročilu imenujemo ta neznani x iz praktičnih ozirov sporazuma z besedo »eter«. Poznamo le biit (nekajstvo) etra, njegovo bistvo (kajsitvo) nam je še prikrito. Statistična psihologija opozapja, kako neenakomerno napreduje razvidevnosit pri različnih ljudeh. Pripadniki vsakega stanu ali sloja se razvrščajo po svoji urnsiki sposobnosti v (Statistični krivulji 10 : 90. To se pravi, v vsakem stanu ali sloju se jih povzpne samo deset od sto na višjo stopnjo samostojnega mišljenja in ukrepanja. Statistična krivulja prikazuje zlasti^ sloj takozvane »inteligence« v pravilni luči, samo 10% jih zasluži častno ime inteligence, ostalih 90% se je per nefas vtihotapilo med »ljudski cvet«, kar strahovito potrjuje sodobna kriza inteligence. Napredujoča razvidevnost je razširila tudi obseg spoznavajočega subjekta. Doslej smo menili, da spoznava le zavest, e izkazalo ee je spat obratno: osnovne in prvotne korenine spoznavanja ženo iz pod-čutne podzavesti. Šele zadnji čas smo dognali, da proizvaja abstrakcije avtomatično in pred vsem podčutna podzavest. Stari racionalizem je le podzavestna, anticipa-tivna stopnja našega vsakdanjega empiriz-ma. Po principu vz vrat nos ti učinkuje vsako novo spoznanje nazaj na spoznavajoči subjekt in preureja ravnovesje starih, prejšnjih spoznav. Vzvratno deluje luč spoznavnega napredka tudi na metafiziko in jo nam predstavlja v novem ustroju, tako da moramo razlikovati prirodno in nadprirodno meitafizi-ko. Prirodno poznamo že iz podatkov modernega, infinitezimalnega prir odo slov ja. Nadprirodna pa se cepi spet v konfesio-nalno in mitološko metafiziko. V konfesio-nalno metafiziko pozitivnih, kulturnih religij izkustvena znanost metodično nima pristopa. Mitološko (pogansko) metafiziko pa je razkrinkala kot ustvarno samopreva-ro ali praznovemo tolmačenje prirodne psihologije in para psihologi je (metapsiholo-gije). Tudi religiozno in znanstveno metafizični nagon se razvija po statistični krivulji, samo v 10% prodira verska zavest samostojno do metafizične vsebine, praznino 90% nesamostojne mase izpolnjuje vzgoja. Kjer pa ni prave ali nobene vzgoje, tam ostane verska zavest prazna, torej brezverska in brezbožna ali prasnovema-A tudi 10% elita metafizičnih strokovnjakov sama razpada na specifično omejene in usmerjene sotruidnike. Nobeden izmed njih ne more sam dojeti metafizične resnice in na nobenem področju spoznavanja ni potrebnejša sotrudnorazvojna organizacija, kakršna združuje z enotnim smotrom že hrvatske tomiste, 6kotiiste in okamiste- Dr. Franc Derganc No v zvezek »Misli in dela" Pravkar izišli 7.—8- zvezek kulturne in socialne revije »Misel in delo« priobčuje na uvodnem mestu članek »Moč in odgovornost.« Ie to nekako nadaljevanje uvodnika v prejšnji številki, v katerem je bila beseda o dolžnostih močnejših narodov. Z istega idejnega zrelišča presoja revija tudi dolžnosti tvornih sil znotraj vsake države. Prehajajoč na naše razmere, skuša dognati, kje je večja moč v političnem, gospodarskem in kulturnemu smislu. Po tej logični poti prihaja pisec uvodnika do točke, ko razglablja joložaj najmočnejše politične skupine v naši državi, nekdanje velike srbske radikalne stranke in ugotavlja njene, večidel zamujene dolžnosti do državne in narodne celote, ki so izhajale prav iz njenega vplivnega položaja. Ob koncu sklepa pisec; »Politična miselnost srbskega dela našega naroda vsebuje poleg tega. kar se je očitovalo v tej stranki, še mnogo drugih dragocenfh zakladov, ki jih doslej nobena politična stranka še ni znala izkopati in izkoristiti. V teh skritih zakladnicah je brez dvoma mnogo zlata, ki se bo dalo črpati v korist jugoslovanske skupnosti. Med zakladi je gotovo tudi mnogo etičnih vrlin, ki bodo morale končno prodreti na površje in dati vsemu političnemu delu svojo idejno oznako«. Univ. prof. dr. Evgen Spektorskij, čigar prodorno znanje in bleščeče pero je pri nas pokazala zlasti njegova »Zgodovina socialne filozofije«, je prispeval članek; »Nastanek in težnje današnjega nacionalizma«. Pisec prikazuje razvoj nacionalne ideje po francoski revoluciji, zlasti pa njegovo najnovejšo stopnjo v sedanji dobi. Nacionalistične težnje označuje kot sredobežne. sre-dotežne in oevajalne in pravi, da je težko presoditi, katera bo zmagala. »Ne vemo sigurno niti tega, ali vodi moderni nacionalizem. čeprav z velikimi težkočami, do miru med narodi ali pa jih žene v novo bratomorno vojno... V neverjetno napeti današnji mednarodni atmosferi ne gre le za vprašanje o razdelitvi tržišč in ekonomskih sfer, ampak tudi za razdelitev narodnostnih sfer, t. j. tistega, kar imenujejo Nemci Volksge-biet ter Kulturgebiet«. K obletnici smrti dr. Gregorja Žerjava priobčuje revija tri članke iz vrste na]odli čnejših češkoslovaških politikov in borcev za osvobojenje obeh bratskih narodov. Voditelj, narodno-socialistične stranke V. J. Klofač sklepa svoj članek o njem takole; >Bil je krasna pojava kot politik, mislec in kot človek. Vedno sem visoko cenil njegove voditeljske sposobnosti, kajti bil je v resnici voditeljski duh. V zgodovini češkega in jugoslovanskega odpora proti Avstriji mu je za vselej zagotovlieno častno mesto«. Ministrski svetnik C T K Ladislav Tvar0?.ek pripoveduje o dr. Žerjavu spomine izza časa sodelovanje v »mafiji«. Takisto se ga lepo spominja odlični publicist, eden najdelavnoj-•ših članov »mafije« Jan Hajšman, vneti prijatelj Jugoslavije in ožji znanec pokojnega dr. Žerjava. Tako so trije Cehi vzorno počastili spomin voditelja naprednih Slovencev in obenem zopet pokazali, kako tesno je bilo naše sodelovanje v odločilnih bojih za osvobojen je- Sedaj, ko skušajo dedni sovražniki izpodkopati temelje naše svobode. se znova vsiljuje nujnost ožjega sodelovanja med češkoslovaško in jugoslovensko politiko—še ožjega, kakor je dano že z Malo antanto. B. Borko je zastopan v tem zvezku s člankom »Emanuei Radi«, če izvzamemo dva članka v »Jutru«, je to prvi, vsekakor pa najobširnejši slovenski prikaz življenja in dela enega izmed vodilnih čeških filozofov. Radlova filozofija se ne le po sistemu mišljenja, marveč še posebej po formi močno razločuje od katedrske. šolske filozofije. Radi skuša po Masarvkovem vzoru približati filozofijo življenju, ker vidi v nji tisto disciplino, ki naj popelje človeka in človeštvo iz današnje splošne krize- Pisec podaja v poglavitnih obrisih Radiov filozofski nauk in predvsem označuje njegovo etika Gustav Šilih zaključuje svojo razpravo »Narodno socialistična vzgoja v Nemčiji.« V zaključnem poglavju navaja tudi nekatere kritične opazke o načelih nove nemške vzgoje, priznava pa, da je »narodni socializem vendarle bolje nego dosedanji nemški narodni in vzgojni pokreti prisluhnil resničnemu bistvu nemškega naroda, da je tudi sedanja nemška vzgojna reforma pravilneje upoštevala nemški narodni značaj, Čigar tipična poteza ni samo nagibanje k iracionalnemu m k individualizmu, marveč tudi prostovoljno priznavanje nuje kot oblike socialnega vezanja«. Samo pobožna želja je, če si pisec—s primerno skepso, kajpak—obeta, da to utegnila nova (narodno—socialna) vzgoja tako stopnjevati odlične nemške na- rodne lastnosti, »da bodo dovolj močno pro-titežje narodnim hibam.« Kajti 6istem, ki sta mu evangelij dve knjigi, obe delo odločilnih voditeljev sedanje Nemčije; Hitler, »Mein Kampf« in Rosenberg, »Der Mythus des 20. Jahrhunderts«. ne more voditi drugam, kakor v stopnjevanje tistih lastnosti nemškega naroda, ki ga »delajo nevarnega šibkejšim narodom«. Zal da pri nas prav teh dveh knjig nihče pozorno ne čita, sicer bi ne bile mogoče tolike naivnosti, kakor jih kdaj, pa kdaj slišimo o nemškem narodnem socializmu in njegovih smotrih. V Obzorniku so izšle razne aktualnosti, med njimi dr. B. Vreona članek »Problem malih narodov«, dr. Z. pravilno presoja problema naše radio—postaje, ki naj bi lila izraz »enotne kulturne volje«,S. B. informativno poroča o minimalnih mezdah in kolektivnih pocodhah v Jugoslaviji L t. d. Kakor v vsakem zvezku, so tudi v tej številki prava poslastica za čitatelja drobtine na treh straneh platnic. Prihodnja številka »Misli in dela« izide septembra. Naj bi njeni naročniki in čita-telji izkoristili počitnice za to. da pridobe tej reviji kaj novih naročnikov:: s tem dejanjem ji bodo najbolj pomagali! $ P R T Vidovdan litijskih športnikov Krožni tek SK Litije SK Litija priredi na Vidovdan, 28. t. m. ob 18. krožni tek na progi Smartno-Litija v dolžini 4000+3000 m za seniorje in ju-niorje. Pravico tekmovanja Imajo moštva 5 tekačev in poedini člani klubov JLAS. Start bo na trgu v Smartnem ob 18. za juniorje, ob 18.5 za seniorje. Prvi na cilju dobi 1 točko, drugi 2 in tako dalje. Moštvo ki dobi najmanj točk, se proglasi za zmagovalca. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih JLAS. Nagrade: Prvoplasirano moštvo seniorjev sprejme prehodni pokal SK Litije in diplomo. Prehodni pokal preide v trajno last po trikratni »poredni oz. petkratni zmagi v presledkih. Diplome prejmejo trije najboljši poedinci seniorjev in juniorjev. Prijave naj se pošljejo na naslov SK Litija, Litija najkasneje do 26. t. m. do 18. brez prijavnine. Nogometni program SK Litije na Vidovdan: Ob 19. old boy moštvo Litije: Amater, Trbovlje; ob 21. nočne tekma med Litijo in SK Kandijo iz Novega mesta. Lahkoatletske tekme srednješolcev v Novem Sadn Letos in poslej vsako leto se bodo vršile v Novem Sadu lahkoatletske tekme srednješolcev z namenom, da se nudi prilika tekmovanja vsem, ki redno trenirajo. Vsak tekmovalec se mora udeležiti najmanj treh tekmovanj, če hoče, da se mu rezultat prizna. V posameznih disciplinah bo zmagovalec tisti, ki bo v teku štiriletnih tekmovanj dosegel najboljši rezultat. Tekmuje se v teku na 60, 100, 200, 400, 800, 1.000, 1.500, 3.000, 5.000 m, zapreke 110 in 400 m, srednješolski maraton, ki se bo določil kasneje, krogla, disk, kopje, kladivo, skok v vis in daljino, skok ob palici, troskok, in štafete posameznih zavodov ali mest. Pri metih se bodo uporabljali predmeti i določeno težo za posamezne starosti tekmovalcev. Prvakom posameznih disciplin bo omogočeno, da pojdejo na prihodnjo olimpiado, če bo v Evropi, ali na kakšno drugo večjo mednarodno lahkoatletsko prireditev. Tekmovalci se dele v tri skupine; do 16. leta, do 18. leta in v one preko 18 let. Letošnje tekmovanje bo 24., 25., in 26. julija. Vsak udeleženec plača na dan nastopa 5 din. Prijave sprejema in pojasnila daje vse do dneva tekmovanja Jaša Bakov, suplent v Koprivnici, od 1. julija dalje pa v Novem Sadu, poste restante. Službene objave LNP 28. seja k. o. dne 16. junija 1936 Kaznujejo se: Kobal Branko, Mladika, po § 31 k, p. s 14-dnevno zabrano igranja. Kazen teče od dneva objave. — Verblč Dore, Brod, po §§ 24 in 18 k. p. z uporabo §§ 13. 14 k. p. z 2-mesečno zabrano igranja. Všte-je se suspenz in mu kazen poteče dne 23. julija 1936. — Zupančič Slavko, Svoboda-Zagorje po § 24 k. p. s 3-mesečno zabrano igranja. Všteje se suspenz in mu kazen poteče dne 5. septembra 1936. — Zupan Alojzij, Svoboda-Zagorje, po §§ 24 in 28 k. D. s6 mesečno zabrano igranja. Všteje ee suspenz in mu kazen poteče dne 5. decembra 1936. — Cebin Vinko, Svoboda-Zagorje, po § 18 k. p. z 1-mesečno zabrano igranja. Všteje se suspenz in mu kazen poteče dne 5 julija 1936. — Palčič Hinko, Svoboda-Zagorje, po §§ 26 in 28 k. p. z uporabo §§ 13, 14 k. p. z 1-letno zabrano igranja. Všteje se suspenz m mu kazen poteče dne 5. junija 1937. — Vedenik Pavel, Svoboda-Zagorje, po §§ 24, 3 in 26. k. p. z 9-meseč-no zabrano igranja. Všteje 6e suspenz in mu kazen poteče dne 5. marca 1937. — Krek Stane, Drava, po §§ 31, 36 k. p. z 1-mesečno zabrano igranja. Všteje se suspenz in mu kazen poteče dne 5. julija. — Spat Avgust, Drava, po § 31 k. p. s 14-dnevno zabrano igranja. Všteje se suspenz in mu kazen poteče dne 19. junija 1936. —. Koren Emil, Drava, po §§ 18 ln 81 k. p. s 14-dnevno zabrano igranja. Všteje se suspenz in mu kazen poteče dne 19. junija 1936. Uvede se kazensko postopanje zoper Trč-ka Cirila, Korotan—Lj., Šuštarja Roberta, Amater, in Mostarja Evgena, Svoboda— Zagorje. Zadeva zoper Kosa Franca. DASK, se ponovno odstopa p. o. v pristojno poslovanje. Suspendirajo set po § 55 k. p. Trček Ciril, Korotan—Lj., Trepše Miroslav, Jadran, in Glavič, Železničar, — po § 67 k. p. Šuštar Robert. Amater, in M os ta r Evgen, Svoboda—Zagorje. BSK ne pojde na tekme za Jugoslovenski pokal. Na seji upravnega odbora BSK je bilo sklenjeno, da klub ne bo sodeloval v tekmovanju za jugoslovenski pokaL Drevi bo igralo moštvo nočno tekmo z enajstori-co madžarskih profesijonalov »Bocskava«. Ljubljanski olimpijski pododbor. Odboro-va seja bo v petek ob 18.30 v damski sobi kavarne Emona. Dnevni red: likvidacija letošnjega olimpijskega dneva v Ljubljani. Zastopniki organizacij, ki so priredili posamezne prireditve in olimpijski dan, naj prineso na 6ejo izčrpna pismena poročila. Tajnik Nagv. Službeno iz LNP. Po seji poslovne««, odbora bo drevi ob 20. v podsavezni pisarni seja upravnega odbora. i « Službene objave Ljubljanskega bazena podsaveza. Tz seje u. o. 17. t. m. Na znanje se vzame izjava Ptuja, da ne iz finančnih razlogov nastopi v finalnih tekmah za prvenstvo podsaveza proti Gorenjcu. Za tekme v drž. prvenstvu se placira kot. drugi klub ljubljanskega podsaveza ASK. Gorenje. Kaznuje se Oman Anica (Ilirija) s tromesečno zabrano (§ 21 kaz. prav.) zaradi nedovoljenega nastopa v družini Haška. Redna seja u. o. bo drevi ob 20. v posebni sobi kavarne Evrope. Kolesarska podzveza. Redna seja odbora in k. o. danes ob 20. v gostilni pri Ameri-kancu. Na sejo se vabi g. Bricelj. Ljubljanica. Pred sejo (ob pol 20.) sestanek funkcionarjev kol. sekcije Hermesa. Gg. Maver in Schweitzer vabljena. SK Ilirija, lahko atletska sekcija. Redni treningi sekcije ro vsak torek, četrtek in soboto na igrišču Slovana. Zaradi bližajočega se dvoboja g Planino, se opozarjajo juniorji. da redno povečajo treninge. SK Svoboda. Dane« ob 20. Izredna seja dri »Sokolu«. Kamnikar sigurno, ASK Primorje (centralni odbor). Odbo-rova seja bo jutri v četrtek, 25. t. m. ob 30.30 v restavraciji Zvezda, (Lahkoatlet ka sekcija). Na lah koali etskem mitingu o priliki svečane otvoritve »Stadiona Viteškega kralja Aleksandra L, Uedinitelja« v Murski Soboti v nedeljo, dne 28. t. m. nastopijo: Kovaaič. Serše, Kajfež, Skušek, Srakar Franc, Sušteršič, Požar, Žorga, Martini, Weibd, Czurda. Odhod iz Ljubljane v soboto ob 13.36. Srakair se pridruži v Liti.H, Požar odpotuje iz Maribora v nedeljo, odhod iz Maribora zjutraj 5.35. Vodja moštva \Veibl- V nedeljo startaio v Liliji: Krpan, Srakar I., Pere, Kranjec, Bezlaj. Vodja Kemev, odhod iz Ljubljane ob 13.36. Ž a nastop v ZagTebu na dvoboju Dunaj : Zagreb so povabljeni: Goršek, Krevs. Gabr-šek. O odhodu bodo pravočasno obveščeni. Srakar F. naj v Litiji kupi karte z obrazcem. Id dovoljuje polovično vožnjo za Mursko Soboto. Vsi imenovani atleti si morajo urediti in pravočasno dvigniti na igrišču vso potrebno opremo. Iz življenja na dežel! Z Jesenic B_ 2000 delavskih in nad 200 uradniških prošenj. Zaradi neprestanega dotoka novih prošenj, zaradi intervencij, priporočil in povpraševanj za službenimi mesti pri Kranjski industrijski družbi razglaša ravnateljstvo, da je delavski in nameščenski etaležJ podjetja povsem izpolnjen- Prosimo javnost in posameznike, da ne vlagajo nobenih prošenj in da opustijo vsako priporočanje, ke-r podjetje nobenih tozadevnih intervencij ne bo moglo upoštevati, posebno pa, da se opustijo posredovanja iz oddaljenih krajev, saj je v evidenčnem uradu KID že zdaj nad 2200 prošenj domačinov iz najbližje okolice, ki jih podjetje ne more zaposliti. Delovni urad Kranjske industrijske družbe. Iz Ljutomera lj— Pilmovke se pojavljajo ob Muri in njenih pritokih v vedno večjem številu-Ribiči pravijo, da jih je od zadaje povodnji precej več. Pri Radincih so jih v dveh dneh ujeli tri, eno staro in dve mlajši, slednji v bobnu (ribiški mreži stožčaste oblike), v katerem je ribič nastavil ribe za vabo. To je dokaz, da pižmovke občutno škodujejo ribištvu. lj— Dva požara. Zgorela je hišica posestnika Puklavca v Nunski grabi. Gospodinja je zakurila za peko in potem odšla iz hiše- Zaradi slabega dimnika se je vnela slamnata streha. Gsilci so ogenj še hitro pogasili, toda škoda je za Puklavca, ki ni imel nič drugega kakor hišico, zelo občutna. ker ni bil zavarovan. V soboto zvečer pa je zgorela med hudo nevihto viničarska hiša vinogradnika Gfrererja na Podhamru-★ GORNJA RADGONA. Ko se je te dni kopal v Muri g. Franc Brumee, poštni upravitelj, je pustil obleko na bregu. Po vrnitvi s kopanja pa je zapazil, da se mu je splazila v suknjič velika kača. Torej ne puščajte obleke na prostem! Upamo, da bo goraje-radgonska občina v letošnjem poletju dala v rabo lani dograjeno letno kopališčno stavbo na Tratah. _ Vodja tukajšnje glasbene šole g. Grand je priredil prejšnjo soboto zvečer in v nedeljo popoldne v posojilnični dvorani uspel koncert s svojimi učenci. Žal le. da otdsk ni bil zadovoljiv. R A D I Četrtek. 25. ]uni]a Ljubljana 12: Baletna glasba na ploščah. _ 12-45: Vreme, poročila. — 13; Cas, spored, obvestila. — 13.15; Radio orkester. — 14; Vreme, borza. _ 19; Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19-30: Nac- ura: Savez kraljevine Jugoslavije. — 19-50; Havajske kitare na ploščah. — 30.10: Naša srednja šola — H. predavanje (prof. Miroslav AdlešiČ). _ 20-30; Pevski koncert gojencev ge. Pavle Lovšetove. — 21.30: Operetni venčki (radio orkester). — 22; Čas, vreme, poročila, spored. _ 22-15: Radio jazz. Beograd 16; Narodne melodije. — 18-05: Orkestralen koncert _ 20; Koncert godbe kraljeve garde. — 22-30: Narodne pesmi. — Zagreb 17-45: Koncert godalnega kvarteta. — 20; Prenos iz Beograda. — 2215: Narodna glasba. _ Praga 19.30; Iz Leharje- ve operete »Vesela vdova«. — 20-45: Orkestralen koncert — 21-35; Lahka glasla- _ 22.15: Šramel kvartet. — Varšava 20; Koncert orkestra. — 21: Pevski koncert. — 22-15; Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12; Lahka godba. — 16-05: Donizettiiev* opera »Ljubavni napoj« (plošče). — 17.3o: Arije in pesmi. — 19.30: Kitare. — 19.5(1: Veseloigra. — 22-10; Koncert vojaške godbe. — 23.45: Jazz-orkester. _ Berlin 19.1 -j; Griegova »Lirična suita«. — 20.10: Prenos Corneliusove opere »Cid«. — 22.30; Antična olimpijada. — 22.45; Plesna muzika. — Miinchen 19.30; Zborovsko pet je,—20.10: Orkestralen koncert — 21.10: Pester program na ploščah. _ Stuttgart 19.15: Veseloigra. _ 20.10: Zabaven program. _ 22 30: Pevski koncert — 22.45; Plesna muzika. — 24; Nočni koncert romantične, glasbe, -a Jt *xJutro«. : »Pijte! Resno vam pa svetujem, pozabite vse, *wr ste videli in občutili, X. Onemogli čuvaj ae je zasmilil Osvaldu. Prinesel mu je čašo vode. Bil pa je brez rokavic in je puščal odtise prstov. »Bil sem nezavesten. NI česar nisem videl, niti slišal.« CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ienftve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—v Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka E& vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—«. ■IV'-:.'-:--; A! . . - Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« |>|n 1 . v mo^k-S, odgovor, pnlozite J^-sKa ▼ Zttaiaiifa»a Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 1L842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, fe naslavljati na: Oglasni oddelek „Jtstra44, Ljubljana* Sli^žbodobi Beeeda 1 Din. «*vek 8 Dm m lifr« »it iajanj« m«lov> 6 Dia. Najmanj« 17 Dta. Frizerko prvovretno moč. z večletno prakso, išSe frizerski salon A. Mrakič, Maribor, Cankarjeva ulica 1. 1*4634-1 Šoferja z» avtotaksi, ia stalno, — sprejmem takoj. Plača [>o dogovoru. Kavcija v gotovini Din 3.000. Jeram Jurij, Slov. Javornik 90. 14603-1 Kontorista ali kontoristinjo po možnosti s zna-nj<--Tn italijanščine ter osnovnimi pojmi ia knjigovodstva, išče industrijsko podjetje na de-želL Nastop takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kontorist 567«. 141597-1 Pekovskega pomočnika r*ki 30 let, treznega in vestnega delavca, zmožnega vsega dela, in pri parni peči. kateri bi nosil tud i kruh. sprejmem. Samo kateri reflektira na stolno službo. Nastop takoj. Naslov v vseh poslov. Jutra. 14398-1 Trgov, pomočnico manufa&tirristinjo, dobro moč, lahko tudi aranžerko izložb, veSčo nemščine. — sprejmem v večjo modno trgovino na Gorenjskem. Na-slov v vseh poslovalnicah Jutra. 14606-1 Mlado dekte siroto, ki bi se hotela iz-vežbati v kuhanju, sprejme za daljšo dobo večje podjetje v Ljubljani. Pismene ponudbe pod »Dobro preskrbljena« na ogl. odd. Jutra. 14657-1 Mlado postrežnico za ves dan, sprejmem k detetu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14610-1 Služkinjo pridno in čisto, za Sušak. iščem takoj. Več se nolzve v ogl. odd. Jutra. 14618-1 Knjigovodkinjo zmožno slovenske in nemške korespondence, išče veletrgovina moke. One. ki so službovale v tej stroki, imajo prednost. Nastop takoj! Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Korespondenca«. 1.4610-1 ?sak» »eseda 30 par iavek 3 Din ca lajanj, taalov« j Din. .-ajmaniS tnesek 15 iJto. Tkalski mojster išče za(K>slenje. Ima devo-lenje zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »S. S. R.« Uilll-2 Mladeniča starega do 25 let in sicer za čolnarja na Bledu, po možnosti z znanjem nem-Sčine Ln jahanja konj, — sprejmem. Nastop takoj, plača po dogovoru. Hrana, stanovanje, parilo v hiši. Rudolf Ambrožič. Mlino — Bled. 14605-1 Dva ključavničarja za tehtnice soecijalisto za tehtnlčne skale, sprejmemo. Služba »talna. Javiti se takoj: Voja Toraič, Beograd, Lička ulica 2. Vzgojiteljica želi nastopiti službo, najrajši L juiija. Poizve se na naslov: II. S. Poljanska cesta 25. 14632-2 Frizerko prvovrstno in samostojno, sprejme »Salon Maksa«, Res!jeva 2 (istotam sprejmem frizerko za izpoma-ganje). Služba stalna. 14616-1 Mlajši samec zanesljiv, praktičen, dober rokopis, računar itd., išče kakršnokoli službo. Sposoben tudi težjega dela, fizičnega dela. Nudi jamstvo Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14608-2 Šiviljo na dom iščem za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. ,li46<*9-2 Trgovski pomočnik manufak turist, a-ranžer, — kavcije zmožen, išče mesto pri večji tvrdki. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Celjan«. 141533-2 W<*Oa 1 Din. Iavek 8 Šifro th lajanj« aaslov? ' Din NajmanjSi tnest !7 Dtn Potnik Hranilne knjižice Kmetskega hranilnega In posojilnega loma Ljubljana, v vrednosti 5.00(1 do 40.000 Din. kupim pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro Ivan Berce«. 14237-16 Hranilno knjižico v Srbiji, Crnigori, špecerij ske železninske, galante- Mestne ljubljanske fr>.000. rijske in manuiakturne ,irr.,).-.m n«, iholi5»m,i r„in,,,l. stroke odlično vpeljan, pri ma reference, išče zostop stva prvovrstnih tvrdk. — Ponudbe pod >K-;!7I5« na Interreklain Zagreb. Masa rykova 28. iiJOM-i Beseda 1 Din. davek 3 Din '.a šifro al: dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Ariel 500 ccm OHV, s prikolico, prod Rupeaa, Lutz, Ljubljana 5'ška. .1462.8-: a«-eda L Din, iavek D«. m šifro ali lajanje oaslova i Din. Najmaniš! znesek 17 Din Kolesa kromirana in ponikljana. nemški fabrikat. dobite po neverjetno nizkih cenah NOVI TRGOVINI, Tyrševa cesta 36. MjSSS-U Damsko kolo »Adler«, luksuzen, pokro-man model, tovarniško novo , |>oceni naprodaj. — Fiiirnerjeva 7, des-no pri tličje. 14633-Jil Utajena (£e) tieseda l Din Iavek i) Dlii ia Šifro al! dajanje oaslrrva * Din Najmanjši mee*!* '.7 Dtn Učenka meščanske šole, stara 15 let. želi vstopiti kot vs-jenka v kakšno trgovino. V"selje pa ima tudi do mo-distovske obrti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14(517-44 INSERIHAJ V „ JUTRU1' G. Th. Rotmanr Uese<38 ) Din. Iavek 3 Din sa šifro »li iajanje oaslova 5 Din. NajrasnjSi tnes^v 17 Din Bukovi odpadki suhi, kratko žagani, zopet na razpolago. — IVAN ŠIŠKA, tovarna parke-tov. Metelkova ul. 4. — Telefon št. 3244. 14018-115 8«»eda 1 Din. davek 3 Din šifro ali injanje naslova 5 Din. Najmanjši taeeek 17 Din Pisarniško opremo mize in omare, z roloji, kupimo. Jngolutz. Ljublja na, Šiška. 14630-7 2 kompletni izložbeni okni z roleti, rabljeni, kupim. Ponudbe z opisom velikosti ln ceno na Katarina Rilar, Stražišče. 14015-7 WBNA 'fjite ? Ss&š* H Miha Klapoitfi in njegovi prifafelp Lahko si mislite razočaranje naših prijateljev, ko jima je ušlo kosilo! Zdaj sta se klatila po strehah, dokler se ni stemnilo. V tem sta opazila spodaj pri-strešek. Med tem ko je Menelik kar po žlebu zdrčal dol, se je Miha po dolgem obotavljanju odločil za skok. Bw»e*tv (Jostilno dobroidočo vzame v najem ali na račun mlad, simj>a-t-ičen pa-r v prometnem kraju na deželi ali v mestu 1. julija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14007-17 Se«e. 14616-30 Sobo nrar.no ali oprrml.ieno, oddam. Novi trg .VII, levo. Ogled od Irž—2. 14^06-33 Lepo sobo oddam, na željo z dvma posteljama. Cankarjevo nabrežje 10/T. .146:77-33 Veliko prazno sobo in majhen prostor za kuhinjo oddam 1. inliin ra 2W Din mesečno. Mestni trg Ul I. nad. Ciglif. 1i463J.SC Sobo s štedilnikom aH brez. iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Miren stanovalec«. 14H»®-3?a Izgubljeno ■>»eOa 1 Dlo. larek 3 Dir, u šifro alt lajanj* na«lr>T» * Din N*)m»njSt imh 17 Dtn. Pozor pred nakupom srebrne osmerokotne doie za puder ki je bila ukradena 32. t. m. Kdor bi prišel na sled, se prosii, da jo proti nagradi odda v ogl. odd. Jutra. 14633-38 Stavbena parcela na Bledu lepa, naprodaj, z lepim razgledom na jezero, velikost parcele 1550 k v. m, zelo poceni. Za polovico vrednosti sprejmem hranilno knjižico dobrega denarnega zavoda. Franc Svetina. plaval, mojster hotela Toplice, Bled. M606-3CI B tanoianjt Jised« 1 Dtn. laret i Din » šifro »U lajanj« naslova Din. Najmanjši tne««t 17 Din. Stanovanje ali 2 sobno, oddam 1. ju-ija. Novi trg 5/U, levo. Ogled od 12-i ,14505-31 Preklic Preklicujem besede, izrečene proti Repetu. Kar sem govoril, je neresnično. Svetina Jožef, Slovanski Javornik. 14(>>2-31 Razna Lahka LETNA OBLAČILA buret, kaša i i s t e r i. t. d. v odlični izdelavi si nabavite najce neje pri PRESKERJU. SV PRTRA C. 14 MOTOCIKLISTI! NAJVEČJE ZANIMANJE IN ZAKLJUČKI na velesejmu za tehnično in dovršeno motorno kolo svetovne nemške znamke Ziindapp modeli 200, 350, 500 in 800 ccm je dokaz in jamstvo, da si nabavite lahko takoj z malim denarjem kvalitetno motorno kolo. Oglejte si jih pri generalnem zastopstvu O. 2užek, Ljubljana, TAVČARJEVA 11. lelefoD 2 $ § i PREMOG DRVA in K ARBO PAKETI IV. SOHTJMJ Dolenjska cesta Kdor pošlje 10 Din v znamkah dobi poštnine prosto lepo toaletno ogledalo »Patent«, katero je izdelano z vložkom za sliko ali fotografijo. D. STUCIN, tovarna ogledal, Maribor. t Din iavek 3 Din ta šifro »1! lajanje naslova ' Din Najmanjši tnesek 17 Din Olimpiada Ljubljana - Berlin - Ham barg obroke kupi Knezova, Jugolutz, Ljubljana, 14627-38 Zamjena za Ijeto-valište na Jadranu Na plaži bliža Splita nudi se moderno uredjena vila sa svim komfortom za vri-jeme od mjesec dana (julij ili avgust) u zamjenu za vilu u Sloveniji a planin skem predjelu ili Ijetovali štu. Adresa i bliže infor macije kod ogl. odd. Jutra. 14146-38 Morsko in klima, tično kopališče PODGORA Hotel in restavrant »Sirena jadranskega morja«, Dalmacija. — Podgora pri Ma-karski med Splitom in Dubrovnikom je najlejiei kraj srednje Dalmacije. Hotel SIRENA je zgrajen na morski skali. Jz sobe v kojialni obleki v morje. »Sirena« razpolaga z nad 45 lepimi modernimi sobami s tekočo vodo. Penrijon od 5'J do 70 Din. Naslov: Direkcija »Hotel Sirena«, Podgora, — ali Grajska klet, Maribor. 14386-38 plenice, ročna leta 169-30 Manufakturna trgovina Anton Schuster LJUBLJANA vzame v račun hranilne knjižice Mestne hranilnice Ljudske posojilnice v 2-sobno stanovanje s predsobo in pritiklinami oddam v I. nadstropju na Cesti 39. oktobra (Rimski) "tev. 23. 14631-31 Reklamne napise na izložbi JJL lahko vsak trgovec sam (zdela naglo in poceni Zahtevajte prospekte! »FTMA«, Zagreb, Skladišče za Jugoslavijo: Jugofarmacija d. d., Zagreb, Oddelek: Kozmetika. Trenkova 12 — Telefon 90-94. ■ Iščemo resnega zastopnika za Ljubljano, reklamne stroke. | Mlajši in starejši MOŠKICest0 ^IOfI,^e,l, na SPOLIH SLABOSTI (impotenci) izmučenosti, seksualni razdraženosti in nesigurnosti, duševni depresiji in oslabelih živcih. — Poizkusite organski preparat lflRILINETS ki deluje ojačeno. škatla z 20 tabletami Din 64.—; z 40 tabletami 97— Dto; s 100 tabletami 203.— Din. Dobiva se v lekarnah. Po poštnem povzetju pa diskretno razpošilja lekarna S. Mittelbach, Zagreb, Jela-čičev trg 2 a. — Proizvod farmacijske tovarne dr. Richard Weiss, Berlin. Ogl. reg. pod S. br. 10/12969-35 tn Ljubljani. 1461S-30 Kapital Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro al! lajanje naslova 5 Dm. Najmanjši 17 Din. tneaek Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov vnovčuje in prodaja najbolje za takojšnjo gotovino ALOJZIJ PLAN1NŠEK, J. bančnih poslov. Ljub Ijana, Beethovnova ul. 1/1 l- nad. Telefon 36-10. — Znamke t odgovor. 14080-16 Do 160.000 Din kupim knjižic podeželskih hranilnic. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Članice Zadružne zve®e«. L4601-16 3-sobno stanovanje s kopalnico, oddam 1. avgusta. Novi trg 1. 141634-21 Dija ikc sobe 1—2 dijakinji iz boljše hiše, sprejmem. Bernot, Maistrova 17/1. 14695-cS Sobo odda Beseda 1 Din. davek 3 Din n šifro ali dajanje oaalova 5 Din. Najmanji) ro»wV 17 Dta. Sobo čisto in zračno, oddam za čas počitnic 1 ali 2 gospodoma ali zakonskemu paru. Po želji tudi s hrano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14516-23 Za pomlad ! Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn brei napak, prtstnobarvni »Paket »arija S« vsebina 15—31 tn prima oksfordov touringov in eefirjev za moške srajee, vsak ko« najmanj 3 m, dalje »Paket Serije &o« Istotako 16 do 21 m u teneke pralne oble ke, dečve (Dirndl), v naj leoSih barvah, predpasniki itd. — Vsak paket poStoioe prosto umo 107 Din. — Za isto ceno »Paket serija P« vsebina: 16 do 30 m platna posteljnim, žensko, močko in namizno perilo, barvasto ter »Paket serija P/I« K-do 16 n Istega najfinejše ga belega blaga. — Nepri merne vzamem nazaj in ta menjam. Dalje nsjceoejSe blago sa vsa moška ln ten ska oblačila. Vzorci brei platno. •K0SM0S«. razpoilljalolca ostankov. Maribor, Dvora kova cesta it t Opremljeno sobo veliko ln mirno (eventuelno dve skupaj) s posebnim vhodom v centru mesta oddam s 1. Julijem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14157.23 SOSSSSIS Med mestom in deželo posreduje Jutro\ mali oglasnik SSBESErap Umrl je naš dragi soprog, oče, brat, tast in ded RAVNATELJ MEŠČ. ŠOLE V POK. IN BIV£I DEŽELNI POSLANEC dne 18. t. m. v starosti 71 let. Abbazia (Opatija), Maribor, 18. junija 1936. Marija, roj. Justlč Marija Rapotec, soproga. hčerka. Dr. Vinko Rapotec, advokat Marija, Sonja, Stojan, zet. Bratje in sestre Rajcic. vnuki. Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra, AdoU Ribmkar. _ ga Narodno tiskarno a a kot Uskanmna Franc Jezeršek. - Za inseratnl del je odgovoren A** _ ** «