DNEVNIM glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje Leto VI . Štev. 31 (1719) ?oštnina plačana —_______________________ ' / SDftdizinnp in ahhr gotovini TRST, sredo 7. februarja 1951 Cena 15 lir Spedizione in abbon. post. 1. gr. ■ti zahodne vlade proutnielo lOSTAVKfl vidnega fumkciomarja kpi gaaotfor SZ glede konference štirih fl ovjetska vlada še vedno vztraja, naj bi razpravljali predvsem o Nemčiji-Ve-note pa je sestavljena v običajnem propagandnem in polemičnem tonu 6' ~ Francosko mi- 5 Zo£ °bjaVUO °dgOV°r h°dnih DOte treh ta Zssp • lar‘uarla- No- bi izvodu omenia najprej, da razuma K potsdalfkeSa sp°-lit “ ’.. 1 se nanaša na demi-Vo »f1JO . Nemčije in odpra-dami pr.otii med štirimi vla- Mdanierm^Vala k manjšanju in nri mednarodne napetosti nosov PevaIa k zboljšanju od-g**„*ed Francijo, Veliko kZT-2DA in ZSSR-K- treh en zunanjih ministrov bra i9 „VNew Yorku septem- *e vlade m/krepi> ki 50 iih stankn t pc>dvzele po tem se- redn« ’ 1JO Po ustanovitvi Ci Ne “®mške voiske v Zahod- žitvp ®Clp m Povišanju oboro- tovzr4 mCiji in ZDA‘ To »arodi vznemirjenje med trnei; ’ j So Pred kratkim t)a h; ^ ruSi svetovni vojni. SSSR „° prePreeila, je vlada da b; 6 ga*a 3- novembra, Itinistun6 ,sestal svet zunanjih ■anje 10Pregledal vpra-so 5e j. .20r°zitve Nemčije. Ker šanjp " vlade izrekle za zbolj-ia Ve)-i,n0S0v med Francijo ZSSR ko, Eritanijo, ZDA in Vzroki S katerlmi bi odpravili Petosti E.e ar-je rnednarodne na-^ ne'h-e v*ada ZSSR mnenja, sVeta -,.1 odjašali s sklicanjem b -rih zunanjih ministrov. oči pred Z^R ne more zapreti ®iesecev H el^’ kar se ze nekaj 89 svet °,gaia v vednosti vse- Ževeč vt svet ve’ da se ®aiania ° erj mesec vrše potko Jn.ed francosko, ameri-’a vladontailsko vlado na eni strani. t V Fonnu na drugi kk Potnea pogaianja imajo ve-- - n ln ga razumejo vsi X* »skl 'Pleniti* • tnir°iiub>ni narodi. '42SovoiJertUdi treba Pri tem StavPiki 7‘1Ser-bowerja s predle oK« enauerjeve vlade 'n tejii ,.u,VitVe nemške vojske fi°vape - • -tUGitve v tako ime-Vr°Psk^ 2družene» »to -^sile , “JT-erziti vojaške e---naaf °benem pa mora-r*1* Eis;"1 imenovanje gene-% teh 0Werja- kot Povelj- 0 Pe oa°JaŠkih siL To dei" Nm aS°varja uradnim iz-bit ^iiovnih namenih. >tjem0 dno, če bi se ob er*ičijj jP?i°žaju v Zahodni str, ?itanke »u 1Q ekstremistične ln iiajboii em z novo vlado Hition.ai:>adaini med biv-feyVedar -Je^imi privrženci. k errUsti dvi gnili in vojaški ek- oje .itevi,niK°iSke in oboroži->, ZFa ,,, evropskih držav i;° I'aPeto»P0VečaI° mednarod-dstva, !n nezadovoljstvo ie8a’ da s^'°Žaiu Prišlo do štirih °d!agai° k°nfa' h enega ani*h ministrov V ^ SamoaH drugega vzro k l2irali ’-da niso demili- SSV?^le- temveč na-1CiCe za oh6*1 uveliavljati Vojske n°vitev redne >o, ^°dnp m * Vojne industri- 4 « £ TSw “ ^ r.-oVe ,f„;ePe za pri- ST>de Ne'^ 'šVo r Uge ftlišal°V sedV°5n-e' Ce se bo Sost 6nca zmTJI -položai’ 130 «tvaaV?iena predn^h ministrov «la' lada ZSsm rtena dej‘ 6om-8Voie mn R ie že izra- bol- -ke izvršo6”,!6 glede take ati Hka Odgovo dejstev- Ta Verirf a§ih n„ ia željam teh te ,,ar S°vjetsu. *'*b krogov, Zor, °riti dr, Vlada ne mo-Pa neznofga’ k°l da opo-Ustvariii r,1. položaj, ki so n°fi zaht daa, Je V,,1^katerih^ Sk viaue ZSSR ^ prejšnje ba 3 vlad, Zlasti f-'- v SVOJI pojasnila Zlasti je fran- at?raža'a.če1 ^'Vvma^-^^ai^v-»ijih A, tud, arua oborožitve bi 0 \cja 0 dru§ih vpraša-bj ila vprašan,C°9ka V,ada ^^Kiau-V’iadaz^ 0 Zy zun^fh006 razpravljati C0Ugih Zalnr^I“ r°V tUdl let v pogoftjf I*. vendar to h 1 bo,Lllh’.ki Ph predvi-sporazum. bi i amski ^^'bogUv^ 56 izjavila. ^a Fied^^So borit!i,uraSke izjave žav ^ ^ega • ^ izgovorov £> 4, '««« Ase 7, brej ^ mogli v ;'anco?ka vlrrn nalOgah n0ti od 23 .razPravlja 2aston Predhodr,,,' ,J nUarja o s°vjetai-lkQV štirih konference if;ga vlade ie Hln ^^lišče ^mbi raieno v nP,.bdo glede bi mn 1Vb>da ZSRo°d 30- de-fer^.raU "a tefnr v, meni- da ?t>A, Veli7k3t0pniki< P« k°n' ■arij J ^Površini ni.red in Ijalt’ ° kate«ti b,re<1 vpra-Viaj razprav- ^ Predh lQmU' v Pariz,, rS tlniki , em note Podobne vladam ZDA in Velike Britanije. Danes se je sestal ameriški zunanji minister s svojimi svetovalci in je pregledal zadnjo sovjetsko noto. Glasnik zunanjega ministrstva Michael Mac Dermott je označil zadnjo sovjetsko noto kot tipično noto, ki zahteva nadaljnji študij, preden se je mogoče o njej dokončno izreči Zato ni hotel dati nobenega pojasnila glede nadaljnjih ukrepov ZDA. O tej noti, so danes razpravljali v Washingtonu zastopniki Velike Britanije, ZDA in Francije. Zdi se, da bodo potrebni že nadaljnji sestanki med predstavniki treh vlad, preden bodo zavzeli svoje stališče. Razpravljati bodo morali o naslednjih štirih vprašanjih: 1. če bi bil bližnji sestanek štirih zunanjih ministrov sestanek sveta zunanjih ministrov ali bi bila to samo konferenca ministrov; 2. če bi bil ta sestanek samo formalen, ali pa bi bil v smislu določb potsdamskih sklepov; 3. če bi na tej konferenci sovjetski predstavniki uporabili tudi pravico veta; 4. če bodo namestniki zunanjih ministrov uspeli na svoji predhodni konferenci zadovoljiti vse štiri zainteresirane stranke. Glede zadnje sovjetske note se v Londonu sprašujejo, če sovjetski odgovor vsebuje dejstva ,po katerih- bi mogli pričeti s konferenco štirih. Zadnji odgovor ZSSR trem zahodnim silam glede konference štirih je povzročil različne odmeve v angleški prestolnici. Medtem ko so bili angleški vladni krogi v prvih popoldanskih urah prepričani, d'a je nota ZSSR «na prvi pogled opogumljajoča«, so danes zvečer dali razumeti, da «odgovor ZSSR ni preveč opogumljajoč«. T, krogi pravijo, da j? vlada ZSSR posvetila v svoji noti tri četrtine prostora propagandi. kar niso storile zahodne sile v notah od 23. januarja. Vlada ZSSR je pripravljena vključiti v dnevni red morebitne konference razen vprašanja Nemčije tudi druga vprašanja, vendar bi morali na tej konferenc, po mnenju Moskve razpravljati v glavnem o nemškem vprašanju V Londonu so tudi mnenja, da sam obstoj nemškega vprašanja ni povzročil sedanje mednarodne napetosti. O sami- not, bodo jutri podrobneje razpravljali na sestanku ministrov angleške vlade. Na današnji razpravi v an- gleškem parlamentu je pred- j govoril, da ta nasvet «r.i pre-se-dnik vlade Attlee odgovo-' več moder« rit konservativnemu poslancu Osbornu, ki mu je svetoval, naj bi odšel v Moskvo in tam razpravljal s Stalinom o vprašanju svetovnega miru, s čimer bi se zmanjšala nevarnost nove vojne. Attlee je odgovoril, da ne smatra to potovanje za potrebno v sedanjem trenutku. Dodal je: «Sedaj so posvetovanja z ZDA in Francijo o glavnih vprašanjih, s katerimi bi razpravljali z ZSSR. Napačno bi bilo iti mimo teh posvetovanj. Za take razgovore so potrebne priprave«. Laburist Siverman pa je potem izrazil svoje mnenje, da bi bilo prav, če bi odprto in jasno povedali svoje mnenje glede vprašanj, o katerih razpravljajo, ne da bi se prej sporazumeli z drugimi državami. To bi tudi služilo miru. Attlee je od- V Londonu tudi izjavljajo, da se bo angleški poslanik v Moskvi Sir David Eally, ki je sedaj že nekaj časa v Londonu, čez nekaj dni vrnil v Moskvo. Tudi v Parizu se vladni krogi nočejo izjaviti o zadnji sovjetski noti. Zaenkrat se on > jujejo samo na previdne besede, po katerih je odgovor ZSSR pustil odprta vrata za bodoča pogajanja, vendar «ne bolj kot so bila odprta prej«. Vendar se zdi v Parizu, da bodo zahodne vlade najbrž zahtevale nova pojasnila od sovjetske vlade. Jutri zjutraj se bo sestal francoski vladni svet. Na njem bo poročal Pleven o svojem obisku v* ZDA. Predvidevajo, da bo Plever,- poročal o svojem potovanju jutri popoldne pred francosko narodno zbornico. Plevenove izjave pričakujejo z velikim zanimanjem. Dr. Riccardo Cocconi, bivši partizanski borec in sedaj član pokrajinskega tajništva KPI in občinski svetnik za Reggio Emilia izstopil iz stranke m izjavil, da se strinja z Magnanijem m Cucchijem REGGIO EMILIA, 6. — O-stavki dveh komunističnih poslancev Magnrnija in Cucchi-ja ter več drugih funkcionarjev iz italijanske kominformi-stične stranice je danes sledila ostavka novega vidnega člana in funkcionarja partije. Je to dr. Riccardo Coccon-i doktor za goeirodiarsike in trgovk ske vede, ki je bil član po-krgjlinstoega tajništva KPI in občinski svetovalec za Reggio Emilia ter predsednik pokrajinske zadružne zveze. Vpisan je bil v stranko od leta 1936. Med vojno je bil namestnik poveljnika partizanskih formacij v Reggio. Bil je ranjen v borbi in odlikovan z bronasto svetinjo. Takoj p0 oevobo dliitvf je bil imenovan za na mestnika političnega prefekta v Reggio Emilia. Cocccni je danes poslal po-bra-jindkemu tajništvu KPI za Reggio Emilia sledeče pasmo: «Po temeljitem razmišljanju sem mnenja, da stališče, ki sta ga zavzela Ma-gnani in Cucchi in ki je bilo objavljeno v njunem pismu o ostavki in v njuni poslanici, odgovarja interesom delavcev, socializma in Italije. Izkušnja zadnjih dni mi je dokazala, da je zamar. diskusija v partiji, kjer ni političnih in dlemokraitičnih diskusij, pač Ca samo ustrahovanje. Zato mi ne ostaja drugega, nego da izstopim iz stranke in da ne obnovim izkaznice za leto 1951.» Številne ostavke in primeri «čiščenja» v vrstah KP Italije so dokaz odpora proti vodstvu partije, ki služi interesom sovjetske zunanje politike. Razvoj, do katerega je dovedla kominformistična in hegemoni-stična politika sovjetskih kom-jnformdstičnih voditeljev y vrsti komunističnih partij raznih držav, posebno pa pp zloglasni izjavi, da se narodi teh držav ne bodo uprli sovjetskim oboroženim silam, kaže podreditev tujim hegemonističndrn interesom, ki se pred množicami ne da skriti. Delavske množice, Nehru se bo da uveljavi še dalje trudil politiko miru Švedski predstavnik sprejel sodelovanje v komisiji za dobre usluge - Entezam nadaljuje posvetovanja, možno pa je, da bo posredoval pri pekinški vladi sam kot predsednik skupščine • Nadaljevanje razprave v političnem odboru LAKE SUCCESS, 6. — Švedski predstavnik v OZN Sven Grafstrom je sprejel sodelovanje v komisiji za dobre usluge, ki naj nadaljuje napore za sporazum o Koreji. Indijski radio je danes javil, da je Benegal Rau odklonil udeležbo za sodelovanje v omenjeni komisiji na podlagi točnih navodil iz Novega Delhija. V indijskih vladnih krogih so mr.enja, da čeprav je Indija pripravljena podpreti vse napore, da se uredijo vprašanja Daljnega vzhoda, ne more sploh upoštevati možnosti, da b; sodelovala v organizmu, ki ga pekinška vlada ne bo priznala. Indijski ministrski predsednik Nehru je danes v indijskem parlamentu izjavil, da se bo trudil, da do kraja uveljavi politiko miru, ki je bila skupno določena na konferenci Com-momvealtha v Londonu. Ker je bila konferenca zaupnega zna. čaja, ni hotel Nehru dati toč-nejših pojasnil o tej politiki, napovedal pa je. da bo v kratkem podal politično izjavo v parlamentu. usluge, glavni tajnik OZN Trvgve Lie pa je medtem pozval vlade držav članic odbora za skupne ukrepe, naj določijo svoje predstavnike, zato da bo omenjeni odbor na podlagi naloge glavne skupščine lahko proučil sankcije proti Kitajski, v primeru da bi propadli napori za mirno reš tev. Kakor je znano, sta Jugoslavija in Burma že sporočili, da ne bosta sodelovali pri delu tega odbora. Ostale države odbora so: Avstralija, Belgija, Brazilija, Kanada, Egipt, Francija, Velika Britanija. Mehika. Filipini, ZDA, Turčija in Venezuela. V obveščenih krogih so mnenja, da bo predsednik skupščine spričo težav, ki jih ima za sestavo kemishe treh in spričo odklonitve pekinške vlade, da bi se pogajala z omenjeno komisijo, začel pogajanja sam z vlado LR Kitajske poslužujoč se ciblasti, ki jo ima kot predsednik glavne skupščine in ki mu je ni pekinška vlada nikoli osporavala. Politični odbor pa je danes popoldne nadaljeval razpravo Predsednik glavne skupščine [ o sovjetski obtožbi zaradi a-Entezam nadaljuje s poizkusi I meriškega napada na Formozo za sestavo komisije za dobre I in zaradi bombardiranja kitaj- Sile OZN v višini Seula Ofenziva le počasi dosega uspehe - Izjave generala Ridgwaya, poveljnika 8. armade * Angleška posvetovanja glede 38. vzporednika TOKIO, 6. — Sile OZN so danes napredovale za nekaj kilometrov na zahodnem bojišču in na odseku severno od Anjunga, kjer so bili ves dan hudi boji. Trenutno se sile OZN borijo še vedno na glavni sovražnikovi obrambni črti. Na tem področju so v zadnjih 40 urah zabeležili važna premikanja kitajskih in severnokorejskih čet. Na drugi strani sta ameriški oklepni koloni uspeli napredovati severno od Ayangnija, vendar pri tem r.i-sta mogli sodelovati s četami, ki prodirajo vzhodno od ceste, kj vodi proti Seulu.Zlasti jih je pri tem motil odpor na gorski verigi zahodno od ceste proti Seulu. Toda kljub temu pa se je pehota polastim najvišje točke te gorske verige, za katero so se bili že štiri dni hudi boji. Pehota je na tem področju naštela 256 svežih kitajskih in severnokorejskih grobov. Nekateri od njih so bili le delno pokriti z zemljo. Letalstvo je javilo, da se sovražnik umika proti severovzhodu. Številke sovražnikove čete so opazili pri prehodu čez rek0 Han, ki teče jugovzhodno od Seula po treh mostovih, ki so uh pred kratkim zgradili Del teh čet se *je obr-proti srednjemu bojišču. Na srednjem bojišču se nadaljuje prodiranje Mac Arturjevih čet po cesti Haingsong - Hongchon in so že dosegle na tem odseku višir.o Seula, kar pomeni, da so še od daljene približno 43 km od 38. vzporednika. Zlasti so bili težki spopadi sever-o od Shan-dongnija. Boji so bili tudi v bli žini Chipyongnija, 30 km zahodno od Poengsor.ga. Na vzhodnem bojišču so južnoko-rejski oddelki napredovali v 10 dneh za 12 km ob podpori topništva in tankov. Danes je javil general Ridg-way, poveljnik VIII. armade, da so znašale izgube v sedanji ofenzivi na nekaterih krajih je dejal novinarjem, da je namen sedanje ofenzive zadati sovražniku čimveč izgub in da bodo same čete OZN mogle izbrati primeren trenutek za ofenzivo ali defenzivo. Dejal je, da so danes zavezniki zmožni poslati svoje oddelke globoko n notranjost sovražnikovega ozemlja. Vendar se pri tem ne izplača tvegati nove izgube. General je tudi povedal, da se je v zadnjih tednih zmanjšala aktivnost gverilcev in da njegove čete sedaj nadzorujejo svoje zaledje, boljše kot kdaj koli prej. Dejal je, da so doslej znatno pretiravali uspešnost kitajskih vojakov na bojišču, vendar jih ni treba podcenjevati. Njih prednost je, da izvajajo povelja do konca in se borijo kljub temu-, da nimajo dovolj živil. Kakor poročajo iz Londona se angleška vlada posvetuje z vladami Commonwealtha, ZDA, Francije in drugih držav, ki so poslale svoje čete na Korejo, glede tega če bi se sile OZN v sedanji protiofenzivi ustavile na 38. vzporedniku. V Londonu so mnenja, da morajo glede tega podvzeti odločitve predno bodo sile OZN dosegle 38. vzporednik. V Londonu so mnenja, da se bodo Angleži pri tem ozirali na stališče Pekinga v bližnjih dneh. Indijsko odločitev, da ne bo sodelovala v komisiji za dobre usluge, so sprejeli v Londonu z obžalovanjem. Vendar so mnenja, da in. dijska vlada s tem še ne misli dokončno prenehati pogajanja s Pekingom. skega ozemlja po ameriških letalih. Predsednik odbora je v začetku seje prečital brzojavko, ki jo je včeraj prejel od kitajskega zunanjega ministra Cuenlaja, ki zahteva, naj se izjava, ki jo je v decembru pripravil pekinški delegat Wu Hsju Cuar.-, prečita in naj se razdeli kot dokument vsem članom. Omenjeni govor, ki navaja vzroke kitajske pritožbe prvti ZDA Formczc, je delegat Vu razdelili pred odhodom iz New Yorka. Ker je predsednik predlagal, naj se ta govor samo razdeli članom političnega odbora, sta poljski in sovjetski delegat vztrajala, naj se govor tudi prečita. Odbor je z večino enega glasu odobril predsednikov sklep, da se ta govor ne prečita. Prvi govornik je bil sovjetski delegat Carapkin, ki je skušal obrazložiti kitajsko obtožbo in je navajal podatke o preletavanju ameriških letal nad kitajskim ozemljem. Carapkin je naito predložil načrt resolucije, na podlagi katere se obsojajo ameriški letalski napadi na kitajsko ozemlje na neko kitajsko ladjo, ter priporoča Varnostnemu svetu, naj takoj podvzaem ukrepe, da prenehajo dejanja washington-ske vlade, ki kršijo suverenost Kitajske. Govoril je nato kuomintanški delegat, ki je izjavil, da je Sovjetska zveza izvršila napad na Kitajsko. Govorila sta je beloruski in poljski delegat, ki sta podprla sovjetske obtožbe in nato se je seja odložila na jutri. Trumanovo poročilo o Marshallovem načrtu WASHINGTOn> 6 — Pred- sednik Truman je danes predložil kongresu deseto trimesečno poročilo ECA, ki se nanaša na čas od 30. julija do 30. septembra 1950. Poročilo pravi nied drugim, da obstoja v Evropi bojazen, da se bo oboroževanje izvedlo na stroške življenjskih pogojev tistih plasti prebivalstva, katerih dohodki so nizki. Poročilo pravi dalje, da so se svetovne cene nekaterih surovin Po za- četku vojne na Koreji močno dvignile. Dalje pravi poročilo, da bodo morale zahodnoevropske države podvzeti nagle in uspešne ukrepe, cki naj se spopol-njujejo, zaito da se ohrani napredek, ki se je dosegel z Marshallovim načrtom«. ((Sedanja kriza je pokazala potrebo, da Zahodna Evropa gleda' na svoje vire kot na celoto, in je potrebno, da se države Zahodne Evrope spopolnjujejo druga z drugo in da se ne povrnejo k metodam konkurence in zakrinkanega protekcionizma«. Poročilo pravi dalje, da Evropejci «želijo dobiti jamstvo, da bo stalno breme razdeljeno pravično in naj se države atlantske skupnosti ne odpovedo gospodarskim in socialnim smotrom, glede katerih so se obvezale«. Poročilo pravi tudi, da je industrijska proizvodnja v trimesečju, ki »e je zaključilo 30. septembra, dosegla za 23% več, kakor je bila povprečna predvojna proizvodnja, in za 13% več kakor v istem razdobju leta 1949. Končno ugotavlja poročilo, da je proizvodnja Zahodne Nemčije presegla proizvodnjo iz leta 1938. Nove atomske eksplozije v državi Nevada LAS VEGAS, 6. — Danes zgodaj zjutraj je prišlo d° dveh zaporednih atomskih eksplozij v puščavi države Nevada. V mestu Las Vegas je bilo nekaj razbitih šip. Kljub megli je bilo opaziti eksplozije v Los Angelesu, ki je ooidlaljen od kraja eksplozije 450 km. Današnji dve eksploziji sta se j-azlikovali od štirih prejšnjih po svoji izredni moči. Obenem Pa so opazit i bel oblak severnovzhodno od kraja eksplozije. Včeraj so predstavniki ameriškega senata za atomsko energijo obvestili prebivalce Las Vegasa ° novih poizkusih. Pri poizkusih so bili da. nes navzoči najbolj ugledni člani državne in parlamentarne komisije za atomsko energijo. ki te.žijo po osvoboditvi izkoriščanja, so s taiko politiko postiaivl jene pred! |paradl:teno alternativo in ne vedo, ali naj se borijo za mir, ali pa naj čakajo prihod sovjetske vojske — da bi soglašale z vojno. Resolucija Mlini prati angleški LONDON, 6. — Po dolgih razpravljanjih se je liberalna skupina v parlamentu odločila podpreti resolucijo konservativcev proti nacionalizaciji angleške težke industrije, o kateri bodo razpravljali jutri. Vendar P.a javljajo v angleških političnih krogih, da bi se znalo tudi jutri dogoditi to, kar se je že večkrat dogodilo, da bi namreč liberalci ob končnem glasovanju ne zavzeli drugačnega stališča, kot ga ima o tem vprašanju sama liberalna stranka. Nadalje se je zvedelo, da mislijo y ang leskam parlamentu na razpravljanju v četrtek glede skrčenja sedanjih obrokov mesa v Angliji konservativci predložiti novo resolucijo proti vladi. To resolucijo so podpisali Winiston Churchill, An-tony Eden, John Butler, Harry Croakshang in Lannez Boy. Resolucija je bolj odločna cd resolucije, ki so jo predložili konservativci proti nacionalizaciji angleške industrije. Resolucija pravi med drugim: ((Zaradi slabe uprave, za kar so dokaz sedanji odloki glede zmanjšanja tedenskih obrokov ir.esa, nima več spodnja zborni zaupanja v vlado, da bj pod-vzemala ukrepe glede mesa.« Z drugimi besedam; je opozicija tudi pri tem vprašanju postavila vprašanje zaupnice. Danes je v spodnji zbornici ministrski predsednik Attlee iz. javil, da ni nobenih razlik med ZDA in. Anglijo o vprašanju izvoza surovin strateškega pomena v diržave sovjetskega bloka. Attlee je nadalje izjavil, da se je angleška vlada odločila za nadzorstvo nad izvozom vseh strateško važnih dobrin, s čimer je hotela zavarovati angleške interese. «Glede Kitajske smo pri tem, podivzeli iste ukrepe kot do ZSSR in njenih satelitov«, je končal Attlee. Danes je v Liverpoolu, Bir-kenheadu in Manchestru stavkalo 11.350 pristaniščnikov. Zaradi tega niso mogli delno izkrcati 28 ladij, 60 pa jih zaman čaka v pristanišču. V Londonu n® stavka noben pri-sfaniščmk. Zopet so začeli Po doseženem rimskem sporazumu od 23. decembra 1950 se je zdelo, da tržaški italijanski nacionalistični tisk ne namerava nadaljevati s t isto divjostjo strupene propagande laži in obrekovanja proti ljudski oblasti v Istrskem okrožju in v Jugoslaviji, divjostjo, ki ga je karakterizirala vseh pet povojnih let. Mogli smo tedaj citati v deniokrščanskem glasilu indirektni demanti tistih histeričnih resolucij, katere so vse mogoče apatriptičnes organizacije pošiljale v Rim in tamkajšnjo vlado opozarjale, naj niti ne začenja kukršnih koli razgovorov z jugoslovanskimi predstavniki, dokler ne bo evrnjena pravica Julijski Krajini» itd. Citali smo tudi prav ponižne izjave, da pravzaprav Italija nima drugih zahtev do Jugoslavije erazen meje na reki Mirni», s čimer so se odrekli Snežnika, Reke, Pulja, Dalmacije itd. Citali smo tudi trenutno iskreno priznanje, da je zelo mogoče, da je tržaški italijanski iredentizem nelogična, otročja in absurdna zadeva. Prenehale so tudi tiste vsakodnevne uvesti», ki jih je trosil po tržaških uredništvih propagandni odsek istrskega CLN. Toda ni še minilo niti mesec dni, ko so ponovno začeli s staro strupeno pesmijo protijugoslovanskega sovraštva, z lažjo in obrekovanjem. Zdi se, da je k temu pripomogel general Airey s svojo izjavo v «Neuer Ziircher Zei-tungs o politični liniji ZVU o «rešitvi» tržaškega vprašanja na podlagi tristranske izjave, takoj ko je samo dva dni prej objavil, da bodo letos prav za gotovo zopet občinske volitve in s tem nekako sam kriljevati vso dosedanjo pro kso v tem pogledu. To se najbrž dogaja zaradi začetka votivne kampanje in pa zato, da bi bili tržaški propagatorji vsaj za eno stopinjo iznad tujega generala. Zato se zadnji #Giomale del Lunedi« strašno ogorčeno izraža o Sfor-zovih izjavah glede Tržaškega ozemlja. Predvsem mu ne ugaja tisti del izjave, ki govori, da sporazum na podlagi tristranske izjave še ne more biti uresničen, ker za to še ni zrel mednarodni položaj. List trdi, da sčakanje pomeni omogočati Titu raznarodovanje cone B«. Skoda, da zagreti člankar ni te svoje trditve obrazložil z dejstvom, da je na kraju porušenih zloglasnih zaporov v Kopru zgrajeno novo šolsko poslopje, v katerem bo poleg slovenske tudi nova italijanska šola. V tem članku pa je najbolj imenitno tole vprašanje, ki pač ne potrebuje nobenega komentarja: ((Ali se minister Sforza zaveda, da jutri, če bo Tito začel obešati ir» na kole nabadati Italijane v coni B, da se bo minister hvalil — izhajajoč iz takšnih predpostavk — da je dosegel še en sporazum S tem, da je preprečil, da Italijane več ne obešajo in ne nabijajo na kole?« Končno poziva člankar sproti politiki «appeasemen-ta» za vsako ceno, proti temu nenehnemu *Muenchem» itali jonske zunanje politike in poziva De Gasperija — kajti samo v njega ima zaupanje najbrž kot v okorelega iredentista še iz avstrijskih časov — noj «pazIjiro prouči to našo tragično situacijo)). «Messaggero Vene to» pa cb- V četrtek ob 20. uri v dvorani na stadionu JPrvi maj" Prešernova proslava odprl predvolivno kampanjo z iredentistično italijansko parolo. Sledil mu je Sforza, nato tržaški župan, za njim polk. Vonna Burger, izvršilni ravnatelj ZVU z znanim pismom, da misli ZVU nadaljevati z izvajanjem fašistične protislovenske zakonodaje, kar pomeni, da jim niti na um ne pada, da bi te zalcone odpravili. Vmes pa so se oglašali učenjaki s članki o one ugasnjeni suverenosti Italije nad STCh in od Italije Izstavljeni generalni prokurator kot naj-rišji jyredstayv_ik_ tržaškega j sodstva — z isto trditvijo, ki pa je hkrati pozabil, da skoro 90% dela, ki ga vršijo tržaški sodniki zavzemajo razprave proti tihotapcem, ki tihotapijo razno blago, največ pa cigarete iz Tržaškega ozemlja v Italijo, kar pa prokuratorja v njegovem dokazovanju ne ovira, kakor ne ovira univerzitetnega profesorja Udine Manila, da je komaj pred enim letom v znanstveni reviji trdil glede suverenosti ravno nasprotno od tistega, kar trdi letos. Ta ponovni začetek uvajanja okrepljene protijugoslovanske kampanje pa je začel v določenem mislu celo nad- PLAZOVI IN POVODNJI povzročajo veliko škodo v Italiji BOČEN, 6. — Na vsem področju Dolomitov se nadaljujejo snežni zameti, v višini pod 1000 nr Pa dežuje. Številne pro. metne zveze so prekinjene. Ker je temperatura zelo mila, se bojijo novih plazov. Tud; 'Po vsej Furlaniji je slabo vrane povzročilo plazove y gorah in povodnji v nižini. V številnih krajih so bile pretrgane telefonske in telegrafske zveze. Se vedno manjkajo vesti o nekem avtobusu iz Trata, ki je žg od.ponedeljka blokiran med dvema plazovoma. V avtobusu je bilo okoli 40 ljudi. Praktično je vsa Kamija izolirana od ostal« pokrajine. Na področju Bormio močno sneži brez prestanka že 60 ur, temperatura pa je vedno 9-6 stopinj nad ničlo, Veg dan so Doslednost General Eisenhoiver je bil v avgustu 1945 v Moskvi, kamor je prišel na dvakratni poziv vlade ZSSR. Bilo je to istega dne, ko je padla atomska bomba na Hirošimo. Njegov srčni prijatelj general Zu-kov je prišel ponj in ga spremljal od Berlina do Moskve. V Moskvo pa so prišli ravno, ko je padla druga atomska bomba na Nagasaki. Sef sovjetskega generalštaba Antonov je Eisenhoioerju prinesel vabilo samega Stalina, da bi skupaj z njim prisostvoval veliki vojaški paradi na Rdečem trgu. Tako sta oba pet tir gledala parado na terasi Leninovega mavzoleja. To je bilo prvič v zgodovini, da je takšno parado poleg Stalina spremljal tujec. V Rusiji so Eisenhomerju izkazali vse mogoče časti, mu priredili banket, na katerem so ga dvigali do zvezd itd. Nato je Eisenhoiver povabil v Ameriko maršala Zukova in mu dal na razpolago svoj avtomobil in svojega sina za spremljevalca. Toda Zukov se je izgovoril, da je bolan M od ... .. ; tedaj se je nekako povsem iz- 100 sovražnikov proti enemu mibll Jz ^,;nosti. T^0 je mo zavezniškemu vojaku. Ridgway1 pored petini^ letu Skozi sito in rešeto Letos pa obsipa Eisenhoiver. ja moskovska «Pravda» z vsemi tistimi «kulturnimi» izrazi, ki jih dobro poznamo. Vneto jo v teiti posnema vse rusko časopisje, med katerim «Lite-ratumaja požeta« piše: «Eieenhower je navadna ničla. To smo yedno trdili. On lahko dobi lovorjev venec na nekem nogometnem igrišču, toda na bojnem polju lahko prekorači njegovo nesposobnost samo nesposbnost njegovega podrejenega zloglasnega generala Pattona.« Kot vidimo, gre za navaden primer doslednosti ZSSR. Ne ugaja jim (iGiornale dell’Istria» javlja, da se bo v kratkem ((Primorski dnevnika izpremenil iz dnevnika v tednik. Da bi vesoljnemu ezulskemu občestvu zajamčili mirnejše spanje, izjavljamo, da se kaj takega prav zares ne bo zgodilo. * * * Isti list poroča, da je vodi- telj Slovansko-itahjanske ljudske fronte tov- Branko Babič v nekem svoiem govoru, ki ga je imel v Jugoslaviji, pozval vsa demokratična napredna gibanja Trsta, naj se združijo v en blok. Zaradi točnosti popravljamo to vest v toliko, da je bil tisti govor iz-govorjen v Trstu. * * * Zopet isti list v isti številki na široko poroča o novem slovenskem filmu «$e se povrne pomlad« in mu še prav posebej ne ugaja scena, ki prikazuje osvoboditev Trsta ter se zgraža, kako je mogoče v filmu prikazovati, kako so jugoslovanske enote porazile Nemce v Trstu, kar predstavlja po mnenju ezulskega glasila «presenečenje» za vse Tržačane. V istem članku kaže s Prstom tudi na kongres gledaliških igralcev v Beogradu, na katerem je bilo sklenjeno, da bodo vsa jugoslovanska gleda- lišča priredila letos dve do tri predstave, katerih dobiček po uporabljen za nakup materiala za zgraditev slovenskega gledališča v Trstu. Na zadevo so opozorile takoj po kongresu že ((Uitime notizie», ki pa so dodale, nekaj besed komentarja, iz katerih izhaja, da tržaški Slovenci imamo vsaj stalno poklično dramsko gledališče brez gledališke dvorane seveda, medtem ko imajo tržaški Italijani celo vrsto gledaliških dvoran, stalnega poklicnega gledališča pa ne. Beležimo to zaradi tega, ker je to prvi primer ugotovitve, ki smo jo v našem listu tolikokrat poudarili, a ka-tete pa v italijanskem tisku v Trstu nismo mogli nikdar zaslediti. Kaj je «kršitev obvez zaupne uprave» ((Giomale di Trieste» in sMessaggero V.eneton se jezita nad dejstvom, da je okrožni ljudski odbor sprejel na svojem, zadnjem zasedanju odlok o delavskih svetih, ki bodo na vseh podjetjih izvoljeni v Istrskem okrožju in vodili podjetja sami. Odlok je sprejet med vsem delavstvom z velikim navdušenjem, saj se z njim uresničuje eden izmed glaamih ciljev slehernega resničnega delavskega gibanja. Za oba šovinistična lista pomeni sprejetje gornjega odloka seveda ((kršitev obvez zaupne upraven. Zadeva je namreč takšna, da edino ohranitev in striktno izvajanje vseh fašističnih zakonov v coni A ne pomenja kršitve aobvez zaupne upraven. Zato se čudimo, zakaj nista omenjena dnevnika dobesedno ponatisnila tisto pismo ZVU, ki ga je Osvobodilna fronta prejela v odgovor na protest proti obstoječi fašistični zakonodaji. Vse to seveda sotrudnike o-beh listov ne moti, da ne bi čestokrat zatrjevali, da so tu-dj oni antifašisti. Bog jim grehe odpusti, če res ne vedo kaj delajo. Toda, zdi se, da vedo preveč dobro, v mestu slišali oimey grmenja ogromnih plazov, ki se usipajo v bližnjih gorah. Prebivalstvo gorskih vasi je zelo zaskrbljeno. Danes ponoči je v bližini Vi-cenze zaradi nalivov velik usad uničil nek0 delavsko hišo, pri čemer so bile tri osebe ubite. Prav tako so veliki nalivi v Emiliji in Toseani. Reke so prestopile bregove in poplavile velike površine zemlje. Deževje je povsod povzročilo veliko škodo. Prometne zveze so na več krajih prekinjene. Več ljudi je brez strehe, ker so morali zapustiti domove. Splošen položaj na področju, ki ga je poplavila reka Ren, se je poslabšal, ker je voda narastla. Oblasti so odredile preselitev družin iz hiš, ki so v nevarnosti. Gasilci iz Benetk, Roviga, Ferrare, Bologne in Ravenne neprestano delajo pri reševalnih delih. Iz Avstrij« uradno javljajo, da je zaradi plazov na področju francoske in avstrijske meje izgubilo življenje 49 ljudi. Na Koroškem nastaja nevarnost novih plazov in zato so v nekaterih krajih odredili, naj se šole zaprejo. Kanadski program za oboroževanje OTTAWA, 6. — Kanadski minister za obrambo Brooke Claxtan je sinoči v parlamentu obrazložil oborožitveni program, ki ga je pripravila vlada. Izjavil je, da se bo števiio vojaštva zvišalo od 90.000 na 148.000. kar bo stalo eno milijardo in 600.000 dolarjev letos in 5 milijard za naslednja tri leta. Del aktivne vojake bodo poslali v Evropo, ki bo služila pod generalom Eisenhower-jem. Minister je tudi izjavil, dia bodo poslali v Evropo eno popolno letalska divizijo. javlja včeraj poziv istnkega CLN rimskim parlamentarcem, naj za božjo voljo nikar ne hodijo na obisk v Jugoslavijo, kamor so bili baje povabljeni, da bi na svoje oči videli, koliko je resnice na vsej mednarodni protijugoslovanski propagandi. Iz poziva izvemo, da je CLN že nekoč prej protestiral proti takšnim potovanjem, pri čemer navaja CLN za zgled poslanca Malte-otti ja od it > tar .stične socialistične stranke, ki je baje poriv že odklonil. Zadeva torej spada v kategorijo tistih 90 reeih poiičoi/ triašfciti-«,/ i-io-ton« italijanski vladi, ki bi bili morali lani preprečiti sklenitev ~že zgoraj omenjenega rimskega sporazuma Tedaj brezglavi pozivači in hujskači iz Trsta v svojem namenu niso uspeli. Zato upamo, da tudi to Pot ne bedo ter da bo kljub p dip’omotično milino zavitim imperialističnim izjavam grofa Sforze, prevladal interes, ki ga trna Italija s tem, da živi s svojo sosedo v čim boljših odnosih. Pa ne samo to! Bil bi že skra ni čas, da začne rimska vlada r’-sno ukrepati, da bi se izboljšalo stanje Slovencev v Italiji, kjer 150 slovenskih vasi nima niti ene. ga otroškega vrtca niti ene osnovne šole v svojem materinskem jeziku. Za začetek bi bilo morda le prav. če bi se on. Matteotti morda le premislil ter os el na ogled vseh šolskih in ostalih prosvetnih ter kulturnih italijanskih institucij v Jugoslaviji in v Istr. skem okrožju. Prepričam smo, da b( mu njegov pokojni mu-čeniški oče knj takega gotovo toplo priporočil. Če se namreč ne čuje obeh zvonov t. }■ če se vsako vprašanje ne prouči na podlagi objektivnih podatkov, se ni upravičeno nositi naziva socialist, pa naj si bo tudi unitaristični. Glede slovenskih šol v Italiji Pa Matteottiju ni polrebno potovati niti v Jugoslavijo, temveč mu bo zadostoval navaden nedeljski izlet v Nadiž. ko in Tersko dolino. Kje je pravzaprav V. Clementis? FRANKFURT, 6. — Pred- stavnik ameriške visoke komisije v Nemčiji je izjavil, da meni, da je češkoslovaški bivši zunanji minister v Nemčiji. Pripomnil je, da nima ameriška visoka komisija nič opraviti z navzočnostjo Clementi-sa v Nemčiji in da niti ne vč, kje je. Po vesteh dunajskega dopisnika AFP pa je bil odkrit baje na Češkoslovaškem nekakšen »titovski« - «puč». Krogi, ki od blizu sledijo dogodkom v CSR so vzeli te vesti na znanje z zelo veliko previdnostjo. Ti krogi prav tako izjavljajo, da trenutno ne razpolagajo z informacijami, po katerih naj bi bil padel v nemilost Klement Gottwald ter da je sedaj pod policijskim nadzorstvom. Pooblaščeni krogi tudi ničesar ne vedo o tem, da je Vladimir Clementis odšel v Zapadno Avstrijo in se prav tako vprašujejo, ali je sploh odšel iz CSR. WASHlNGTON, 6. — Sovjetsko poslaništvo v VVashingtonu je ob, vestllo ameriški državni depart-man, da je pripravljeno zopet začeti pogajanja za ureditev sovjetskih dolgov v zda, ki znašajo 11 milijard dolarjev. i Poziv mestnega odbora ZP STO za tekmovanje ob desetletnici Osvobodilne fronte Na podlagi sklepa izvršilnega odbora Zveze partizanov Tržaškega ozemlja dne 1.2.1951 VABI Mestni odbor Zveze partizanov Tržaškega ozemlja vse svoje članstvo in sekcije na anglo-ameriškem področju Tržaškega ozemlja, da se udeleže tekmovanja v proslavo desetletnice Osvobodilne fronte ter vsestransko pomagajo na vseh področjih tekmovanja. Tekmovanje naj bo odraz Solidarnosti članov Zveze partizanov s člani Osvobodilne fronte ter naj ustvari med vsem slovenskim ljudstvom tesno povezavo, kakršna je bila v dobi narodnoosvobodilne vojne. V tekmovanju morajo hiti partizani med prvimi, kakor so bili v narodnoosvobodilni vojni. Zveza partizanov in vsi nje-pi člani morajo odločno podpreti Osvobodilno fronto v borbi za enakopravnost tu živečih narodov, za enakopravnost na vseh področjih javnega in političnega življenja. Zveza mora vsestransko podpirati Osvobodilno fronto proti diskriminacijski politiki tukajšnjih oblasti, ter s tem nuditi pomoč Osvobodilni fronti v razkrinkovanju vseh njenih sovražnikov in sovražnikov demokratičnega gibanja sploh. Člani Zveze partizanov, borci in aktivisti, ki jim je narodnoosvobodilna borba najbolj poznana, morajo nuditi v tekmovanju Osvobodilne fronte vsestransko pomoč pri nabiranju zgodovinskega materiala iz vojne dobe. Sekcije in člani Zveze naj poskrbijo, da med tekmovanjem postavijo spominske plošče povsod, kjer so padli partizani in aktivisti v času narodnoosvobodilne vojne. Vsi člani Zveze naj zbirajo čim obširneje in kar najbolj tečne podatke o vseh padlih v narodnoosvobodilni vojni, s kratkim opisom okoliščin, v katerih so padli. Skrbe naj za ureditev in o-krasitev grobov in spomenikov padlih partizanov in aktivistov v narodnoosvobodilni vojni. - Sekcije naj administracijsko uredijo točno evidenco članov in poravnavo članarine za leto 1951. Vsestransko sodelovanje z Osvobodilno fronto, organizacijska in politična utrditev Zveze ter tesna povezava z vsemi ljudskimi množicami v nadaljnji borbi za obrambo pridobitev narodnoosvobodilne borbe naj bo cilj Zveze partizanov v tekmovanju za desetletnico Osvobodilne fronte. umi tinrah za naroilnosim pomile T svojem protislovenskem sovraštva „Giorna!e <11 Trieste*‘ ne preneha z zaletavanjem v slovensko šolo «Giornale di Trieste« je v svojem članku «Politica e cul-tura«, ki smo ga delno že komentirali, reagiral na razgovor delegacije OF s polkovnikom Marshallom. Značilno je da je vso težo svoje ne baš inteligentne in neprepričevalne polemike usmeril v šolska vprašanja, ki so obsegala samo del razgovora z zastopnikom an-gloameriške vojaške uprave. Znano je, da je delegacija OF predtočila v prvi vrsti vprašanje enakopravnosti slovenskega jezika. «Nessuno minaccia oggi 1’uso della lingua slovena« zatrjuje mimogrede «Giomale». Tudi mii ne borno polemizirali o tej zadevi, pač pa bomo samo podčrtali mentaliteto gospodov okoli , “ Fabi0 Severo 5b, tel. 29’ ADEX . izleti 25. FEBRUARJA bodo IZLETI v: AmouščinoHfiieniDtN Ljuuiiano. Puio, Ro#1 Sl. Peter na Krm1 in Dornbe^ Prijave sprejema d° « februarja Urad «Adria'K press», Ul. Fabio Severo tel. 29243. Izgubili smo našega dragega, 34-letnega MIRKA BRUSA ki se jte smrtno ponesrečil v torek 6. t. m. zjutrai Žalujoči ostali: žena Ana, sl^ Adrijan, oče, mati, brait F*8 a} sestra Alma, stric Alojz ostali sorodniki. Trst, 6. februarja 1951 19 Rafinerija IRCO spet sprejela odpuščene delavce Čeprav ni bil še dosežen sporazum glede že znanega vprašanja v zvezi z rafinerijo IRCO, je včeraj zjutraj lastnik podjetja ponovno sprejel na delo vse delavce, ki so bili pred dnevi odpuščeni. S tem je lastnik podjetja pokazal, da obstaja upanje na končno rešitev vprašanja, od katerega je odvisna usoda 70, sedaj ponovno sprejetih delavcev. V ponedeljek bi moralo vodstvo rafinerije IRCO, po njegovih lastnih izjavah, dati tisku pojasnilo glede sedanjega položaja, v katerem se nahaja podjetje samo. V zadnjem trenutku je vodstvo spremenilo svoje stališče, to pa zato, ker obstaja sedaj večja možnost, da bo vprašanje končno ugodno rešeno. Z največjim veseljem so prav gotovo to vest sprejeli prizadeti delavci ki bj bili sicer ob službo ki jo je danes zelo težko dobiti. POLJUDNO ZNANSTVENI FILMI V AVDITORIJU ZVU TRST, 6. (AIS) — Danes bo ob 19. uri zavezniška čitalnica predvajala v Avditoriju ZVU poljudno znanstvene filme. Na programu so trije filmi, od katerih prvi prikazuje delovanje fotoelektrične celice pri svetlobni reklami, nadalje mikrobiološka raziskovanja, napredek letalske tehnike in letalske pošte, delovanje padalcev pri gozdnih požarih ter nove metode za shranjevanje krvi. Drugi film bo pokazal zgodovino iznajdbe papirja in sega prav v prve kitajske poizkuse. Tretji film, ki je barvan, pa razlaga osnovna načela elektrike, enote za merjenje, električno energijo in njeno praktično upo rabo. Vstop prost. STRELSKE VAJE V MALEM REPNU Na strelišču v Malem Repiru bodo streljali z ročnimi in tromblonskimi granatami v dneh 7., 8. ir.1 9. februarja 1951 od 8. do 17. ure. Zveza prosvetih delavcev Enotnih razrednih sindikatov bo imela danes v sredo redno sejo odbora na sedežu sindikata ob 17.30. Obenem obveščamo članstvo, da so uradne ure Zveze ob sredah od 16.30 do 17.30 in petkih od 17.30 do 18.30 ” * * * Pedagoška knjižnica Ul. Gep-pa 9 posluje vsako sredo od 16. do 18. ure. Predavanje o zdravstvu v Križu V četrtek, 8. t. m. ob 19.30 bo v Križu pri Beljanovih predavanje o zdravstvu. Predavala bo tov. dr. Sor.'ja Mašera. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA javlja, & j pri opravljanju svoje službe postal žrtev njegov uslužbenec, šofer niku«, tovariš pri «Pritnorskem MIRKO BRUS Verinega sodelavca bomo ohranili v trajnem span91'*)' ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TI#^ Trst, 6. februarja 1951. Sporočamo žalostno vest, da Je naš dobrj MIRKO BRUS sredi dela tragično preminul lepem spominu ga bodo ohranili vsi ostali uriužtoeran^u delovni tovariši: uredniki in _______ uredništvih in upravi naših listov, na ravna' ZTT in vsi njegovi pcklicni tovariši. UREDNIŠTVO »PRIMORSKEGA DNEVNlKA” Trst. 6. februarja 1951 /1 aS Jon ! KRZNENI PLAŠČ / TRST, Ul. 30. oktobra št. 11. tel. 29374 !■ I L I Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - UL Silvio Pellico l\lh nadsu - 2 e le fon 11-32 Obnovili so pod fašizmom ukinjeni samostojni občini Sovodnje in Šleverjan Tudi občinama Krmin In Doberdob so priključiti nekatere nore i/asi ,. 4 m Jazbina. »jerfef 1)3 b^ta z ome-in c®, ^*°m vasi Plešivo ka? riPaz!1’ da mu je £?o hišn.enar in osumil je v. J kmalu f^roočnico. Toda ■ aam0 spomnili, da je p kaj ur prej v tisti tudi m?41 io .388erellijeva in go-Va^7*1 polici ^rez obotavljanja fe^ 4oi°rgani 3avne •o^ii nipTk0J. P° prijavi ban- ‘1 nipr, J y prijavi «o ' - d^ideni0 ,8tanovanje in nibbega denax za podla-4 mesci Obsodili so 4l2'°00 Ur ® “P013 in Pla' me.’"Pisa „ u ob€ pogojno ter šk> bo^™ list. Pobrala sodne stro- 5<«ufcw »nalogu, >et PlaLV ^dr^felo iz Kentu-C& 350^* državah na ^fc- ^bovi ^obe Pogojna ^ fpiemii 50 ■ lanskega inozemskih Dozier por. n Anobelo i .Žar so arn nl bl°kn pri gmeriških cigaret * * * istega Cac*i v« v,"1 nanbT... Prestopka SQ ^ojnosll1'0 2'500 llr glo-,t%nik« iz t ,nega Michelli j0s^r3vai°iz'Trsti6 ^ feikt sveto obljubil, da bosta še pred volitvami občini ponovno oživljeni. Za to izjavo je dal dovolj veliko jamstvo, ko je rekel, da on osebno jam. či, da bodo zahteve izpolnjene. Kljub vsem skoraj bi rekli častnim besedam pa so šle mimo volitvg senatorjev, poslancev in občinskih svetovalcev in glede upravne razdelitve je ositalo vse pri starem. Res pa je samo to, da j K j/ PKOB. »n. F KAN BKADA« 6dUjte k°lku ^ 'e Ponovil sedite, Sa1 „„ . kam greste« gotovo Pot utrudila, in nam pripo- 6t^amV1 ^ste^^c z^esili Pot». se je smehljal stražmojster, S n,';,nNacl vami vi!, „ ?.udjejoyic; o tem vas lahko pre-Vše i 3ugu ie Prnn , mlJevid CeSke' PoSlejte, vojak! Od V Wie( ie So Ceski o °d Protlvina Protl jugu je Globoko . Stražm1?6' ampak i* nCi3eJovlce' Tore1 vldite' da ne greste ter je iT„k Budiei°v'C.» «Vestelrekel: «Pa 4_eZnivo Pogledal Svejka, ki Je mirno ln 'iaz , *hali, da gre v CeSke Budjejovice k svojemu vas da ' v0jak» * sivm v Duujejuvicts,« v m Pregovor6?0,0 enako Vljudno govoril stražmojster, , «imate Srt k° zanikanL vl saml boste tudl nazadn3e spo-£a prizna '3 prav Sam° otežkoča priznanje!« *Tak vidite ’n obratno\d63al SveJk 'svsak0 zanikanje otež- da tudi sami to spoznavate. Povejte ml odkrito, od kod ste nastopih pot v tiste svoje Budjejovice. Namenoma pravim «svoje», ker morajo biti vsekakor Se druge Budjejovice, ki ležijo nekje severno od Putima in doslej Se niso zaznamovane na nobenem zemljevidu.« «Od5el sem iz Tabora.« «In kaj ste delali v Taboru?« «Cakal sem na vlak v Budjejovice.« «Zakaj se niste peljali z vlakom v Budjejovice?« «Ker nisem imel voznega listka za vlak « «Pa zakaj vam kot vojaku niso dali vojaškega listka brezplačno?« «Ker nisem imel pri sebi nobenih dokumentov.« «Ga že imamo«, je zmagoslavno rekel orožniški stražmojster enemu izmed orožnikov, «ni tako neumen, kakor se dela, začenja vse lepo zamotavati.« Stražmojster je začel znova, kakor da je preslišal poslednji odgovor o dokumentih: «Od31i ste iz Tabora. Kam ste torej šli?« «V Češke Budjejovice.« Stražmojster se je nekoliko zresnil in ozrl se je na zemljevid. «Ali nam morete na zemljevidu pokazati, kod ste sli v tiste Budjejovice?« «Vseh krajev se ne spominjam, samo to vem, da sem tukaj v Putimu že enkrat bil.« Vse osebje orožniške postaje se je spogledalo in stražmojster je nadaljeval: «V Taboru ste bili torej na kolodvoru. Ali imate kaj pri sebi? Dajte to sem!« Ko so Svejka temeljito preiskali in niso našli ničesar razen pipe in vžigalic, je vprašal stražmojster Svejka: «Povejte m' zakaj nimate ničesar, prav ničesar pri sebi?« «Ker ničesar ne potrebujem.« «Ah, moj bog«, je vzdihnil stražmojster, «z vami je križ! Rekli ste, da ste bili v Putimu že enkrat. Kaj ste delali takrat tukaj?« «Sel sem mimo Putima v Budjejovice.« «Tak vidite, kako se zapletate. Sami pravite, da ste Sli v Budjejovice, in zdaj smo vas prepričali, da greste od Budjejovic « «Najbrže sem moral narediti nekak krog.« Stražmojster se je spet pomenljivo spogledal z osebjem postaje. «Tile vaši krogi — meni se zdi, da se klatite po okolici. Ali ste se dolgo mudili v Taboru na postaji?« «Do odhoda poslednjega vlaka proti Budjejovicam.« «Pa kaj ste delali tam?« «Pogovarjal sem se z vojaki.« Stražmojster znova prav pomenljivo pogleda osebje. «In o čem ste se na primer pogovarjali in kaj ste jih spraševali?« «Vprašal sem jih, od katerega polka so in kam se peljejo.« «Izvrstno Pa jih niste vprašali, koliko moštva ima na pri mer polk in kako je razdeljen?« «Tega nisem vprašal, ker znam vse to že zdavnaj na pamet.« «Torej ste popolnoma poučeni o sestavi naše vojske?« «Seveda, gospod stražmojster.« In poslednji adut je vrgel stražmojster, zmagoslavno se oziraje na svoje orožnike: «Znate ruski?« «Ne znam.« Stražmojster je pomignil desetniku in. ko sta oba odšla v sosedno sobo, je stražmojster, ves navdušen nad svojo zmago, izjavil in si mel roke: «Ali ste slišali? Ne zna ruski! Prebri- sanec, premetenec! Vse je priznal, le najbolj važnega ne. Jutri ga odpravimo v Pisek. Kriminalistika se opira na prebrisanost in vljudnost. Videli ste, kako sem ga utopil v poplavi vprašanj. Kdo bi si bil to o njem mislil?! Videti je tako bedast in neumen, toda prav na take ljudi je treba iti bistroumno. Zdaj ga nekam dajte, jaz pa pojdem pisat protokol.« In do večera je pisal stražmojster protokol in se pri tem ljubeznivo smehljal. V vsakem stavku je bila beseda: «Spio-nageverd&chtig.«* Ko je pisal protokol v čudni nemščini, mu Je postala situacija čedalje bolj jasna. In ko je končal: «So melde ich gehor-sam, wird der feindliche Offizier heutigen Tages nach Bezlrks-gendarmeriekommando Pisek uberliefert«,** se je zasmejal in poklical orožniškega desetnika: «Ali ste dali temu sovražnemu častniku jesti?« «Po vašem ukazu, gospod stražmojster, oskrbujemo s hrano samo tiste, ki so privedeni in zaslišani do dvanajste ure.« «Tole je velika izjema«, je resno rekel stražmojster, «to je kakšen višji častnik, morda štabni. Saj veste, da Rusi'ne pošiljajo na spijonažo frajtarja. Pošljite v krčmo po obed! Ce nimajo nič več, naj nekaj skuhajo. Potem naj skuhajo še čaj z rumom in pošljejo vse to sem. Ne povejte, za koga je to. Vobče ne govorite, koga imamo tukaj. To je vojaška tajnost. In kaj dela zdaj?« Sumljiv zaradi vohunstva. ** In tako pokomo javljam, da pošiljam danes sovratnega častni- ka na okrajno orožniško poveljstvo v Pisku. (Nadaljevanje štetij | SPOMINI NA VSTAJO NAŠEGA LJUDSTVA Spomladi 1945. leta Gradnikova brigata ni več bila ena izmed ■najboljših brigad, utrpela je hude izgube v strahovitih borbah med pomladansko ofenzivo. Saj te na ((Sinjem vrhu« na Otlici odbijala besne napade bolje oboroženega številnejšega sovražnika, ki je bil podprt t topovi. Se hujši udarec je utrpela pozneje v strahoviti velikonočni hajki in v bor. bah na Šentviški planoti na Otlici. Aprila meseca je bil konec Vojne že čistu blizu. Vendar za partizane ni bilo oddiha. Ce smo čitdli «Partizanski dnevniki), ali če smo se prislinili k radio Staniči in poslušali poročila, smo vedeli, da mora biti konec danes ali jutri. Vendar okoli nijs je bilo toliko sovražnikov, da je kazalo, da bo vojna trajala še neskončno. Kljub temu, da smo pričakovali, smo bili vendar presenečeni, ko je konec aprila prišlo povelje: ((.Prebiti se v Vipavsko dolino«. Vedeli smo samo to, da je tam ogromno četnikov in druge slične sodrge. Po pravici povedamo smo se malce bali, kakšen bo ta proboj. Vendar je šlo precej gladko. Bilo je samo par nepomembnih prask. Osebno mi te praske niso bile prav všeč, ker so Pogled na eno izmed tovarn v Tržiču. mi pri eni izmed njih obesili protitankovski top in sem hočeš nočeš fural po sončni Vipavski dolini. Štorija s topom in konjem je imela zame vrsto slabih strani. Zdelo se mi je nekako pod častjo, da bi jaz, star ((izkušen« propagandist ju-ral konja po cestah, poleg tega pa sem se konj že od mladih nog bal in sem imel prvikrat v življenju vajeti v rokah. Seveda glavni razlog je bil v tem, da nisem mogel z vajetmi v rokah obiskovati gostoljubnih vipavskih mladih in starih mame in deklet in sprejemati njih pozdravov v obliki kozarca vina. Topa in konja sem se iznebil prav kmalu in si namesto konja od nekega izgubljenega domobranca aorganiziral» kolo. 30. aprila smo prišli v bližino Tržiča. Ustavili smo se in naslednji dan, t. j. 1. maja, pričeli prodirati v mesto. Nemci so se v mestu pošteno utrdili. Napravili so v okoliških naseljih vrsto postojank. Nas je bilo strahotno malo. Takrat morda brigada ni štela več kot 250 ljudi. Poleg tega smo bili izmučeni od dolgega pohoda. Zdelo se je blazno napadati dobro utrjeno mesto, ki ga je branilo petkrat večje število dobro oboroženih, obutih in izkušenih vojakov. Vendar ni naš štab dosti pomišljal, razdelil je naše pičle sile in pričelo se je prodiranje proti mestu. Določen sem bil z manjšo skupino tovarišev, s katero smo prodirali proti Ronkam. Tam je bila nemška postojanka, ki je štela okrog 250 ljudi. Nas je bilo morda največ 25. Uporabili smo svojevrstno taktiko, nekako slično tisti, ki nas jo je naučil naš intendant Polh. Nekoč je gledal z nekega hriba, kako mu Italijani kradejo nabrano blago. Sam je namreč ob pravem času shajkal in mu ni preostajalo drugega kot, da ŠPORTNI DNEVNIK Francija-Jugoslavija Rezultat je nerealen in bi po zamujenih prilikah gostje lahko tudi zmagali 35.000 gledalcev je napolnilo pariški stadion, na katerem se je igrala danes popoldne mednarodna nogometna tekma med Jugoslavijo in Francijo. Vreme se je nekoliko ur.esio; ni več dežja, ki je pretil, da bo onemogočil regularno igro. Piha lahen veter, na trenutke pa posije skozi oblake tudi sonce. Jugoslavija -je Izbirala igrišče in imela tako ves prv.i polčas zaveznika v vetru. Prvi »napadi rosijo francoski pečat in od vratarjev je Beara oni. ki je prvi poklican reševati svojo mrežo. V drugi minuti Jugoslovani izsilijo korner, ki pa ostane neizkoriščen. Takoj nato v protinapadu Kolakovič ni uspel zadržati Flamiona in Strappeja; slednjemu uspe pre-varit; Bearo, ki se mu je vrgel v noge In tako doseči Prvi gol za Francijo. Zatem se igra umi-ri, je pretežno uravnovešena. I>e Rui ubrani lep Mitičev strel, kmalu nato v 11. minuti Flamion zadene prečko Se ena nevarna situacija pred Beari-nimi vrati, topot po zaslugi jVandroonema. Jugoslovani so počasni, vendar s preciznim dodajarjem vedno bolj prihajajo do izraza, dokler končno ne dobi v 14’ Tomaševič uporabno žogo od Čajkovskega in ostro strelja y gol. Stanje je ena proti ena. Poslej Jugoslovani igrajo bolje in De Rui večkrat efektno brani težavne udarce Ognjanova ter nekajkrat celo branilca Coliča. Igra se je popolnoma prenesla na francosko polovico, vendar Jugoslovan,) od tega nimajo številčne koristi, ker igrajo krila nesigurno in še iz daleč r.iso na višini zvez Mitiča in Bobe-ka. V 35’ ter 37' dva neizkoriščena korner ja proti Franciji, nato še oster strel Mitiča z da. Jjave kakih dvajset metrov, francoski protinapad, ki prinese tudi domačinom prvi komer in sodnik Belgijec Franken je odžvižgal konec polčasa. Prve minute drugega dela igre zopet potekajo v jugoslovanski premoči. V drugi minuti korner, takoj nato De Rui obrani prizemni strel Mitiča, potem zopet Ognjanov zadene v prečko. Po lepi akciji Kargu-34 ter Doyeja Beara dobi v ro. kie slabo streljano žogo. Jugoslovani so sedaj zopet v jasni premoči. Bobek je imel idealno priliko, da bi povedel svojo državo v vodstvo: Herceg je vodil žogo proti golu in De Ruto ni preostalo drugega, kot da se je vrgel nasprotniku v noge; Herceg je prisebno poslu- žil Bobeka, ki pa je žogo poslal preko gola. V 72’ pride drugi in zadnji gol Francije. Vandro-onen posluži na center Strappeja, ta poda Flamionu, k; ne-ubranljvo realizira. 2:1. Uspeh •je dal domačinom novega poleta tako da sedaj nevarno ogrožajo Bearo. Zadnje minute gostje, ne izkoristijo, trudni so in apatični. Izsilijo sicer v 85’ k mer, ki pa ne prinese koristi. Ob zaključnem žvižgu sodnika publika navdušeno pozoravi zmago svojih Benjaminov, ki pa ni realna. Poteku igre bi bolj u bezal neodločen izid, ali pa celo jugoslovanska zmaga. Jugoslavija B - Francija B 3*2 V Lyonu je Jugoslavija B premagala drugo • enajsterico Francije z rezultatom 3:2 Zmaga je zaslužena. Na koncu prvega polčasa je imelo vsako moštvo po en gol. Žrebanje za Davisov pokal MELBOURNE, 6. — Na letošnjem tekmovanju za Davisov poJtal sodeluje 27 držav. Evropske dežele so bile razdeljene v dve skupini; I. Avstrija, Finska, Velika Britanija, Nemčija, Luksemburg. Mon-iko, Holandska, Norveška, Švica. JUGOSLAVIJA, Brazilija, Južna Afrika in Egipt. II Švedska, Danska, Poljska, Italija, Izlandija, Filipini, Belgija, Francija ter države, ki so se lansko leto plasirale v četrtfinale. V ameriški coni tekmujejo: ZDA, Kanada, Kuba, Japonr ska ter Meksiko. Kot ie znano, je Izrael prosil, da bi lahko nastopil na tekmovanjih evropske cone, vendar pa mu je bila prošnja odbita. V evropski coni bodo morale biti finalna tekmovanja zaključena do 31. julija, v ameriški pa do 17. decembra. Finale ined Avstralijo ter zmagovalcem dvoboja med prvakom evropske ter ameriške cone b0 v Sič!neyu 26. decembra. V prisotnosti Johna Latha-ma, predsednika vrhovnega sodišča Avstralije, je bilo včeraj v Melbournu žrebanje kola evropske cone. Pari; I. kolo: Švica - Luksemburg, Jugoslavija -Nemčija, Norveška-Egiipt, Finska - Brazilija, Holandska - Monako. Drugo kolo; Italija-Južna Afrika, Švica ali Luksemburg prati Poljski, Jugoslavija ali Nemčija proti Danski, Norveška ali Egipt proti Belgiji, Finska ali Brazilija proti Filipinom, Holandska ali Monako proti Irski, Velika Britanija proti Franciji, Avstrija proti Švedski. BUKAREŠTA, J, - V Po-jani v Romuniji so y teku velike smučarske tekme. Včeraj so tekmovale ženske v štafeti 3 x 5000 m. Zmagalo je moštvo ZSSR s časom 1,09:48 ; 2. ZSSR II.; 3. C SR 1,28:21. Vsega Skupaj je nastopilo 6 moštev. Prizor * tekme Ilirija — Devin. cedi sline po prelepem prašičku, teličku in drugih okusnih rečeh, ki jih je dobil v vasi. Ojunačil se je in je pričel kričati: «Bataljon na juriš!« Ostala dva intendanta, ki sta čepela na sosednih hribih s prav istimi občutki v želodcih, sta mu seveda družno pomagala. Intendanti običajno niso bili preveč ‘pogumni ljudje, vendar kričali in vpili pa tudi streljali so tako, da so zbudili vtis, da napada bataljon, ali pa celo kar brigada ali divizija. Pa tudi fašisti niso spadali med najbolj korajžne fante. Ko so slišali rompompom so pustili telička, prašička in druge dobrote, pozabili na svoj kamion in jo tako hitro ucvrli, da se je kar kadilo za njimi. Polh je prišel seveda na svoj račun. Nekako tako smo se tudi mi bližali Ronkam. Sedaj se je s tega konca Krasa pokazala naša glava, sedaj z drugega. Nemci so dobili vtis da nas je strašno veliko. Do resne bitke ni prišlo. Maramto priznati. da ni bila to zasluga samo naše spolhovske« taktike, ampak predvsem organiziranih delavcev, ki so se na prvi znak prodirajočih edinic zbrali in oborožili. Teh pa rti bilo samo 20-25, ampak vsi prav vsi, ki so bili sposobni prijeti puško v roke. To je bila že resna sila, ki so jo morali Nemci u-po števati. Naš komisar je odšel v vas na pogajanja. Zatulila je sirena, kar je bil znak, da so Nemci sprejeli predajo. Takrat smo vstali s položaja in šli v vas. V vasi je bilo tako živahno kot menda še nikoli. Vse je bilo na ulicah, vse je pelo, kričalo, se objemalo tako, da skoraj nismo mogli priti do kasarne. Nemci so predajo izvršili s prav isto pedantnostjo, s kate. ro so n. pr. v taboriščih pobijali žrtve. Četa se je postrojila v kolone v četveroredih, njihov politični oficir je imel kratek nagovor, potem so pa stopile vsaka vrsta posebej štiri korake naprej, izpraznili so puške, in jih postavili v matematičnem redu na tla. Vsaka se je potem vrnila na svoje mesto, obrnila za 90 stopinj in pod našo stražo so odkorakali v jetništvo. Moram p-iznati, da je bil to nekako ganljiv prizor razpadajoče vojske, ki tudi v zadnjem trenutku ni izgubila smisla za red in natančnost. Mi smo pričeli prodirati v Tržič. Tržiški štab, to se pravi nemški štab, je že čutil, da so mu dnevi šteti in je bil pripravljen na predajo. Zato je naš divizijski komisar odšel na pogajanja: Vsedel se je na motor s prikolico, vzel je s seboj še nekega drugega obveščevalca in mene za nekako o-sebno stražo in hajdi proti Tržiču. Ko smo se vozili po u-licah — peljali smo se zelo počasi, smo opazili, do so bile te pred nami kot izumrle v pričakovanju borb, za nami pa so ljudje odpirali okna in pričeli hoditi na ceste. Bil je nekak spontan upor, ki mu je manjkala samo majhna iskra, ki bi j ga vžgala. Ta iskra so bile naše tri zvezde na kapah, ki so pričale o tem, da je dolgo pričakovana svoboda prišla. Ko smo prišli pred štab je bilo tam že vse polno delavcev o-boroženih in neoboroženih, vsi pa z vsemogočimi pokrivali, Id naj bi bile titovke, a vsaka je imela našo zvezdo. (Nadaljevanje jutri) S sprehoda po Gorici. Zvonik cerkve na Travniku gospodarstvo ['TRGOV/NA • INDUSTRIJA • PROMET Tržaški lesni trg Se vedno je veliko povpraševanje s strani prekomorskih dežel, tako z Levanta, kot iz Severne Afrike in dežel okoli Sueškega prekopa (arabske države. Sudan itd.). Položaj je tako napet, da so uvozniki pri. pravljeni plačati visoke cene-Iz Sudana so prišle na primer tržaškim trgovcem ponudbe 17 šterlingov za kubični meter jelkov tombat. po angleških merah, cif sudansko pristanišče. Nemčija preizkuša možnosti uvoza jugoslovanskega lesa. Ona bi hotela usmeriti del jugoslovanskega izvoza nase. Vendar ni mogoče še dati dokončne sodbe, ker je Jugoslavija močno vezana na britanskih trgih. Splošno mnenje je, da v danem položaju ni govora o padcu cen, in da bodo ostale iste tendence vsaj do pomladi. Vendar nekateri poudarjajo, da bo morala splošna tendenca svetovnega tržišča vplivati tudi na cene v tržaškem pristanišču in da bo to povzročilo znižanje cen za okrog 10 procentov. Obiskovalci avstrijskega trga poudarjajo, da ni pripravljenega blaga. Obenem podčrtujejo, da avstrijski izvozniki pričakujejo zvišanje cen. Proizvodnja riža V ITALIJI Italijanska vlada je odločila znižati izvoz riža od 300.000 na 200.000 centov mesečno. Ta njena odločba je bila napravljena zato, da bi vplivala na cene riža v Italiji, ker so se cene na notranjih tržiščih močno dvignile. Zato je zanimivo pogledati proizvodnjo riža v Italiji v različnih letih, 1945 leta so proizvedli 3,562.660 centov, kar predstavlja najmanjšo proizvodnjo v letih 1936 do 1950. Leta 1946 so proizvedli 4.885.840 centov, leta 1947 6.354.810 centov, leta 1948 5.186.890 centov, leta 1949 5.090.400 centov. Za 1950 leto se računa, da je bilo proizvedenih okrog 6.900.000 centov, Ta številka predstavlja 168 odst. povečanje proti letu 1949. Vendar pa v preteklem letu ni proizvodnja dosegla takega viška, kot je bil na pr. leta 1940. ko je bilo proizvedeno 9.287.480, ali leta 1941 ko je bilo proizvedeno 8.638.360, ali leta 1938, ko je bilo proizvedeno 8.168.200 centov. Res je sicer, da se proizvodnja počasi zvišuje, vendar se Neizprosen general - čas ^lllllllllllllllHIUIIIHIMIlUIHMIlliiMIIMlIlllllllllllllllllllllllllltllMIIIIIIIIIIIIIIlllMIIMUtillllllHIIIIIIMIIIIIIIIIIIimillllllllllllllfllllllllllllllltllllllllllllllllllfltMIMIIIIIIIllIllllllflfimiilirrlfll^ 1 bot četrta dimenzija v prostora | TrillilIlliliili:illllliillliliSil!lllillillllllli;iilllluiii:il!i>!!l:!ii:il;!l!;iiilllli;!llllllllll)llllllilllllll!ll|llllllt|ll(ltllilUlllllllllllllllllillllIllIillllllIlllllllltllllllilllllli[l!llllllllllllItllilIIUlUlllllllT= Najbolj pogosto vprašanje, ki ga dnevno stavljamo sebi in drugim: «Koliko je ura?». Povsod, pri delu ali zabavi, lahko rečemo celo v zraku ali pod vodo, prav povsod gospoduje ta neizprosen general — čas! Ne samo z urami, ukazuje celo z minutami in sekundami. Iz šole, kjer smo si pridobili osnovno znanje, iz vsakdanjega življenja smo vajeni, da merimo vse stvari s tremi* dimenzijami (merili): z dolžino, širino in višino. Vsa tri merila pa uporabljamo piri označitvi prostorninskih predmetov. Hiša je n. pr. toliko metrov visoka, toliko globoka (ali široka) in toliko dolga. Tako delamo že dokaj časa in prav neumno bi pogledali, če bi nam kdo dejal, da je to vendarle napačno. Kje je v tem našem računanju napaka? V tem, da V svetu obstajajo štiri merila (dimenzije) in ne tri, kakor smo mislili do sedaj. In ta četrta dimenzija je čas, ki bi bil skoro od vseh štirih najvažnejši. Vzemimo kot primer domačo sobo, prazno, brez pohištva. Najslatejša otroška igrah Arheologi menijo, dg je do sedaj znana in ohranjena najstarejša igračka kameniti ježek, ki ga je pred 3000 leti napravil neki Perzijec svojim o-trokom. Ta ježek je sedaj v Louvru v Parizu. Najboljše igračke starih časov pa so brez dvoma imeli otroci starih Egipčanov, Njihove igračke so bile narejene tako, da So delale različne gibe; najden je bil n. pr. krokodil, ki odpira gobec, pek, ki mesi kruh. itd. V Evropi imajo arheologi za najstarejše igračke grških otrok, ki jih omenja že Homer. V stari Grčiji so se otroci igrali s punčkami, žogami, papirnatimi zmaji, vozički in gugalnicami. V starem Rimu pa so se otroci najrajši igrali s punčkami, kot igra pa je bila najbolj priljubljena «šola». Niti ura ne sme biti v njej. Ta soba ima svojo višino, dolžino in širino. Vse to boste ur gotovih na prvi pogled, ker ste tako vajeni od vsega začetka. In vendar morate zmeriti to sobo tudi s — časom. Kajti če bi te sobe ne bilo, kako bi jo zmerili z vašimi tremi dimenzijami. Soba mora obstajati v času, ali enostavno mora biti, mora stati .toliko in toliko časa, da lahko ugotovite nnene tri dimenzije. A da morete te ugotoviti, potrebujete toliko in toliko časa, n. pr. 10 minut In teh 10 minut je v tem. primeru četrta dimenzija. Lahko vam zadostuje celo 1 i minuta. Potem se soba lahko zruši, saj ste jo že zmerili. Doma ste razbili šipo. Da bo nadomestitev cenejša, ste kupili šipo in kit. Toliko je visoka, tako široka in, tako debela. Vstavili ste šipo v okno, jo zakitali in končno vzdihujoče pripomnili: »Kdo ve, koliko časa bo cela?» Vidite, da ste sami nehote zadeli v črno: Koliko časa bo cela? Ali isto povedano z drugimi besedami: Koliko časa bo šipa obdržala svoje tri dimenzije, da ne bo padla Iz o-kentskega okvira? Poudarek je na času, ker bo šipa cela več ali manj časa. Torej smo šipo merili ž višino, širino, debeli-1 no in časom. In samo tako smo jo zmerili prav do kraja. Vsaka reč ali stvar, ki jo nameravamo zmeriti, mora torej obstajati y času, pa četudi samo za en trenutek (saj zmoremo danes zmeriti celo dolžino bliska, ki traia sekundo). In ta čas je za vsako merjenje z eno ali drugo dimenzijo osnovni pogoj. Preden bo ta ’aa, i* skoraj večji od °Qa ,,et f[ že tako, da štejemo- lepf morda je to bl%n^ sta kot našega Pa,'„r , ker d uniji -je pust mnogo o ■ vsakega drugega Čeprav je vsakdo drugim imenom, s^siiši * vsakdo obrne, ko -sabo: «Cuj. pust!* (Nadaljevanje sl UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1, St. 6, Hi. nad. — Telefon stev. 93-808 In 94-638. - Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20. — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini t stolpca: trgovski 60, finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — podruž.: Gorica. Ul. S. Pellico UL, TeL 11-32 • Koper, UL Battisu 30la-I, TeL 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, mese n ^ ■ Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založrnšt-o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemske^ ^ ^ Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO-