Leto XX.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za‘/«leta 00 din, za 'It leta 45 din, mesečno 15 din; za inozemstvo: 210 din. — Plata in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI UST
Številka 72.
Časopis za trgovino, industrijof obrt in denarništvo
Uredništvo in upravniStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun prt pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. - Tel. Št. 25-62.
Izhaja vsak lK)n<'de!jek,
sredo in petek
Liubliana, sreda 30. junija 1937
/‘niia posamezni f*CA vciics stevUk, din f ov
Več/o
za naraš
Ob zaključku šolskega leta moramo znova opozoriti na nujno potrebo, da se našemu šolskemu naraščaju posveti mnogo večja paž-nja in mnogo večja skrb. Ne mislimo pri tem na ono sentimentalno in mehkužno skrb, ki se vedno boji, da bi se od mladine preveč zahtevalo in da je treba mladini v čim večji meri izkazovati le ugodnosti, temveč mislimo na ono zdravo skrb, ki bo poskrbela, da bo mladina v resnici dobro pripravljena za življenje in da bo mogla vzdržati tekmo z mladino drugih narodov. Ne malo, temveč mnogo je treba zahtevati od mladine, toda zato ji je pa treba tudi ustvariti takšne razmere, da bo mogla izpolniti to, kar se od nje zahteva.
Danes mladina tega nima. Šole so prenatrpane, vzgojitelji pa preobloženi z materialnimi skrbmi. Pouk na šolah zato ni tako uspešen, kakor bi moral biti. Treba je zgraditi nove šole, treba je bolje plačati vzgojitelje, ker je tudi za mladino tnalo vzpodbudno, če vidi pri svojih vzgojiteljih, da se študij le slabo izplača.
Treba je nadalje dati mladini tudi boljše šolske pripomočke. Nekatere šolske knjige, posebno one, ki so po enotnem kopitu, so neverjetno slabe. Dostikrat se ne morejo niti uporabljati in dijaki se morajo učiti iz zvezkov namesto iz knjig, šolske knjige se nadalje še vedno preveč menjavajo, učni načrti tudi niso ustaljeni, poleg tega pa duši vso šolsko upravo birokratizem, ki zahteva od vzgojiteljev mnogo preveč neplodnih pisarij. Pouk naj bo prvo, ne pa prazne pisarije.
Pouk pa naj bo tudi bolj praktičen. Zopet ponavljamo zahtevo, ki smo jo izrekli že pred enim letom. Vsak abiturient bi moral perfektno obvladati strojepisje in stenografijo. Dober stenograf dobi vedno mesto, kdor zna stenografijo, ima prednost pred drugimi.
Tudi pouk jezikov je treba temeljito reformirati. Kakšen smisel ima še nadalje mučiti mladino z grščino! Grščina se mora na vsak način črtati na vseh šolah! Pa tudi pri poučevanju modernih jezikov je treba gledati predvsem na praktično plat. Naš človek potrebuje od modernih jezikov najbolj nemščino. Noben drug jezik ni našemu človeku tako zelo potreben in tu ne pomaga nobeno prikrivanje resnice. Za nemščino pride italijanščina in potem šele vsi drugi jeziki, med temi pa slovanski jeziki nikakor ne bi smeli biti na zadnjem mestu.
Iz šol je treba odstraniti vse, kar ne spada čisto v šolo. Preveč je danes javnih nastopov, preveč je športa, ki naj služi le utrditvi telesa, ne pa vzbujanju želje po rekordih. Prvi ponos srednje šole naj bo, da vzgoji za življenje temeljito pripravljene ljudi, ne pa da se proslavlja z akademijami.
Posebno skrb pa je treba posvetiti trgovskemu in obrtnemu naraščaju. Velik del tega naraščaja je po deželi brez pravega strokovnega pouka. Odpraviti je tudi one določbe, ki so znižale pouk obrtnega in trgovskega naraščaja. Treba vendar pomisliti, da so ti naši bodoči trgovci, obrtniki in industrialci in da je tudi od njih znanja odvisno, kakšne bodo naša industrija, trgovina in obrt.
Zavedajmo se, da je konkurenca povsod po svetu ostra in vedno
Obrestna mera je previsoka
Narodna banka mora znižati obrestno mero
Ponovno smo že v svojem listu naglašali, da je obrestna mera za današnje slabe poslovne čase mnogo previsoka in da zaradi previsoke obrestne mere za posojila trpi vse gospodarsko življenje. Da ije v resnici obrestna mera Narodne banke previsoka, se najbolj jasno vidi iz njenih tedenskih izkazov. Tako so se po zadnjem izkazu znižala eskontna posojila za več ko 60 milijonov din na samo 1.366*4 milijonov din, do-čim so nazadovala lombardna posojila za 4‘5 na 246‘9 milijona din. Od leta 1931 padajo posojila Narodne banke stalno. Koncem 1. 1931 so znašala menična posojila še skoraj dve milijardi, 1. 1932 še nad dve milijardi (2,111 milijonov), 1. 1933 1,8 milijarde, nato 1,5, nato 1^49 in konec 1. 1935 1,5 milijarde din, koncem 1. 1936 so zopet nazadovala na 1.458 milijonov din in sedaj so padla že na 1.366 milijonov din. Ne v tej meri so nazadovala tudi lombardna posojila, ki so v petih letih vendarle padla za skoraj 100 milijonov din.
Kaj dokazuje to? Na to vprašanje odgovarja zagrebški »Trgo-vački vjesnjk« naslednje:
Padanje posojil dokazuje, da je gospodarstvo zaradi previsoke obrestne mere prisiljeno, da se odreka posojilom pri Narodni banki. Res je, da bi se moglo to tolmačiti tudi tako, da imajo drugi denarni zavodi dovolj denarnih sredstev za svoje potrebe in da zato ne iščejo denarja pri Narodni banki, ker ga ne bi mogli kam plasirati. Samo navidezno pa je stvar takšna, ker v resnici so poslovne razmere danes takšne, da si gospodarstvo res ne more jemati denarja od denarnih zavodov, ker ije njih obrestna mera, ki se ravna po obrestni meri Narodne banke, previsoka. Kakor hitro bi se obrestna mera Narodne banke znižala, bi bila naravna posledica znižanja, da bi gospodarstvo zahtevalo od denarnih zavodov denar za svoje poslovanje, dočim se mora danes zaradi previsoke obrestne mere temu denarju odirekati.
Z znižanjem obrestne mere bi se dosegel močnejši tok našega gospodarskega življenja in bi se tempo njegovega gibanja pospešil. Čim hitrejši pa je tempo pri kroženju denarja, tem večji je tudi tempo pri potrošnji dobrin, čim večja pa je potrošnja, tem bolj je tudi zaposleno vse naše gospodarstvo, ki potem tudi laže najde možnost, da plača vsa ona bremena, ki jih fiskus vedno znova nalaga gospodarstvu. Samo cenena obrestna mera more torej okrepiti naše državne finance in pri nizki obrestni meri ne bo treba državi zatekati se k raznim novim taksam in trošarinam, oziroma jih povečavati, kakor se to dogaja danes. Kajti povečanje
ostrejša. Samo sijajno pripravljen naraščaj bo kos tej konkurenci. Zato pa bo napredovalo tudi samo gospodarstvo onega naroda, ki se bo moglo opreti na res dober naraščaj. Skrb za mladino je skrb za bodočnost naroda, zato te skrbi ne more biti nikdar preveč. Danes pa je je premalo, mnogo premalo in zato znova kličemo: več skrbi, več brige za našo šolsko mladino, za naš naraščaj!
taks in trošarin je najbolj zanesljiv znak za slabotno kroženje denarja in za slab dotok državi potrebnih sredstev, torej najbolj jasen dokaz, da gospodarstvo šepa in da ne more dajati javnim ustanovam tega, kar one potrebujejo. Nizka obrestna mera je dokaz gospodarskega zdravja, je dokaz, da je dovolj denarja, da je kroženje denarja in dobrin živahno, da je na kratko gospodarska podlaga države na dobrih temeljih.
Narodna banka in trgovci
Ker nimajo trgovci svoje privilegirane trgovinske banke, ki bi jim dajala cenene kredite, kakor jih dobivajo kmetovalci in obrtniki, pripada ta vloga Narodni banki. Kako pa se naj poslužuje trgovec kreditov pri Narodni banki, če pa je obrestna mera tako visoka, da ne sme na kredite niti misliti!
Kot primer naj navedemo: Če vzame trgovec danes pri Narodni banki denar, mora menico v določenem roku plačati v celoti z gotovino brez ozira na to, če mu je bil ta kredit podeljen tudi na daljši rok treh mesecev. Res je, da more potem, ko je recimo plačal 25.000 din, na kolikor se je glasila trimesečna menica, znova dobiti isti denar nazaj in tako naprej skozi vse leto vsake tri mesece, dočim z novo menico ne more dobiti novega kredita 25.000 din, ker mu je ta kredit določen na eno leto. če se zgodi, da trgovec ob zapadlosti menice, čeprav mu je bil kredit 25.000 din dovoljen na eno leto, ne plača po prvih treh mesecih dospele menice, se menica takoj protestira in trgovec izgubi vsak nadaljnji kredit. Zato je potrebno, da uredi Narodna banka stvar tako, da trgovec, ki je dobil — da ostanemo pri našem primeru — kredit 25.000 din na eno leto, more podaljšati ta kredit z novo menico brez plačila
25.000	din v gotovini za nadaljnje tri mesece, dokler mu ne poteče enoletni rok. Na ta način bi mogel trgovec neovirano izkoriščati svoj pri Narodni banki dobljeni kredit
ter brez strahu, da bo izgubil ves kredit, če zaradi nastalih razmer, ne bi imel baš na dan zapadlosti menice onih 25.000 din, ki jih je koristno uporabil za svoj posel, pa ga še ni mogel v celoti realizirati.
Trgovec daje na kredit brez obresti
Še na drugo stvar je treba tu opomniti. Hočeš nočeš je trgovec v današnjih razmerah prisiljen, da dovoljuje odjemalcem kredit. Zato je trgovec prisiljen, da tudi sam zahteva kredit. To zlasti velja za podeželskega trgovca, ki je kljub vsemu prisiljen, da kreditira kmetu blago do prihodnje žetve, če sploh hoče z njim delati. Trgovec daje kmetu blago brez kakšnih posebnih obresti ter se s tem še bolj znižuje njegov zaslužek, ker se tudi sam ne more posluževati ugodnosti nakupovanja v gotovini, ker mora tudi sam pripravljati svoja plačila za čas, ko bo dobival denar od svojih odjemalcev. Zato je potrebno, da Narodna banka ne zahteva od trgovcev, ki morejo dati zadostna jamstva, da plačajo vsake tri mesece menice v gotovini in da bi jim potem po desetih minutah na novo menico izplačala nazaj isto vsoto. To je čisto nepotreben in absolutno netrgovski postopek, pravo birokratično postopanje, ki samo ovira delo Narodne banke in delo trgovcev. Sploh bi bilo potrebno, da bi se našel način, po katerem bi se omogočilo trgovcem, da bi dajala Narodna banka trgovcem bolj ugodne trgovske kredite, to je, da se tako imenovano kratkoročno kreditiranje prilagodi sodobnim potrebam trgovine.
Naj pogledamo stvari s katere koli strani, vedno vidimo, da naša trgovina, zlasti pa detajlna nima nobene posebne ugodnosti in možnosti, da bi dobila cenen kredit, zlasti pa ne pri Narodni banki, ki je v prvi vrsti poklicana, da bi zaradi pomajkanja drugih podobnih posebnih zavodov, ki bi kreditirali našo notranjo detajlno trgovino,. morala sama prevzeti to vlogo.
Visoka aktivnost naše trgovinske bilance
Letos le naša trg. bilanca aktivna za 417, lani pasivna za 105 milijonov dinarjev
V maju smo izvozili 399.867 ton blaga v vrednosti za 219,8 milijona din, to je za 198.010 ton ali 93% in za 281,6 milijona din ali za 128% več kakor v majn 1936.
V prvih petih letošnjih mesecih pa smo izvozili 1,740.851 ton blaga v vrednosti 2.404,8 milijona din, to je za 875.329 ton ali za 101% in za 1.067 milijonov din ali za 79*7% več kakor v istem času lani.
Uvozili pa smo maja meseca 93.354 ton blaga v skupni vrednosti 418 milijonov din, dočim smo v maju 1936 uvozili blaga samo 78 tisoč 651 ton v vrednosti 324 milijonov din. Letos v maju se je torej naš uvoz povečal po količini za 14.703 tone ali za 18*6%, po vrednosti pa za 94,1 milijona din ali za 29 odstotkov.
V prvih petih mesecih letošnjega leta pa smo uvozili 400.482 ton v vrednosti 1.987,260,189 din, lani
tivna za 417,6 milijona din, dočim je bila lani pasivna za 104,5 milijona din.
Skupno smo izvozili v vsem- letu 1936. blaga za 4.376 milijonov din, dočim smo že v prvih petih mesecih letošnjega leta dosegli 54% vsega izvoza v 1. 1936. Vse kaže, da se bo tudi še vse prihodnje mesece razvijal izvoz enako ugodno.
Največ smo izvozili; pšenice za (vse številke v milijonih din) 122, koruze za 61, otrobov za 5, fižola za 2,4, zdravilnih rastlin in hmelja za po 1,1, konoplje za 15,5, konj za
6.6, goveje živine za 11,4, prašičev za 25,5, drobnice za 2,4, perutnine za 1,5, svežega mesa za 4,9, mesnih izdelkov za 2,6, svinjske masti za 1,3, jajc za 13,8, kaškavalja za
1.7, puha za 3,6, telečjih kož za 2,9, krzna za 3, drv za 3,7, železniških pragov (hrastovih) za 2,7, lesnih ekstraktov za 3,8, stavbenega lesa za 82,5, ferosilicija za 3,5-, cementa za 2,3, železa za 1,1, surovega bakra za 26,6, rud za 41,6 itd.
Uvozili pa smo med drugim: bombaža za 31,8, bombažnih prediv za 38,6, drugih prediv za 5,9, ovčje volne za 10,4, volnenih prediv za 10,3, volnenih tkanin 10,3, drugega volnenega blaga za 1,1, svilenih prediv za 8,3, železa za 8, železne pločevine za 4,5, cevi 1,4, železniškega materiala za 1,4, železnih izdelkov za 32,3, surove nafte za 10,2, nepredelanih kož za 9,1, kož za obutev in za sedlarje za 2, riža za 3, limon in pomaranč za 1,5, oljnatih in drugih semen za 5,1, premoga za 13,5, oljnatih plodov in semen za 2,5, starega železa za 1,8, bakrenih izdelkov za 2,3, strojev in aparatov za 27,2, elektrotehničnih predmetov 14,3, prevoznih sredstev za 16,3, gotovih zdravil 3, umetne organske barve za 7,5, porcelanastih izdelkov 1,9, tiskovnega papirja za 3,3, pnevmatike za 1,9, loja za 3,8 milijona dinarjev.
pa smo v prvih petih mesecih uvozili 411.890 ton v vrednosti 1.706 milijonov 515.489 din. V prvih petih mesecih letos smo torej uvozili za 11.408 ton ali za 2*7% manj blaga ko lani, po vrednosti pa za 280 milijonov din več kakor v istem času lani.
Izvoz maja meseca je bil rekorden v zadnjih šestih letih, kakor kažejo naslednje številke:
Izvozili smo v maju: leta 1932.	za	220	milijonov	din,
leta 1933.	za	244	milijonov	din,
leta 1934.	za	252	milijonov	din,
leta 1935.	za	297	milijonov	din,
leta 1936.	za	220	milijonov	din,
leta 1937. za 501 milijon din. Maja meseca smo bili v trgovinski bilanci aktivni za 82,9 milijona din, dočim smo bili v maju 1936 pasivni za 104,5 milijona din.
V prvih petih mesecih pa je bila letos nnšn trtmvinskn bilanca nk-
Za povečanje češkoslova-ško-jugoslovanskega sodelovanja
Na letni skupščini češkoslovaško-jugoslovanske trgovinske zbornice v Pragi je obširno govoril o temeljih češkoslovaško-jugoslovanskega gospodarskega sodelovanja generalni tajnik beograjske trgovinske zbornice Marodič. Poudarjal je potrebo čisto po načrtu izdelane trajne organizacije medsebojne trgovine med obema državama. Gospodarska Mala antanta in gospodarska Balkanska zveza bi mogle pomeniti zavidno gospodarsko enoto. Gospodarsko se Češkoslovaška in Jugoslavija nad vse srečno dopolnjujeta. Češkoslovaška proizvaja predmete, ki so uvozno jugoslovansko blago, narobe pa so jugoslovanski proizvodi važni uvozni predmeti Češkoslovaške. Še polno predmetov pa je, ki bi mogli povečati trgovino med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Strukturo obeh trgov je treba bolje proučiti in upo-števno obojno proizvodnjo dvigniti kvantitativno in kvalitativno. Jugoslavija bi mogla v večji meri gojiti agrarne proizvode, ki jih uvaža Češkoslovaška iz daljnih dežel. Pa tudi na drugih poljih so možnosti sodelovanja. Jugoslaviji primanjkuje kapitala, kar ovira njen nagli gospodarski razvoj. Češkoslovaška ima možnost, da v korist obeh držav investira kapital v Jugoslaviji. Skupni odbor trgovinskih jugoslovansko - češkoslovaških zbornic se bo v kratkem sestal, da izdela smernice za to kapitalno sodelovanje.
Delo in eilii Mednarodne trgovinske
zbornice
Iz ekspozeia predsednika dr. F. H. Fenteneria v. Flistingena
Te dni se je pričel v Berlinu kongres Mednarodne trgovinske zbornice, na katerem zastopata ljubljansko zbornico predsednik Ivan Jelačin in gen. tajnik Ivan Mohorič. Kongresi Med. trg. zbornice, ki so vsako drugo leto, so največjega pomena za vse svetovno gospodarsko življenje, saj so na teh kongresih zbrani vodilni gospodarski ljudje iz vseh držav in prvi gospodarski strokovnjaki. Zato bomo po možnosti poročali o tein kongresu. Kot uvod pa objavljamo izčrpen izvleček iz okspozeja sedanjega predsednika Med. trg. zbornice g. Fentenerja v. Flissingena, ki je znan kot kapaciteta na gospodarskem polju.
Osnovna ideja Med. trg. zbornice
Med. trgovinska zbornica v Parizu je bila ustanovljena 1. 1919. na iniciativo evropskih in ameriških gospodarskih ljudi, ki so spoznali, da se mora po povojnem kaosu ustvariti prilika za sodelovanje vseh gospodarskih ljudi na svetu. V teh 18 letih, kar deluje M. T. Z. je preživelo svetovno gospodarstvo najtežje ipretresljaje, dobo najvišje kojunkture ko tudi dobo največje krize.
Sedaj smo na začetku nove dobe, če dobre ali slabe, to še nihče ne more reči. Na vsak način pa se beseda »kriza« za sedanje stanje ne more več uporabljati. Ne smemo pozabiti, da so se že 1. 1933. in 1934. nekatere države rešile iz dobe depresije in da se danes nekateri ekonomisti celo boje, da je napredek prevelik in bi mogel škodovati gospodarskemu ravnovesju. Vendar povsod ni tako in največja težava je baš v tem, ker se v vseh državah ne morejo reševati gospodarski problemi na isti način. Svetovno gospodarstvo je danes podobno stavbišču, na kate rem delajo z raznimi sposobnostmi, raznimi možnostmi dela, raznovrstnimi zahtevami in tudi z orodjem, ki se tako razlikuje, da se ne more niti zamenjavati.
Naloga M. T. Z. je v tem, da ustvari neko nevtralno zemljišče, na katerem se morejo mnenja svobodno proučevati in predebatirati. To ni l,e koristno za preteklost, temveč še bolj za bodočnost, ker se bodo na ta način mnoga mnenja revidirala ter bodo namesto starih zavladala tnova in pravilnejša mnenja.
Ekspanzija M. T. Z.
Od svojega nastanka se je M. T. Z. neprestano širila. L. 1920. je štela samo pet nacionalnih odborov, ki pa niso niti dobro sodelovali. L. 1937. pa ima M. T. Z. dobro organizirane skupine že v 32 državah. V vsaki teh skupin so ljudje z veliko avtoriteto in ki morejo z vso pravico zastopati gospodarstvo svoje države. Tudi v času krize so ostali člani zbornici zvesti, pa naj so bili to trgovinske, industrijske ali druge firme ali pa gospodarske organizacije in ustanove. Zelo redko je bilo, da je kateri član izstopil, vedno pa so bili ti izstopi z novimi prijavami več ko nadomeščeni. Tudi države, ki so dolgo ostale ob strani, so polagoma pristopile zbornici. Tako Bolgarska, Turčija, Portugalska in Latiška. Ljudje, ki so nekoč dvomili v koristnost M. T. Z., so dane njeni prepričani pristaši.
Vloga vodilnih ljudi M. T. Z.
V nasprotju z drugimi mednarodnimi organizacijami je M. T. Z. uspešno kljubovala krizi in njena vodilni možje so v največji tišini sicer, toda zanesljivo izpolnjevali misijo, ki so jo določili ustanovitelji zbornice. In to je tudi naravno. Saj je nemogoče, da s,e ne bi zanimal industrialec v sedanjih časih tudi za splošna gospodarska vprašanja in da ;ne bi aktivno sodeloval pri njih reševanju. Zato je
zanimanje za delo M. T. Z. vedno živo.
Zanimivo je, da je prišla iniciativa za ustanovitev M. T. Z. istočasno in samostojno iz Evrope in iz Amerike. Za svoj nastanek pa se nima M. T. Z. zahvaliti samo industrialcem, temveč tudi trgovcem, bančnikom in tudi vplivnim politikom. Ta različnost ljudi in njih poklicev tudi pojasnjuje posebnosti zbornice. Zato je zbornica dostopna za vsa vprašanja in zato je privlačna za vse, ki se zanimajo za gospodarska vprašanja in ki čutijo potrebo, da se o teh z drugimi posvetujejo. Šefi velikih podjetij imajo potrebo, da pridejo v stik s kolegi iz drugih držav. Dejansko je tudi njih sodelovanje največje važnosti za napredek gospodarstva po sv.etu.
Kar koli bi se dogodilo, vedno je bolje dajati ljudem poguma, kakor pa ga jim jemati. To je kakor neko geslo M. T. Z. Če so na nekih naših sestankih nekateri člani prezgodaj napovedali zboljšanje,
Po končani svetovni vojni so se razmere v naši ožji domovini iz temelja izpremenile. Slovenija je iz prejšnje avstrijske južne province čez noč postala najsevernejši del kraljevine Jugoslavije. Smer naše gospodarske odvisnosti se je na mah preokrenila od severa na jug. Ljubljana, prej tipično provincialno mesto, je postala tretja prestolnica Jugoslavije, notranjepolitični, gospodarski in kulturni center vse Slovenije, pa tudi prva posredovalnica med evropskim za-padom in severom — z jugom, Balkanom. Ljubljana je kmalu postala važno središče uvoza in izvoza.
V tem trenutku se je izkazala potreba po samostojni borzi v Ljubljani, ki bi služila naši industriji in trgovini kot regulator cen in posredovalec pri nakupu ter prodaji in kot zrcalo gospodarskega življenja. Kajti borza ima velik vpliv pri zatiranju nezdrave špekulacije, poleg tega pa tipizira trgovanje in s tem odklanja često zlonamerne nesporazume glede kvalifikacije prodanega, oziroma kupljenega blaga. Borza končno rešuje spore iz kupoprodajnih pogodb, varujoč s tem stranke zamudnih in dragih procesov.
Ustanovitev ljubljanske borze ni povsod naletela na potrebna razumevanja. Poleg ožjih, domačih skeptikov so se v državi javili še taki, ki so v tej ustanovi videli tekmeca, ki bi jim utegnil škoditi, a ki so ta svoj strah oblekli v izgovore splošnokoristnega značaja. Zato niso bile majhne zapreke pri ustanavljanju ljubljanske borze in je zato tudi bila otvorjena ljubljanska borza le kot blagovna ter efektna borza brez koncesije za trgovanje z devizami in valutami.
Največ zaslug za oživotvoritev Ljubljanske borze za blago in vrednote je imel njen ustanovitelj ter prvi predsednik Dragotin Hribar. Borza je začela poslovati 16. avgusta 1924. Toda delovanje naše borze je bilo začetkoma ma-lodušno in njen obstoj vsa prva leta negotov. Ko se je pozneje doseglo dovoljenje za poslovanje z devizami in valutami, je bilo zadoščenje docela razumljivo, saj je šele s tem postala ljubljanska borza popolna!
Za dosego devizne koncesije se je vztrajno trudil in imel največ zaslug takratni borzni predsednik Ivan Jelačin ml., poleg njega pa
to nič me stori in imi cenimo njih željo, da se premaga pesimizem, ki je zahteval od narodov že tako velikih žrtev.
Način dela M. T. Z.
Včasih se pravi: Če M. T. Z. ne bi bilo, bi se morala ustanoviti. Brez dvoma! Toda če bi se danes morala ustanoviti, bi se najbrže zaradi nepremagljivih ovir me mogla več ustanoviti. Potrebno bi bilo veliko število let, da bi se izdelal instrument, ki ga imamo danes v rokah. Nikakor ne bi rekel, da je ta instrument popolen. Toda nedvomno je, da so se v nacionalnih odborih ter v delovnih odborih zbornice dosegle med posameznimi osebnostmi že vezi medsebojnega zaupanja in spoštovanja, ki so zlasti velike važnosti za d,elo na gospodarski obnovi.
Včasih se nam očita, da smo samo kup teoretikov, ki se bavi z raznimi akademskimi doktrinami in ki izdaja resolucije brez
tudi sedanji borzni predsednik dr. Ivan Slokar in tedanja slovenska ministra dr. Fran Kulovec ter inž. Dušan Sernec.
Devizna borza je bila otvorjena 25. junija 1927 s slavnostnim sestankom, na katerem je zastopnik ljubljanske Zbornice za trgovino, obrt in industrijo dr. Fran Win-discher povsem umestno poudaril, da je naše zaokroženo gospodarstvo v svoji kupčijski organizaciji dobilo s slovensko popolno borzo dovršen zaključek in da gospodarsko prizadevanje donaša koristnih sadov le ob dobro zamišljenem so-lidarizmu naših gospodarskih interesov vseh panog.
Če odštejemo splošne neprilike, ki so zajele gotovo ves svet in dosegle svoj vrhunec v letu 1932., ko se je zdelo, da bodo upropašče-ne vse gospodarske dobrine, moramo nesporno ugotoviti, da je šel razvoj naše borze stalno navzgor. Tako je znašal borzni promet v prvih treh letih, ko še ni bilo deviznega poslovanja, 63 milijonov dinarjev, ki pa se je že s pričetkom deviznega trgovanja takoj v drugi polovici leta 1927. dvignil na približno 400 milijonov dinarjev in presegel v letu 1929. že eno milijardo dinarjev! Skupni dosedanji blagovni promet na naši borzi je dosegel 120 milijonov, efektni pa 27 milijonov dinarjev, medtem ko je devizni in valutni promet na ljubljanski borzi v desetletnem poslovanju že zdavnaj prekoračil impozantno vsoto 5 milijard in 375 milijonov dinarjev.
Pravkar omenjene prometne številke nas opravičujejo, da smo na svojo borzno ustanovo lahko ponosni, ker je izpolnila vse nade, ki jih je vanjo stavilo slovensko gospodarstvo — v kolikor je to seveda bilo v njeni moči, ker se je izkazala kot povsem neoseben, nepristranski gospodarski forum, dostopen vsem brez razlike in ker nas je v premnogih primerih osvobodila tujega posredništva. Da je res izpolnjevala svojo misijo, nam zgovorno dokazujejo njena letna poročila, v katerih so verno registrirani vsi tekoči pojavi in dane koristne sugestije za bodočnost.
Posebno ljubezen je ljubljanska borza posvetila našemu izvozni-štvu, dobro se zavedajoč, da s tem v naj izdatnejši meri pomaga tako domači trgovini, kakor izvoznikom, a posredno tudi državi, pospešujoč dotok tujih deviz. Poseb-
vsakega praktičnega efekta. Kako brez podlage so ti očitki ve vsak, ki pozna naše delo. ALi smo morda le teoretizirali, ko smo določevali skupna pravila za dokumentarne kredite, ko smo reševali s svojo proceduro pomirjenja in arbitraže mednarode spore, ko izdelujemo mednarodne definicije trgovinskih izrazov, ko smo določili ukrepe za odpravo ovir za svobodno plovbo na Donavi, ko smo kakor v Innsbrucku in Budapešti proučevali gospodarske in finančne težave podonavskih držav itd. Ali niso to konkretne usluge gospodarstvu?
Zbornica torej ni kup teoretikov, ki so daleč od praktičnega življenja .in ki bi si dovoljevali ekstravagantne eksperimente in reforme, temveč zbornica nasprotno združuje praktične gospodarske ljudi, ki so jih težave vsakdanjega življenja naučile, da se ne sme zaradi sence izpustiti iz rok dejanski dobiček. Nikakor pa se zbornica ne bi smela zadovoljiti samo s tem delom, ker njena glavna naloga je še nadalje, da pripomore k splošni gospodarski reorganizaciji, in zlasti na podlagi trgovinskega prometa, brez katerega ni na svetu življenja.
(Konec prihodnjič.)
no pa se je interesirala za naš najvažnejši izvozni predmet — tako rekoč naš vsakdanji kruh — naš les! Sugestije, ki jih je dajala v svrho ureditve te panoge našega gospodarstva še v času, ko sedanje krize ni bilo, se žal niso uresničile. Toda borza bo še nadalje vztrajala na tem, da se to vprašanje končno vendarle uredi, oziroma ne bo zamudila pravočasno opozarjati, če bi grozilo, da bi bili slovenska industrija in trgovina zapostavljeni. Saj je borza dolžna hvalo baš lesnemu gospodarstvu za največji odstotek vsega njenega blagovnega prometa, a zaupanje, ki so ga izkazali naši lesni gospodarji borznemu razsodišču, je bilo tako rekoč neomejeno.
Z istim zanimanjem in ljubeznijo pa je gledala borza tudi na druge panoge slovenskega gospodarskega življenja. Predvsem na žitno trgovino in mlinsko industrijo, drugega svojega največjega klienta, ki ga je svetovna kriza tudi brez milosti zadela. A borza vabi tudi vse druge gospodarstvenike, da se je poslužujejo, poudarjajoč veliko zaupanje, ki si ga je doslej pridobila in priznanje, ki ga je bila deležna s strani svojih mnogoštevilnih klientov v tu- in inozemstvu.
Končno je omeniti še borzno razsodišče, ki je ves čas svojega delovanja lepo napredovalo in rešilo do danes v celem že nad
19.000	tožb, pri čemer so znašale skupne vtoževane terjatve blizu 80 milijonov dinarjev. Iz tega je jasno razvidno, da je naše razsodišče nadvse ekspeditivno in da je močno razbremenilo redna sodišča. Toda do nedeljenega ugleda in polnega priznanja je borznemu razsodišču pripomogla predvsem stroga objektivnost, s katero je reševalo vsak posamezen zaupani mu primer, zbog česar je zaslovelo daleč preko naših meja.
Današnji jubilej daje polno priznanje vsem onim slovenskim gospodarjem, ki so se za procvit naše borze nesebično žrtvovali, nas pa utrjuje v prepričanju, da čaka našo ustanovo na podlagi pridobljenih izkušenj v tekočem drugem desetletju še lepša in hvaležnejša bodočnost v dobrobit nas vseh in vse naše ožje domovine.
Vsak trgov« mora biti narotnikjrgovtkegalitta"
Politične vesli
tmmmmummmmmmutmmmaama
Ministrski predsednik Chamberlain je govoril v angleškem parlamentu o sedanjem političnem položaju ter dejal med drugim naslednje velepomembne besede: »Bodimo previdni, potrpežljivi pa vzdržni in potem bomo le še mogli ohraniti mir v Evropi. Položaj je silno resen, toda ne obupen. Mnoge vlado bi sicer želele, da bi zmagala v Španiji ta ali ona stranka, toda nobena vlada noče evropske vojne. Ker je stvar takšna, ohranimo hladno glavo in ne storimo nič, kar bi moglo priklicati nesrečo, ki jo vsi hočemo preprečiti.«
In kasneje je dejal: »Bral sem, da se v gorah včasih zgodi, da zadostuje ena neprevidna kretnja, pa tudi nenaden glasen vzklik in la-vina se sproži, v prav takšnem stanju smo danes. Vendar pa mislim, da se sneg, čeprav je v nevarnem položaju, še ni začel gibati. če bomo skrajno previdni, potrpežljivi in vzdržni, bomo morda vendarle mogli rešiti svetu mir.«
Ostro pa je nastopil v debati proti Nemčiji Lloyd George, ki je dejal, da je že res, da moramo ohraniti hladno glavo, da pa je treba imeti tudi pogum. Velika napaka zadnjih petih let je bila, da je večina angleškega parlamenta neprestano izjavljala, da ne bo glasovala za nobeno vojno. Nato je govoril o nemških in italijanskih letalih in topovih, ki so odprli Francovim četam pot v Bilbao. Govorimo vendar enkrat odkritosrčno: Kakšen smisel ima sklepati z Nemčijo pogodbe, ko pa Nemci te spoštujejo samo tako dolgo, kakor se jim zljubi. Potem pa vsako pogodbo kršijo. Nato je govoril o tujih četah v Španiji. Res je, da so tudi Rusi v Španiji. Samo obžalovati je, da jih ni več. 100.000 nemškim in italijanskim vojakom V Španiji stoji nasproti samo 12.000 tujih vojakov, med katerimi pa so Rusi v silni manjšini. To je razmerje 1:8. Prosi vlado, da vendar že spozna, da je to stanje neznosno. Vedno popuščanje pred diktaturami je te že prepričalo, da se jim sploh ne moremo več upreti. Toda če so si edine Francija, Anglija in Rusija, potem predstavljajo silo, kateri se v Evropi nihče ne more upreti.
Na vse interpelacije je odgovarjal Eden, kateremu se je na obrazu poznalo, kako velike skrbi mu povzroča zunanja situacija. Poročevalci listov poročajo, da je Eden v zadnjih dneh celo osivel. Eden je najprej zavračal očitke figarije in naglašal, da je imel težko odgovornost, da na vsak način prepreči vojno. V tem pogledu je bilo sodelovanje Francije in Anglije zelo tesno.
Nato je govoril Eden o obrambi angleških interesov ter podčrtal, da so angleški interesi univerzalni, da pa veljajo predvsem ohranitvi miru. Morda imajo drugi narodi v Podonavju večje gospodarske in trgovinske interese kakor Anglija, toda dezinteresirati se Anglija niti tu ne more. Končno je poudaril, da je sedanje oboroževanje Anglijo usposobilo, da more z večjim poudarkom braniti svoje interese. Parlament je nato izrekel vladi zaupnico.
Ker sla Italija in Nemčija izstopile iz mednarodne kontrole, bodo prevzele vso kontrolo nad špansko obalo francoske in angleške ladje, in sicer francoske ladje na atlantski, angleške pa na sredozemski obali. H kontroli pa se bodo pritegnile tudi skandinavske države in švedska vlada je že izjavila, da bo poslala švedske vojne ladje.
Mussolini je objavil v »Popolo d’ Italia« članek, v katerem pravi naslednje: Kriza v Španiji se bo nehala, ko bo Franco zlomil zadnji odpor Baskov in mogel vreči vse svoje sile na Madrid. Tudi obrambni pas okoli Madrida bo padel. Rdeči so prorokovali, da bo postala Španija grob fašizma, danes pa je stanje .takšno, Ida je mnogo bolj verjetno, da bo postala grob boljševizma. Najbolj značilen pa je konec članka, ko pravi Mussolini: V tem velikem boju dveh različnih civilizacij in dveh svetovnih naziranj ni bila fašistična Italija nevtralna, temveč se je borila in bo zato tudi njej pripadala zmaga. — Bolj jasno res ni mogoče povedati, da Italija nikdar ni bila v španski državljanski vojni nevtralna.
Chautempsova vlada se je predstavila parlamentu z daljšo deklaracijo, ki v glavnem ponavlja smernice prejšnje vlade. Poseben odstavek deklaracije je posvečen krizi franka ter napoveduje vlada energične ukrepe za rešitev te krize. Zbornica je deklaracijo vlade odobrila in izrekla vladi s 382 proti 142 glasovom zaupnico. Nato je bil parlamentu predložen pooblastilni zakon, ki bo od parlamenta prav gotovo sprejet.
Ob desetletnici popolne borze
v Liublia
iz predavanja borznega tajnika J. Kovača v ljubljanskem
radiu 24. t. m.
Denarstvo
Pred novo devalvacijo Iranka
Pritisk na francoski frank se je v zadnjem času tako poostril, da je postal že nevzdržen, kar se je zlasti pokazalo pri izredno visokem deportu za terminski frank. To težko stanje franka pa nikakor ni nastalo le iz špekulativnih vzrokov, kakor se s francoske vladne strani dostikrat poudarja. Slabost franka je nastala predvsem zaradi stalnega deficita v državnem proračunu, ki je dosegel že 20 milijard frankov. Trgovinska bilanca Francije je tudi vedno bolj pasivna in ker je v zadnjem času postala pasivna tudi plačilna bilanca, je postalo stanje tem težje. Poleg tega pa je nesporno, da je likvidni kapital, ne špekulativni, postal nezaupljiv in se zatekel v tuje vred note. To zlasti še zaradi negotovosti glede novih davčnih ukrepov pariške vlade. Iz vseh teh razlogov je postal položaj franka nevzdržen in stanje je bilo že tako težavno, da je moral priskočiti angleški in tervencijski fond na pomoč, da se je vzdržal vsaj tečaj za promptni f rank.
V tej težki situaciji se je odločila Chautempsova vlada za energične ukrepe. Odredila je, da se do nadaljnjega zapro vse borze in da se morejo na zahtevo dolžnika odložiti tudi vsa plačila v zlatu ali devizah. Poleg tega pa je sklenila vlada, da bo izvedla novo devalvacijo franka. Po časopisnih vesteh bo ta izvedena na bazi, da je en angl. funt enak 125 frankom, do-čim je bil sedaj enak 111 frankom. S tem bo obnovljena zopet stara pariteta med dolarjem, funtom, liro in frankom.
Seveda bo v ta namen treba doseči tudi pritrditev Anglije in U. S. A., da se bo valutni sporazum teh treh držav prilagodil novi vrednosti franka. To se bo gotovo doseglo, saj že sedaj Anglija in U. S. A. frank krepko podpirata. Tako je londonska borza ustavila vse kupčije in transakcije s frankom, dokler bodo zaprte francoske borze.
Vlada pa je poleg tega predložila parlamentu nov pooblastilni zakon, da bo mogla izvesti vse potrebne ukrepe za rešitev franka. Ni dvoma, da bo zahtevana pooblastila tudi dobila. Prav tako je gotovo, da bodo davki povišani, da se doseže računsko ravnovesje. Če se bo vladi posrečilo tudi to, da se zaradi devalvacije cene na domačem trgu ne bodo dvignile in da bodo ostale tudi mezde nespremenjene, potem se bo dvignil tudi francoski izvoz.
Zaradi odločnih ukrepov vlade je le pričakovati, da bo kriza franka premagana.
Angleški izravnalni fond narastel na 500 milijonov funtov
Angleški zakladni minister Simon je izjavil v poslanski zbornici, da namerava povišati angleški izravnalni fond od 200 na 500 milijonov funtov. (Ze sedaj je znašal ta fond 350 milijonov funtov.) Vložil je tudi takoj v to potrebni zakonski načrt, ki ga bo zbornica še ta teden sprejela.
Po besedah ministra Simona je Povišanje fonda potrebno, ker v zadnjem času dotok zlata v London neprestano narašča. Čeprav je minister mnenja, da ni nobenega Pravega vzroka za sedanje vznemirjenje na mednarodnem kapitalnem trgu, je vendar potrebno, da Podvzame vlada potrebne ukrepe Proti neprestanemu begu tujega kapitala v funt. Povišanje fonda pa je važno tudi zato, da more Angli--!a ohraniti svojo finančno politiko m podpreti valutni sporazum treh velesil.
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 22. junija navaja te izpremembe (vse številke v milijonih din):
Zlata podloga se je zopet povi šala za 1,4 na 1.646,25.
Znova so narasle tudi devize iz ven podloge, in sicer za 39,7 na 866,44. Devize rastejo, ker jih Na rodna banka stalno kupuje, zbog česar je tudi število bankovcev tako naraslo. Največ je nakupila Narodna banka angleških funtov.
Posojila še nadalje padajo. Sedaj padajo predvsem zato, ker je začel Prizad vračati svoj kredit pri Narodni banki v višini 200 milijonov din. Menična posojila so po zadnjem izkazu padla za 18,6 na 1.366,4, lombardna pa za 4,5 na 246,9.
Obtok bankovcev se je zmanjšal za 67,2 na 5.301, je pa še vedno znatno višji ko druga leta. Zato pa so se znova povečale obveze na pokaz, in sicer za 96,7 na 2.353,3.
Tudi obtok kovanega denarja je večji, kakor je bil v konjunktur-nem letu 1929., Čeprav so bile takrat cene za 20% nižje.
Narodna banka odkupuje na borzi tudi ves višek ponujenih de viz, ki jih izkazuje v postavki razna aktiva, ki je v zadnjem izkazu narasla za 13 na 1.113,5.
Skupno kritje se je znižalo od 28'24% na 28‘15%, samo zlato pa od 2772% na 27‘63%.
Nad 10 milijonov din dobe bivši vlagatelji v avstr, poštno hranilnico
Poštna hranilnica v Beogradu je dokončala seznam terjatev naših državljanov pri bivši avstrijski poštni hranilnici. Skupno je teh terjatev za 40,5 milijona bivših avstrijskih kron, in sicer se raz-dele te terjatve: na 17.250 hranilnih vlog v višini 13,255.100 kron ter na 20.043 .čekovnih vlog v višini 27,528.713 kron ali skupno 40,5 milijona kron. Po relaciji 4 krone = 1 din, dobe vlagatelji 10,134.678 dinarjev.
Po likvidaciji teh terjatev se morajo likvidirati še terjatve v gotovini od rentnih depojev, ki jih je skupno za 832.529 bivših kron. Ta
nKviuacija pa se se omaga, Ker Di se morala preje izvršiti konverzija javnih dolgov bivše avstro-ogrske monarhije v naše papirje.
•
Francosko-srbska banka, ki je
prav za prav samo podružnica Otomanske banke, bo izplačala tudi letos 5% dividendo.
Delniške družbe, družbe z omejeno zavezo, občine in ustanove niso zavezane plačevati verske doklade, ker ne more biti po pojasnilu finančnega ministra niti govora o njih verski pripadnosti.
Nov zakon o bankah namerava na jesen predložiti parlamentu češkoslovaška vlada. Po tem načrtu bo morala vsaka banka imeti svojo koncesijo. V zakonu bo natančno določeno, kdaj se sme bančna koncesija izdati. Vse sedanje banke bodo morale ponovno zaprositi za koncesijo. Dosedaj se je ban-karstvo smatralo za svoboden obrt, vendar pa je bilo od 1. 1933. dalje ustanavljanje novih bank prepovedano.
Enomesečni deport franka je
koncem prejšnjega tedna že narastel na 82%, dočim je sredi tedna znašal samo še 54'1%.
Vlada Združenih držav Severne Amerike pripravlja zakonski načrt, s katerim se bo povečal davek na dobiček tujih kapitalov od 10 na 22'5%.
TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI
POSEBNO POROČILO ^TRGOVSKEGA L I S T A“
Devizno tržišče.
Tendenca nestalna; promet din 9,487.283 75.
Devizna kupčija minulega tedna je bila zelo živahna, posebno v nemških markah, zbog česar znaša porast skupnega deviznega prometa napram predzadnjemu tednu blizu tri milijone dinarjev, pred-
Devize:	zadnji	minuli
teden v tisočih dinarjev)
7	30
1048 4603 priv. klir.
69 426 738 3380 815 134 5
(vse
Amsterdam Berlin Čarih Din-deviza Dunaj London New York Pariz Praga Solun Stockholm Iz gornje
157
407 avsitr. pr. ki. 813 inkl. pr. ki. 2912 inkl. pr. ki. 395 111 50
7 boni
2
prometne tabele je razvidno zlasti povečanje zaključkov v devizi Berlin, katerega je bilo tokrat zaključeno v privatnem kliringu za 3'555 milij. dinarjev več nego v predzadnjem borznem tednu. Zaključki v Londonu pa so
(/lo(fuis(zu Platina
nazadovali za skoro pol milijona dinarjev, prav tako je občutno padel promet v ameriških dolarjih.
Narodna banka je še nadalje posredovala v Curihu in Parizu, pa tudi v Londonu.
Skupni devizni promet znaša doslej v tem mesecu nad 33 milijonov dinarjev in je povsem gotovo, da bo še za par milijonov narastel ter tako presegel celo rekordni promet v marcu 1.1., kar je vsekakor zelo razveseljivo dejstvo.
Notice privatnih kliringov so bile naslednje:
angleški funt
21. do 25. junija din 238'— avstrijski šiling
21. junija din 8'17—8'27
22. junija din 8'18—8'28
23. junija din 8'19—8'29
24. junija din 8'19—8'29
25. junija din 8-21—8'31 nemška marka
21. junija din 12-65—12'85
22. jumja din 1270—12’90
23. junija din 12'68—12'88
24. junija din 12‘685—12'885
25. junija din 12695—12'895
Že v 24 urah
Itd
barva, plasira in kemična s naši obleke, klobnke Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši, monga in lika domače perilo
ovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ni. 8 Telefon SL 22-72.
Tekom zadnjega borznega tedna dosežena tečajna razlika je znašala pri devizah: Amsterdam 101, Berlin -f 1'50, Bruselj + 0'50, Cu-rih ostane nespremenjen, London + 014, New York + 1*26, Pariz + 0 16, Praga nespremenjena, Trst + 0‘24.
Devize	1937	Povpr. din	Pon. din
Amsterdam	21. VI.	2390‘40	2405-—
	25. VI.	‘2391'41	2406'—
Berlin	21. VI.	1740'53	1754-41
	25. VI.	174203	1755'91
Bruselj	‘21. VI.	733'95	739'01
	25. VI.	734'45	739'51
Curih	21. VI.	996'45	1003'52
	25. VI.	996'45	1003-52
London	21. VI.	21441	216'47
	25. VI.	‘2147)5	216-61
Newyork	‘21. VI.	4316'—	435‘2'32
	25. VI.	4317'26	4353'58
Pariz	‘21. VI.	193-46	194'90
	25. VI.	193'6‘2	195'06
Praga	21. VI.	151-54	152'64
	‘25. VI.	151'54	152'64
Trst	21. VI.	' 228'20	231'28
	25. VI.	2‘28'44	‘231'53
Efektno tržišče			
Tendenca za državne papirje še vedno stalna.
Situacija je ostala na tukajšnjem efektnem tržišču nadalje nespremenjena in tudi zaključkov ni bilo perfektuirano nobenih.
Od privatnih papirjev so beležile delnice TPD na vseh borznih sestankih zadnjega tedna na bazi din 250'— v povpraševanju in din 260'— v ponudbi.
Nasprotno pa so državni efekti notirali nekoliko slabeje in dosegli na prvem oziroma zadnjem borznem sestanku prejšnjega tedna sledeče tečaje:
1937 din din 7%	inv. pos.	21.	VI.	88-—	89 —
„	„ .	25-	VJ-	88-—	88'50
8%	Blair	21.	VI.	95‘_	<)<;■_
25. VI. 95 - 96-7%	Blair	21.	VI.	86'—	88'—
25. VI. a5'— 86'-7% Seligm. 21. VI. 98,— 100'— 25. VI. 98'— 100'-
4% agr. obv. iz leta 1921.
4% agr. obv. iz leta 1934.
21. VI. 25. VI.
21. VT.
25. VI.
52'— 50 —
52-50
53'-
51'— 53'-51-- 53'-
6% begi. obv.	21.	VI.	75'50	76'50
25.	VI.	74'—	76--
2'5%	voj. škoda	21.	VI.	407--	408'-
25.	VI.	4077>0	408'50
Žitno tržišče. Tendenca nespremenjeno mirna.
Tudi na tukajšnjem žitnem tržišču ni bilo v minulem tednu opaziti nobenih posebnih izprememb. Istotako je ostala baza notic nespremenjena, t. j. blago se je stalno nudilo za iste cene, kot v predzadnjem borznem tednu.
Na zadnjem borznem sestanku je notiralo:
Žito:
din
din
94'-
122'-
Koruza:
suha, s kvalitetno garancijo, Iranko nakladalna postaja . .	93'—
suh činkvantin, letine 1930, zdrav, rešetan, franko nakl. postaja 120'— Pšenica: banatska, 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna
postaja................170'—	172'—
bačka, 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešet., plačljivo proti duplikatu, fco nakladalna postaja .	170'—	172'—
Ki:
72 kg, 2%, fco. vagon
gornjebačka postaja	145'—	147-—
Ječmen: spomladanski, 67 kg,
2%, suh, zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu, fco. nakladalna postaja . .	138'—	141'—
ozimni. 65/66 kg, 2%, suh, zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja .	120 —	125 —
Oves:
zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu	.	112 —	114-—
Ajda:
zdrava, rešetana, siva, pariteta Ljubljana	.	140-—	145'—
Mlevski izdelki:
Moka:	din	din
pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu	.	260'
pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu , . pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . .
Otrobi: pšenični, debeli, v egal.
50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagOD bačka postaja . . . pšenični, drobni, v egal 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . ,
270'-
260'- 270'—
240'— 250'—
220'— 230'-
105'- 107'—
93'—	95'—
Lemo tržišče.
Tendenca za trdi les trdna, za mehki les mlačna.
Na našem lesnem tržišču se položaj tudi v zadnjem tednu ni bistveno spremenil, tendenca pa je trenutno zelo mlačna. Zadnji čas so se izvrševali le stari zaključki, kar dokazuje, da konjunktura v lesu že močno popušča.
Povpraševanja po brusnem lesu za celulozo so še vedno velika in
tudi cena primeroma čvrsta. Prav tako je zadnje čase večje zanimanje za orehov les, za katerega pa doslej niso bile nudene posebno visoke cene.
Kupčija z drvmi je v nekakšnem zastoju, medtem ko se oglje že boljše plačuje.
Kot se zatrjuje, so odšli naši delegati na rimska posvetovanja z izdelanimi elaborati in nas, povsem naravno, silno zanima, v koliko se bodo ta posvetovanja nanašala na izvoz našega lesa. Splošna domneva pa je, da bodo na teh konferencah obravnavana v prvi vrsti ona vprašanja, ki se tičejo onih življenjskih potrebščin, katere bi prišle v poštev za izvoz v Italijo.
Les:
Smreka, jelka:	din	din
Hlodi I., II., monte . 115'— 145'— Brzojavni drogovi . . 135'— 155'— Bordonali merkantilni 125'— 145'— Filerji do 5'/6' . . . 135'— 145'— Trami ostalih dimenzij 135'— 155'— Škorete, konične, od 16 cm naprej . . . 305'— 325'— škorete, paralelne, od 16 om	naprej	.	.	.	325'—	355-—
Škorete, podmeme, do
15 cm.................... 235'—	275-—
Deske-plohi, kon., od
16 cm	naprej	.	.	.	245'—	265'—
Deske-plohi, par., od
16 cm	naprej	.	.	.	275'—	305 —
KratiGe, za 100 kg .	40'—	45'—
Brusni les za celulozo 120'— 130'— Bukev:
Deske-plohi, naravni, neobrobljeni, monte 245’— 265'— Deske-plohi, naravni, ostrorobi, I., II. . 325'— 345'— Deske-plohi, parjeni, neobrobljeni, monte 265'— 295'— Deske-plohi, parjeni, ostrorobi I., II.	.	.	495-—	545'—
Hrast;
Hlodi I., II., premera od 35 cm naprej . . 245'— 275'—
Bordonali.................. 820 —	920'—
Deske-plohi, neobrobljeni boulee . . . 900'— 930-— Deske-plohi, neobrobljeni, I., II. . . . 715'— 815'— Deske-plohi, ostrorobi (podmice) .... 815'— 915'— Frizi I., širine 5, 6 in
7 cm.................... 750'—	800'—
Frizi I., širine od 8 cm
naprej................... 820'—	950 —
Oreh:
Plohi, nepar., I., II. . 795'— 855'— Plohi, parjeni, I., II. 825'— 915'— Parketi:
hrastovi, za m* . . .	50—	57'—
bukovi, za m’ ...	39	—	46-—
Železu, pragi 2*60 m 14X24
hrastovi, za	1 komad.	32'—	36'—
bukovi, za	1 komad	21'—	25'—
Drva:
bukova, za	100 kg	,	11'50	12'—
hrastova, za	100 kg	.	10—	11'50
Oglje:
bukovo, za 100 kg . .	38'—	44'—
J-eanella«, za 100 kg . 44'—	48'—
Povpraševanja.
Do 4.000 m3 brusnega lesa za celulozo.
Išče se večja količina desk tomban-te, prizmirano blago, v dimenzijah: 5/8' in 7/8" debeline, 9' z medijo, 13' dolžine, od 4" naprej medija, 6"
širine.
Večje količine madrijerov v predpisanih dimenzijah.
Večje količine smreke in jelke v angleških dimenzijah.
I., II. hrastove frize: v debelini 25 mm, v širinah 5, 6, 7, 8, 9, 10 cm, v dolžinah od 25 do 95 om in od 1 m dalje.
I. neparjene in parjene bukove stebriče (ševrone) v raznih dimenzijah,
ki se interesentom naknadno sporoča.
Zaključi se lahko blago, ki bi »e izdelovalo v prihodnjih mesecih.
Parjena, ostrorobo paralelno rezana bukovina I. in II. kvalitete.
Javorjeve neobrobijene deske I. in II. kakovosti, 18 mm debeline. Neobrobljeni lipovi plohi I. in II. Hrastovi boulsi.
Brestovi boulesi in neobrobljeni
plohi.
Deske smreka-jelka v III. in IV. kvaliteti 18/24 milimetrov debeline, dolžina 4 m, širina od 16 cm naprej; dobava sukcesivna.
Več vagonov jelovih in smrekovih dosk v III In IV. kakovosti, 12 mm in 18 mm; dobava po dogovoru.
Škorete smreka-jelka. 12 mm; dobava promptna.
Neobrobljeni hrastovi plohi v I. in II. kakovosti.
Iz zadružnega registra
Razdružila se je in prešla v likvidacijo Pašniška in gozdna zadruga v Slovenski Bistrici.
Izbrisali sta se naslednji zadrugi: Deutsche Gewerbekasse v Celju v likvidaciji in Konzumno društvo za Šoštanj in okolico, in sicer obe zaradi izvedene likvidacije.
Italijansko-jugoslovanska I Na drž. trgovski akademiji trgovinska pogajanja so se	v Ljubljani
Začela	so bdj zavrgni izpiti od 10. do 24.
V palači Chigi je pričel v pone- junija 1937. K izpitu se je prijavi-deljek zasedati stalni italijansko- lo 34 dijakov (-inj). Izpit so nare-jugoslovanski trgovinski odbor, dili: Birtič Pavla, Boječ Stana, Delokrog tega odbora je bil dolo- Bolim Rozina, Cihlar Jaromira, čen že z beograjskim sporazumom Ceh Vida, Dernulc Olga, Ecker v marcu.	Juta (z odliko), Gabrovšek Ale-
Za časa nedavnega bivanja se- ksander, Galovič Ivanka, Harmel natorja Gianninija v Beogradu pa Magda, Hladnik Helena, Kalčič je bil tudi že določen dnevni red Stanko, Klančar Frančiška, Kosmi-zasedanja in je zato pričakovati, na Marija, Kovačič Lea, Lappain da bodo pogajanja potekla gladko Adelinda, Leskovšek Evgen, Lipo-in hitro. Tudi italijanski listi na- Vec Angela, Ločniškar Evlalija, povedujejo skorajšnji sporazum in Mahnič Rudolf (z odliko), Martirn zboljšanje trgovinskih odnošajev jak Leopold, Matjan Slavko, Slamič med Jugoslavijo in Italijo v naj-1 Franc, Sršen Rozalija, Stele Lju-bližji bodočnosti.
bomir, Supan Frančiška, Sv.etek | Alfonz, Škerlj Helena, Šmon Simon.
Večja zaposlenost
delavstva	I Abiturijentski tečaj zbor-
Po podatkih ouzi).	Lice za TOI na drž. trgov-
števiio pri ouzd zavarovanega ski akademiji v Ljubljani delavstva se je v maju dvignilo za Zavrgni izpit je bil ^ 8> do 19. 8080 ali za 9 24 %.	junija pod predsedstvom min. od-
Najbolj se je dvignilo v primeri pOSiainca Mihajla Prešla, šolskega z majem 1936 število tekstilnega jnspektorja pri kr. banski upravi delavstvai in sicer za 1857 ali za I Ljub]jani Izpit so na,pravili: 13 31 %. V primeri z aprilom 1937	Inge>	Ambrož Sre<,k0)
pa se je dvignilo le za 1 1 ali za Auersperg Franc, Bratina Ljuban,
* 09%.	Breznik Igor, Buh Pavla, Černe
Druge industrije so dosegle ta	.	Domajoko Gizela, Dovč P.
prirastek: gradnje nad zemljo 1525	Mar	Matiild Globočnik Vladimi-
ali 26-06% gozdno žagarska indu- Qrom ^ d Hladk Karel
kovinska .Tankole Vojko, Janša Joža, Jng 72! ah 10 57%, mdustr^ kamenja	odm<>)	Kneževi5	stje
m zemlje 565 ali^10 79% industri-	K & j Mar Angela (z
ja koze in kavčuka 387 ah 21. 68%, I	Kovaei(3	Leo, Krajc Agna,
predelovanje lesa 418 ali 12 50% Kuk4}6' Marija> Lipga Nada} Lulik
itd. Predvsem so napredovale se- j	Mlekug	Albert, Obersnel
zijske industrije.	Oskar,’Perco Zlata, Podlipnik G.
Nazadovala pa je zaposlitev v Map Klolilda Poženel Irena, Ran-javnem prometu (za 44), v indu-	Kf.	gkugek Majda>
atriji papirja (za 124), hrane in pi-	Nu stradner joeipina, Spi-
jače (- 96), v industriji tobaka	/^j	gturm Feodora, Triller
(— 132) in trgovini (— 124).	1	- -	-	-	-
nove 6,67, Bolgarski 3,36 (5,1), Turčiji 63,47 (63,90), Grčiji 45,41 (51,64). Pasivni saldo proti Italiji se je zvišal od 20,0 na 23,25, proti Avstriji pa od 73,33 na 93,01 milijona Kč.
Italijanska vlada je določila za pospeševanje avtarkične politike poleg že preje določene milijarde lir še novih 900 milijonov lir. Ta denar se bo zlasti uporabil za dvig kovinske industrije ter za povečanje produkcije kavčuka.
Italija je uvedla zaščitni znak za marelice, češplje in namizno sadje.
Anglija je odklonila zahtevo pe-1 bodo te ceste dograjene, se bodo rufninarjev, da se poviša uvozna pa vse stare začele popravljati.
carina na perutnino, ker se je po-1 dražila piča za perutnino.
Poljska pričakuje letos slabo žetev. Zato je dovoljenih 10 milijonov zlotov za nakup žita, da ima Polj
12 urednikov glavnega sovjetskega organa »Izvestij« je bilo aretiranih.
Seznam trockistov je našla sov-
 ^ ^	jetska policija pri plesalki Vandi
ska	zadostne	rezerve za primer	I	Rosendorf, ki je nato izvršila sa-
vojne	momor. Na podlagi tega seznama
so bili potem aretirani vsi voditelji Umetnega petroleja je bilo leta trockistov
nTtZ0tSZ ton Vv£ ko' PlSa Vsta^a Kurdov * bUa trime“ ^	£	Lito?'	I sečnih bojih zadušena. Pri potla-
w	mravn!!!	I	čitvi upora je sodelovalo okoli 30
nov	funtov	dražji	od	naravnega.	|	tisoč mož redne turške vojske z
Stalen	porast
natte invprašanie
njenih
Po cenitvah strokovnjakov za petrolejska vprašanja, profesorjev Garfie in Whetsela je znašala svetovna produkcija nafte lani 1,784 milijonov barelov proti 1,642 milijonom v letu 1935 in 1,522 milijonom v letu 1934. Še 1. 1923 je dosegla produkcija nafte komaj polovico lanske, namreč 859 milijonov barelov, leta 1916 pa je znašala le 457 milijonov, tako da se jc proizvodjna nafte v zadnjih 20 letih početvorila.
Glede vprašanja svetovnih rezerv nafte, ki se vedno bolj postavlja na dnevni red (obširno se je o tem razpravljalo na letošnji svetovni konferenci o pogonskih silah), sta omenjena strokovnjaka mnenja, da znašajo trenutno še okoli 12 milijard barelov, pri če-
Doma in po sveto
Naš pomorski promet
Celotni promet iz naših pristanišč s tujino je znašal v 1. 1936. 1,710.355 ton. Od tega prometa je bilo pod našo zastavo 935.167 ton ali 54'67%. V primeri z 1. 1935. je celotni promet padel za približno 400.000 ton, dočim je promet pod našo zastavo narastel za 70.000 ton
. Velike pafriotične slavnosti so
Marjeta, Vider Marica, Zajec Bo- bpe ob praznikih po vsej Jugosla-ris, Zornada Vida in Žerjal Marija, viji. V Ljubljani sta bili odkriti
spominski plošči kralju Aleksandru na šoli na Barju in na šoli na Grabnu. V Mariboru so bile velike sokolske svečanosti, prav tako tudi v Skoplju. Vse svečanosti so potekle v najlepšem redu in velikem navdušenju. Največja svečanost pa je bila v Nišu, kjer so praznovali 601etnico osvobojenja Niša. Isto-
Zunanja trgovina
mm
Izvoz rude narašča
Po podatkih ministrstva za rude I časno je bil tudi odkrit spomenik
smo izvo/ili v mam rud za	417	osvoboditeljem Niša. Slavnosti so
smo izvozili v maju rud za	^ udeležm taez namestnik Pavle,
milijona din, docam smo jih izvo- Wjnj minister gen. Marič, mini-
Naš	pomorski	promet se je raz-1 zjji v lanskem aprilu samo za	16,8	ster Cvetkovič in drugi. Potek slav-
vijal s	tujino	takole:	milijona din. V prvih petih	me-	nosti je bil manifestanten.
1936	1935	secih letošnjega leta smo izvozili Ob priliki niških svečanosti je
tisoč ton tisoč ton | rud za 233,5 milijona din, dočim N
pod zastavo našo
italijansko
grško
nemško
angleško
935
383
126
90
78
865
860
188
84
87
smo jih v istem času lani samo za gče, nadalje je bil blagoslovljen no-53,8 milijona din. Naš izvoz rud je vi niški vodovod ter položen te-torej letos za 179 milijonov din meljnl kamen za trgovinsko aka večji kakor lani	demijo v Nisu.
r/ .v i	.	Kalmi	Med	velike	prireditve	preteklih
Zmanjšal pa se je izvoz bakra. praznjkov je ^reba uvrstiti tudi ta-
r  	_	Tako	smo	lani	izvozili	bakra	za	bor slovenskih mož in fantov v Če-
ške "udeležbe na" našem pomor-1187,4 milijona din, letos pa samo lju ki je bil obenem preplava dve-skem prometu. Padla je za vrt za MB,4 milijona din. Tem boli jut	*e )e
ko 460.000 ton ali od 39 40% na je zato narastel izvoz drugih rud.1 udeležil prireditev tudi notranji
Najbolj vidno padanje italijan-
22'40 %. To je posledica sankcij.
Grčija je še zadržala tretje me sto, toda tudi njena udeležba pada. Nemčija je bila za 6000 ton več udeležena, dočim je Angleška
Poslabšanje nemške trgovinske bilance
minister dr. Korošec.
V nedeljo so bile v Sloveniji volitve v Kmetijsko zbornico. Postavljenih je bilo 29 kandidatnih list, od katerih je pripadalo JRZ 28, 1 Poslabšanje nemške trgovinske pa bivši HSS. Volilnih upravičen-
Padla v udeležbi za 9000 ton. I bilance, ki s,e ^^azato že v ^el1\o071225v0oiilV°e1faVu ^**L{!
Ves naš pomorski promet pa je aprilu, se je nadaljevalo tudi v JRZ sq dobil€ X072 glasov ali padel od 2,692.919 v 1. 1935. na maju in je aktivnost znašala le 98% in so bile vse izvoljene.
2 242 473 v 1 1936., torej za okoli še 8'5 milijona mark. Uvoz se je Kmetijski minister je odobril 400.000 ton, le nekaj man) kakor v maju ukrfU za80 mUijonov ™	j”™™
je nazadovala udeležba Italije. |447 milijonov m ,	p	I	ski banovini za pospeševanje ov-
36 na 456 milijonov. Uvoz živil je carstva, svinjereje, perutninarstva padel za 11'9 milijona mark, če- in mlekarstva. Poleg tega je dobila prav se je uvoz žita povečal za vardarska banovina še 100.000 din
16'9 milijona. Tudi uvoz surovin I menj^detefto0^ ^ ČiŠCenj€ S6" se je zmanjšal za 8'3 milijona Windsorski vojvoda bo obiskal mark Posebno je nazadovala v ma- 10. julija Bled, kjer bo svečano
ju irgovina z Anglijo in z državami Otvortenoto^oua^	y
evropskega jugovzhoda.	|	Heeren bo prebil počitnice s svojo
rodbino v Begunjah na Gorenj v i skem
j. se bodo zabela v začetku	"	“SiS
Ves naš izvoz boksita v prvih pe- kupll 6 del za 30 000 lir-tih mesecih 1. 1. v vrednosti 25,5 Letošnji jesenski zagrebški vele milijona din je bil poslan v Nem- sejem bo od 28. avgusta oo 6 sep-5ij0-	tembra in ne bo otvorjen sele v
Po sestanku van Zeelanda z Bo-1 začetku septembra, kakor je bilo oseveltom se smatra, da je sklica-1 prvotno določeno, nje svetovne gospodarske konfe- Zadružna razstava je bila v ne renče zelo malo verjetno.	I	deljo v Ljubljani otvorjena v Ljub'
češkoslovaški aktivni klirinški ljanskem dvoru. Razstava je do-saldo je znašal dne 24. junija (v bro aranžirana in zanimiva. Prire oklepajih stanje dne 28. maja, vse dila se je kot uvod kongresa na v milijonih Kč): proti Nemčiji 8,67 bavljalnih zadrug drž. nameščen (8,07), Jugoslaviji 117,25 (114,68), cev, ki se je začel v nedeljo v Ljub Romuniji stare terjatve 1,69 (7,44),| ljani.
vsemi modernimi vojnimi sredstvi. Kurdi so se umaknili v nepristopne gore, deloma pa so pobegnili v sosedne države. Upor je nastal zaradi previsokih davkov.
Bilanca 30dnevne stavke v 7 državah U. S. A. je: 12 milijonov dolarjev izgube podjetnikov, vse mezde delavcev izgubljene ter 12 mrt-
™	7j.„x j-gz i vih' in na stotine ranjencev.
mer pa rezerve Združenih držav Delavci v Etiopiji so poslali v
severne Amerike niso vštete. Pri I maju domov 207 milijonov lir pri letni produkciji 1800 milijonov ba- hrankov. relov bi pomenilo to zalogo iza Pariški hotelirji so zagrozili, da
14 let. Seveda s tem ni rečeno, 5°1dc*ir.za^e.b,Sjay}ca^’?e ^ se ^V€"
”, ,	;	,	,	..	j . del 40umi tednik tudi za hotelsko
da bodo s tem zaloge natte dejan- osebje. Vlada pa utemeljuje po-sko izčrpane, ker je še vedno do- trebo skrajšanja delovnega časa sti petrolejskih polj, ki še niso zaradi velike brezposelnosti gostin-dotaknjena.	skega	osebja.
Po statistiki 7vP7P narodov na 9 milijonov plinskih mask ima t o siaustmi /.veze narodov pa -e Anglija za civilno prebivalstvo,
je dosegla sv,etovna proizvodnja a se izdelava mask še hitro na-
nafte leta 1936 245 milijonov ton. daljuje, da bo v kratkem vsak pre-
Od tega odpade na Združene dr- bivalec Anglije imel svojo lastno
žave severne Amerike 61*2 % J Plinsko masko-
107% na Sovjetsko Rusijo, 9‘6%
pa na Venezuelo. Ti trije največji I Poročilo O stanju hmelja proizvodniki nafte razpolagajo to-1 rej skupno z 81'5% svetovje pro- Srednje-evropski urad za gojitev
izvodnje, ostanek 18'5% pa odpa- hmelia ie obJavi1 obsirno Par0Cll° de na dolgo vrsto evropskih, azij- 0 s^an.iu hmeljskih kultur v Evropi, skih in drugih dežel.	Po teni Poročilu je stanje v oko-
lici Žatca ugodno. Hmelj je zaradi vročine in suše v razvoju za okoli V okolici Subotice se je začela 114 dni naprej. Ta prezgodnji raz-žetev pšenice, lei je dobro obrodila. voj ge ne presoja ugodno. V sploš-V Backi je bilo manj posejano zi- J .	...	.
ta ko lani. Kakovostno je pšenica nem ie rastlina zdrava, nevarnost dobra, mestoma celo odlična. Ječ- peronospore pa še ni odstranjena, men je ves požet. Pridelek je mno- v nekaterih krajih se pojavlja tudi go manjši ko lani, kakovost ječme- rdegj pajek.
“Vrolj^KaroMe'v spremstvu pre- Iz drugih *eškib kraiev se sPloš' stolonaslednika in zunanjega mi- no poroča o ugodnem stanju hme' nistra odpotoval^ v Varšavo.	]ja. Povsod je rastlina zelo dobro
Za češkoslovaškega poslanika v lazvita. Nevarnost peronospore je
Bukarešti je imenovan dosedanji	,	y	.....	____
fesi. dunajski poslanik dr. Veverka. j precej splosna in zato so ponekod Titulcscu se bo v jeseni vrnil viže škropili rastline.
Bukarešto in zopet vstopil v poli- jz p0];ske poročajo, da je stanje ticno življenje. V senatu, katerega ,	..	3	»	,	... „
dosmrtni član je, bo imel velik go- hmelju v splošnem zadovoljivo, vor o zunanje politični situaciji. Rastlina je dosegla že tri do stin Vse stranke v češkoslovaškem metre višine, mestoma celo 5 me-parlamentu so se izjavile za vladni trov V nizkih legah se je opazila
predlog o vojaški vzgoji raze,n peronospora. V splošnem pričaku-sudetskih Nemcev ter opozicional- ! .	'	,.	,	f
nih Madjarov.	leJ° zaradl zgodnjega razvoja rast-
Katalonska vlada je zopet demi- I '>ne znatno manjšo žetev, sionirala. Kakor poročajo, name- V Belgiji je bila znizana hmelj-rava Companys sestaviti bolj ho- ska ploskev za eno desetino. Na mogeno vlado, ki bi imela dik- vrj0vih se opaža mnogo perono-tatorske pravice, da bi se mogla	„	TI	... „
uspešneje boriti proti upornikom. spore in mrčesa. Hmeljska rastlina
Blum je pripravil za kongres so- se razvija ugodno in je dosegla že
cialistične stranke predlog, da se tri četrtine normalne višine.
izpremeni francoska ustava v tem y Avstriji so hmeljski nasadi
smislu, ne bo mogel	vse	7mnnisflTii	Mrress ni ven-
povzročiti padca vlade, tčmveč bo znatno zmanjšam. Mrčesa m ven
vsak zakonski načrt, ki ga poslan- dar pa je v mnogih krajih hmelj
ska zbornica pa odklonitvi v se- zaradi suše zastal.
natu ponovno sprejme, že s tem Nemška sekcija poroča, da na-
AnghSitUdi Zak°n’ “ 3€ to V pravlja hmelj zelo dober vtis. V
Vojaški sofrudnik »Regime Fa- ve?ini kraie]v Pa ie bil razvoi hme' scista« polkovnik Claremoris piše | lju prenagel vojaških izkušnjah v Španiji.
Pravi, da se je znova izkazala nad-moč obrambe nad napadom. Od mehanizacije vojske pričakovani dobiček je izostal. Francove četel so na dan napredovale le 7 in pol
555
555
Ijinj
Ijinj
555
KLIŠEJE
vseh vrsl -p& foUgrvfiioh. cul risbah, /* vrJf m/«
w na;
1155;
/Cs!
ipnj
ki iš a rna
ST'DEU
HUB
53 DALMATINOVA 1
LIANA
fINOVAU
Četrtek, dne 1. julija: 12.00: Ba-kllometra, kar se ne more primer-1 lalaj ke, mandoline in tamburice jati s prodiranjem Nemcev v av- (plošče) — 12.45: Vreme, poročila gustu 1914. Tudi tanki se niso iz- — 13.00: čas, spored, obvestila — kazali. Lahke tanke je hitro uni- 13.15: Koncert francoske operne čil ogenj iz protitankovskih stroj- glasbe (radijski orkester) — 19.00: nic. Težke tanke pa je dostikrat čas, vreme, poročila, obvestila — infanterija osvojila, ker so slepi in 19.30: Nac. ura — 19.50: 10 minut nerodni. Uporabljati se morejo I zabave — 20.00: Harmonika igra uspešno le pri preganjanju prema- (plošče) — 20.10: Slovenščina za
ganega sovražnika namesto kava-1 Slovence (dr. Rudolf Kolarič) — lerije. Za ta namen pa so letala še 20.30:	Koncert pevskega zbora
uspešnejša, kakor je pokazala iz- »Cankar« — 21.10: Beethoven: Fl-kušnja. Glede letal ni mogoče dati deljo uvertura (plošča) — 21.20: končne sodbe, ker v začetku ni Tiho’prihaja mrak... (radijski or-imela nobena španska stranka kaj kester) — 22.00: čas, vreme, po-več letal. Uporabljali se tudi niso ročila, spored — 22.15: Radijski nobeni plini pri zračnih napadih, orkester.
Vendar pa se more reči, da je Petek, dne 2. julija: 12.00: Od-hitrost za letala najvažnejša. Na-1 mevi iz naših krajev (plošče) —■ cionalisti so bili proti ruskim 12.45: Vreme, poročila — 13.00: bombnikom brez moči. Obvladanje čas, spored, obvestila — 13.15: Jo-zraka nikakor ni odvisno od števila žek in Ježek — 14.00: Vreme, bor-letal, temveč od kvalitete letal in za — 19.00: čas, vreme, poročila pilotov. Vojne ladje pa se morejo — 19.30: Nac. ura — 19.50: Slona odprtem morju uspešno braniti I venske šole v Ameriki (p. Kazimir proti napadom letal, dočim so v Zakrajšek) — 20.00: Urbach: Iz pristaniščih proti letalom brez Schubertove skicirke, fantazija moči.	(plošče) — 20.10: Beg z domače
Pri otvoritvi nove avtomobilske grude (gdč. Kristina Hafner) — ceste je dejal Hitler, da bo Nem- 20.30: Po domače! (Magistrov trio) čila kmalu imela 7500 km najmo- — 21.15: Pevski koncert ge. Evge-demejših avtomobilskih cest, na nlje Valiani — 22.00: čas, vreme, katerih bodo vozili milijoni nem- poročila, spored — 22.30: Angleške ških avtomobilov in avtobusov. Ko | plošče.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.