PRVI SLOVENSKI UST V AM R1KI. _GESLO; ZA VKRO IN NAROD — ZA PRAtfiCO IN RESNICO — OD BOJA DO ZMAGE! GLASILO S. K. DELAVSTVA — DRUŽBE SV. PRUŽINC V JOLIETU — IN S. P. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO. STEV. (No.) 202. V balkanskem "kotlu" močno vre. CHICAGO, ILL., ČETRTEK 25. DECEMBRA — THURSDAY, DECEMBER, 25, 1924 LETNIK XXXOL GLAVNO MESTO ALBANIJE V ROKAH UPORNIKOV. DRUGO TOZADEVNO POROČILO SE GLASI, DA JE TUDI SCUTARO PADLO. JUGOSLAVIJA ZAPRLA MEJO. Belgrad, 23. dec; — Iz Bel-grada prihaja poročilo, da je glavno mesto Albanije Tirana v rokah upornikov. Poro- \ čajo tudi, da je Skutaro pad-! lo. Druga skupina upornikov ALBANIJA IN NJENI SOSEDJE. je zasedla Kruja. Upornikom NaPatj oboroženih Amavtov _ v , i . • • i v-______• „ Ai- i na iupnslnvansko in crilco na čelu stoji bivši premier Ahmed Zogu, kateri je strah in groza tistemu, ki se mu upira. . i na jugoslovansko in grško ozemlje je ustvaril resen položaj. » Sedaj razmere v Albaniji so zopet take, da izzivajo vz- RAZNE VESTI. — Fort Wayne, Ind. — O-genj je izbruhnil v Boston store in uničil celo zalogo. Skupna škoda je cenjena na $350.000. Boston store je v tukajšnjem mestu ena najstarejših trgovin. ITROTZRYJU PREDE SLABA. Iz Jugoslavije. Trotzkyjeva usoda se bo zapečatila na kongresu "rdeč-karjev." — Columbus, Ohio. — Rev. C. V. Sheatsley, pastor luteranske cerkve je dne 22. dec. zopet nastopil svojo služ- PREGANJANJA SE NADALJUJEJO. PRAVOSODNI MINISTER PRIPRAVLJA IZROČITEV OBTOŽENIH POSLANCEV. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Obtoženi poslanci. j Avtomobilska nesreča. Ze dosedanje delo vlade na-j Bri Železni Kapli na Kosorodne sramote dovolj jasno škem se je prošlo nedeljo prikaže njene .namere. Vse nje-j petila težka avtomobilska ne-ne priprave pa so dokazale,' zgoda, pri kateri so smrtjo da stremi za tem, da z nezasli- ponesrečile štiri osebe. Neki šanim terorjem in pritiskom avto iz Gradca, s katerim so Moskva. — Da si je Trotz-ky daleč proč od politične a-rene v Rusiji, se mrtože na njega napadi iz notranjosti Rusije, kakor tudi od zunaj. bo, katero je prekinil vsled pohtikarja v Ameriki, ki falzificira ljudsko voljo. Po se vozili trije potniki in šofer, zagonetne smrti svoje sopro- bi tudi v najhujšem politic- aretaciji in po protizakoniti je v gosti megli zavozil na ge dne 17. novembra, ki je o- nem b°ju bil izpostavljen ta- obsodbi poslanca Pernarja stranpot ter se osem metrjov stala nepojasnjena. | ^emu nevsmiljenemu ognju pripravlja vlada nova prega- globoko prevrnil v strugo O- " r> i• •• obsodbe in prokletstva kakor. njanja poslancev parlamen- birščice. V pondeljek zjutraj — New York. t olicij- je zadivjih šest mesecev voj- tarne večine. Znani mažaro- je našel neki delavec v Obir- nemiri en i e v sosedinih drža T stan Poroca» d» se i ni minister sovjetske Rusije fn, sedaj na našo sramoto pra- ščici razbiti avtomobil in tru- nemirjenje v sosednjih drza-(Vtlsl prstov zlocincev tekoip Trotzky. Vse napake in nevs- vosodni minister, dr. Lukinič, van orbki in Jugoslaviji. 1 e-,par ur potom radio lahko pr<|- j pehi boljševizma se pripisu- je poslal predsedništvu narod- ga m knva nikakršna direkt- nesejo po oelem svetu. ; i iejo na rovaš Trotzkyja. Trot- ne skupščine pismeno zahte- na akcija Tiranske vlade, am- _ Chicae-o 111 _ John no ^ to j • x i • - ' ^ ' joiiii zky je na \se te napade tih Vo, da na.i se mu takoj posl.ie- in miren. V resnici pravijo, da j0 vsi akti, s katerimi so sodi- je pri slabem zdravju, a le gča zahtevala, da se posamez- malo simpatije imaio z njim. nj poslanci izroče. V vseh shi- O njegovi usodi se more i čajih gre za politične delikte, Ahmed Zoga, je v starosti 27 let postal premier Albanije, od katerega mesta so ga pregnali meseca junija t. 1. IJ-ra maščevanja je prišla za njega, postavil se je na čelu upornikov, katerim so se Dri- pak njena slabost in nesnosob-j Glyn,' star 70 let, -1201 V/eit družili drugi člani premožnih nost. ds. bi vpeljala red. Dej- End ave. je vozil pepel pri čo-družin. ki so tudi bile izgna- stvo> da Fan Noli Pravosla~ mur je padel fc voza in so ga ne, veliko je takih med njimi ve« vladika, izziva veliko o-j prepeljali v bolnišnico. Niso pla ponesrečencev. -o- Vandalizem. ----•• ... . , j . —- ------------- ■ iirt puiiu^iic ucn^ic, nad katerimi je bila izrečena Pozicijo pri znatnem delu mo- se pa malo začudili ko so na- zdai le ugibati, zapečatila se: vendar hoče Lukinič iz niih 1 « t rt /J rt M rt 1 » 1 »A 1 r rt T- rt 1 « iTi rt M rt « • VI* * * , -4 /\ rt T^ _ smrtna obsodba. Pristaši Ahmed Zoga so tisti bivši veleposestniki, katerih eden je bil Zoga sam, ki so bili pod prejšno vlado prosti davka: med tem ko so hamedancev in katoličanov. Ker je vlada angažirana v boju z notranjimi političnimi nasprotniki, izrabljajo obmejna albanska plemena njeno slabost in vpadajo kot organizirane roparske bande v Jugoslavijo in Grško. Ti na le tudi tri vojake srbske armade z enim topom. Med u-porniki je tudi 200 vojakov pustolovcev gen. Wrangla. V Albaniji je vse kar more nosi- '. Med Brežicami in Vidmom je dne 3. t. m. neznan zliko-vec vrgel v vlak št. 728 kamen, razbil dve šipi ter lahko ranil dve osebi. Radi teme šli pri njemu svoto $1,200. Po ;Da bo prihodnje leto mesecaj skovati obtožbe proti poslan-1 ^ilo mogoče dognati, kdo i izpovedi njegove hčere je marca, ko se sestane kongres Cem, ki so oristaši narodne ve-'Je st011,ec-_ starček bil tako nezaupljiv, komunistične stranke. Sedaj čine in jih izročiti na njuno _ # , ~~ZI0;-^ . da ni zaupal banki in vedno §ele je prišlo na dan, da je postopanje posameznim sodi-! Pusto ovec Pe^r Frakelj. nosil pri sebi celo svoje imet- Trotzkv že pri več prilikah gčem seveda s primirnimi na-j V okolici Št. Ruperta na . ... poprej hotel sam odstopiti. j vodili. Tako hočejo onemogo- Dolenjskem se klati potepuh,. — Pariz. — Obdavčenje o- za danes se ne more dru-j čiti nekaterim poslancem stik kateremu pravi ljudstvo "Pe- z liudstvom in delovanje med ter Frakelj." Možakar je ne-volilci. -i varen tat in potepuh. Na vesti Vse to so seveda predpripra- ima že nešteto vlomov. OroŽL-ve, glavni teror se bo pa raz- niki ga zasledujejo že okrog vil neposredno pred volitva- pol leta, toda navihanec se mi. jim zna vedno pravočasno u- -o-. makniti na varno. Kakor hi- Potre* v Škofji Loki. tro pa se čuti zopet nemote-V sredo dne 3. dec. okoli 10. • nega, se spravi na "delo." Ta- kmetje najemniki plačevali dvojne davke. Vsled tega še Jugoslavijo in Grško~ Ti na seb' ki so Pomeniti, baroni, gr^a reči o Trotzkyju, kakor sedaj sanjarijo in si želijo na- padi niso niti politični niti viteži so predlagali sofci-jda je zunaj arene političnega zai tistih časov. nacionalni, ampak imajo za'ia]isti» kar Pa seveda ni go-j delovanja, in da najbrže ne Glasom poročila vojnega namen edino rop živine in tovim gospodom pri vladi no b0 nikoli več imel mesto viš-ministra so dobili med uporni- drugih reči. Vendar so na te Ako bo Predlo«a od°- jega uradnika v sovjetski Ru- ki katere so vladne čete zaje- ban(je v mnogih slučaiih do- brena> hodo oni, ki se naziva-1 siji. bivale materijalno podporo od io baroni Pečali letno 5.000 macedonskega revolucijonar-l frankov davka, pnnci pa nega komiteja, ki ima glavni od -cy- st ari v Petriču na Bolgarskem , . ,, , . 'in ki bi rad na ta način poja- ti orožje mobilizirano. Mobi-rčal |efekt gvojih napadov na lizacijo vodi premier Fan No- ju^no Srbijo li, kateri je mnenja, da ako • ne bodo dobili uporniki pomo- Težave v obrambi meje poči iz Jugoslavije, bo zadosto- večavajo mnogi gorski grebe-valo 15,000 pehote, da zadu- ni in klanci, obrasli z gostimi ši upor in vzpostavi zopet gozdovi, ki dajejo oboroženim red. jbanditom prapravna skrivali- Apel Albanije pri Društvu šča. Edini način, da se popol-narodov za posredovanje v se- noma odbije napadanje, bi bil danji krizi se mora razumeti, ta, da se pošlje nekoliko divi-da Albanija ne išče pomoči za zij v Južno Srbijo; ali za to njen notranji spor, ampak za ni primernih stanovanj, in ko-posredovanje proti Jugoslavi- miinikacije ne zadostujejo za ji, katera je prelomila neutral-1 prehrano večjih enot; povrh nost. Težko, da bi zanikanje tega pa bf to bilo spojeno z Jugoslavije kaj hasnilo, ker ogromnimi izdatki. To bi bilo to ne more prikriti, da bi se fatalno za državne finance z uporniki, ali vsaj nekaj od ozirom na to, da se je ravno-njih ne bili organizirali na ju- vesje v proračunu doseglo za goslovanskih tleh. ceno velikih žrtev. Glede na to obdolžitev je sto do dvesto petdeset tisoč. — Chicago, 111. — Na iz-vanredno predrzen način so si roparji prisvojili vhod v trgovino Nathan Teitelbauma na 3717 West Roosevelt cesti in odnesli za $100.000 kožu-hovine. Nemiri na Dunaju med neza-posljenimi. Dunai. — Brezposelini de-! zvečer, so čutili v Škof ji Loki! ko je pred nekaj dnevi vlomil L precej dolg. valovit potresni pri kočarju Antonu Muleju sunek. Zazibalo se je trikrat, na Okrogu in mu odnesel več vendar pa ni zaznamovati no- obleke in raznih dragocenosti, lavci na Dunaju grozijo, da bodo pokvarili vsem praznike,; ako se jim,ne pomaga v njih revščini. Načelnik policije Shober je! bene škode. v skupni n ar je v. — Pariz. — Jugoslovanski prepovedal vsako demonstra-, poslanik v Parizu odločno za-nikuje vest, da bi vlada v Bel-gradu bila v kakšni zvezi z napatlf na Albanijo. Jugoslovanska vlada se strogo drži nevtralnosti in obdolžuje boli- vrednosti 2600 di- -o- Vlom v Laškem. Pred nekaj dnevi so nezBa- Posvečenie ruske cerkve v cijo in 5,000 mož policije pa-! ^ _ Beogradu, trolira po ulicah, a vzlic te- „ Dne 12. dec. se je na sve-| mu si prizadevajo brezposelj- ca" naclf Posvecenje, ni zlikovci vdrIi či v ni priti do mestne hiše, kjer nove ruske cerkve, Ju je bila,^ gmod . y Laškem, ^ bi imeli govore, a vsako pot zgrajena na beograjskem sta- k d go d od policije,'rem pokopallscu* Posvecen-lul so vrženi nazaj ševike, ki si prizadevajo zaJ P" čemur je vedno nekaj ra- ^^^^j1 yeČj^ T-T™ n^+iti- n^nv na p.ivJu nfenih. Petnajst voditeljev iz ceie mh jestvin. Z obiskom so na-netiti požar na Balkanu. demonstrantov ^ in Je ter zastopniki oblastev iz' — Glasom poročila iz Dum- aemonsn anxo\ bar, Anglija so miši rešile = vtaknili v jeco. suknen plašč, več raznega o- demonstrantov so aretirali in Vlada je pri- raznlh korporacij. volila deset bilijonov kron,1 -o- katere se bo razdelilo med de- Avijatika v državah Male an družino pred smrtjo v ognju. V neki trgovini v pritličju je, T "V.*" "r I izbruhnil ogenj in na stotine Ilavske družine nezaposljemh.: miši je iskalo zavetja v gore- jugoslovanska vlada pustila zapreti mejo. Odredila je, da se mora vsako osebo, ki bi prestopila mejo oborožena takoj razorožiti in internirati, j Ako bo Jugoslavija se tega držala, potem si lahko misli- mo, da bo načrt upornikov j b|£ koncesije in pazi> da se ne bi iz niih izlegla po-| litična kontrola in pehanie Al-i. njem nadstropju kjer je spala družina, ki se je prebudila ko so pričele miši glodati Cela družina se je rešila še v Parnik City prekrižan ir/ red v Albaniji zopet vzpostavljen. Tašča morilka. Philadelphia. — Harry Buskey, star 35 let leži mrtev. Podlegel je rani, katero mu je prizadjala njegova tašča Mrs. Tiranska vlada poskuša na vse načine dobiti finančno pomoč za svoje prazne blagajne in ponuja za to koncesije j Pravern času. za olje in rudo. Beograjska' . ; ^ndon-vlada, stoječa na načelu "Bal-1 of Fll+nt' genske družbe je kan balkanskim narodom." na p?tl! pVotl ^l*1^1 nasedel pazno gleda, katera država v^alovju od koder so ga vlačilci potegnili na varno v :Leith. — Chicago, lit. — Revna škodo ^rez prijateljev, tako se glasi pismo, ki ga je pustila j na mizi svojega skromnega j stanovanja na 438 E. 46. ce-| sti, črnca 19-letna Barbara Dom Senor Linch, katero so našli s pre- tante. Po inicijativi našega aero-kluba v Beogradu se je zasno- Carrie va^a za ustanovitev zveze in kolaboracije avija-tike v državah Male antante. Predsednik, našega aero-klu- banije v postopanje na balkamskega miru. -o- Sreča v nesreči. Madrid. — Sarah Stead z nožem. Tasca , Quintana so obiskali roparn streliemmi prsi mrtvo na tleh se zagovarja, da je to storila braIi -----j....^:-: v rešitev svojega soprogk ko J' sta se z Buskeyom tepla. Hu-|'se imetje do taščo so zpnrTi. POZOR] nesrečni družini ležečo Par dni po temu, — Chicago, 111. — Izidor dogodku je okradeni gosno- Fox, mesar, njegova soproga dar umrl in družini je preti- ip trije otroci bi bili skoro la revščina." Pri umrlemu so zmrznili v shrambi za led, r»a našli dva loterijska listka, iltamor sta j"ih zaprla dva črn-Ker ie danes božični dan —, Vdova se pobriga in nese na ca in počistila blagajno drobi-^an Roistva Gospodovega, de- nristojno mesto pokazati ako ža. Prišedši odjemalci so ijh lo v rasi tiskarni počiva. Ra- je morda kaj zadetega, kjer rešili gotove smrti, di tetra jutri v netek naš list so ji na njeno veselie poveda-| — Chicago, 111. — The line izide. Prihodnja številka li, da so na obeh listkih srečne linois Bell Telephone kompa-izide zopet prihodnji torek številke. Družina je izven rev-; nija poroča, da je vihar in dne 30. dec., kar naj čitatelji ščine. loterijske srečke so ji snežni zameti naparavil šVo blagovolijo vzeti na fenanje. prinesle $140.000. de kompaniji nad $1,000.000. Umor tašče. Evansville. — Mrs. Agnes Faust, stara 60 let, leži danes na mrtvaškem odru, ker je bila razdiralka sreč- . . nee-a zakoni svoie hčere Hen- ba Je bl1 te dm v Rumunl-1^ nega zakona svoje ncere Hen , konferiral o tej zade- rv Bowen je poročil leta 1922 .J J . . -' ^^ ttmj 4. K/r^i ! vi z rumunskim prestolonas- Hildo Faust Matii Hild je te-, lednik6m Karlom, ki je pred- mu zdruzenju tako nasproto- rumunskega aero-klu- vala, da je povzročila med za- konferenci se ie tu- konskima prepir, kateri je pri-' ba' teJ konterenc* se Je tu vedel mladega soproga, da je v štirih slučajih pobegnil od svoje žene. Ko je posledniič odšel od doma Bowen je sklenil, da na en ali drugi način mora temu biti konec. Kupil si je revolver in telefonično obvestil svojo ženo, da jo pride obiskat. V srcu srd do tašče, v žepu revolver, stopi v hišo kjer je stanovala žena in njena mati, nakar je ne da bi držav- bolova]o letos kai rel'*1! ustrelil tasco do ^ _ , ... , di razpravljalo o pospeševanju aeronavtične industrije v državah Male antante na bazi kolaboracije. Prihodnjo pomlad se vrši v Beogradu aeronavtičen kongres. Tudi Čehi so že pristali na to akcijo. -o- Milijon ljudi bolnih na malariji. Po službenih podatkih ministrstva za narodno zdravje na malariji nad milijon ljudi. Od teh se jih je približno polovica zdravila na postajah .. . j. „ . , AW iaiza pobijanje malarije. Samo zivbenie razdiralki zakonske!^ trogirski postaji je nad smrti. Štiri krogle so zažvižgale preko zibelke v kateri je ležalo njegovo dete in končal sreče. Javil se je sam policiji kjer je podal svoio iznoved. 100.000 ljudi iskalo zdravniške pomoči. Ministrstvo za na-21.000 telefonskih drogov je rodno zdravje otvori v krat-izruvanih in več sto milj žice kem novo bakteriološko poje potrgane. stajo v Gospiču. pravili lopovi gostlničarj*u o-krog 3000 dinarjev škode. Kot osumljenca, da sta priso-jstvovala pri vlomu, sta bilaja-Iretirana cigana Franc in Ivan Gartner, ki sta se klatila že nekaj Časa po okolici. DENARNE POŠUJATVE V JUGOSLAVIJO, ITALUOb AVSTRITO. ITD. Naša banka ima svoje lastne s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pociljatve M dostavljene prejemniku na dom na zadnjo pošto točno in brez $?a odbitka. NaSe cene za pošiljke v dinarjih tat lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 — Din ........$ 8.15 1.000 — Din ........ $ 15.95 2,500 — Din ........$ 39.75 5,000 — Din ........$ 79.00 10.000 — Din ........$157.0© • 100 — Lir ........ $ 5.10 200 — Lir ........ $ 9.85 500 — Lir _________ $ 23.75 1.000 — Lir ........ $ 46.25 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. f na d 000 Lir poseben popust Ker se cena denarja čestokn menja, dostikrat docela nepričakovt no, je obsolatno nemogoče do!" cene vnaprej. Zato se pošiljatve kažejo po cenah onesra dne. ko sprejmemo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI V JUGOSLAVIJO IN SICER POSTI KAKOR TUDI NO. Vse pošiljatre naslovite n: VENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & C] 70—9th AVE-, NEW YORK. brzoja Prvi in najstarejši slovenski &atoa»* Ameriki. Amerikanski Slovenec ustar-ta 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in Amenc* Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914 vsaki torek, sredo, četrtek in petek. — Issned everv Toesdaj Wednesday, Thursday and Friday. -— PUBLISHED BY: — Edinost Publishing Company 1849 - West 22nd Street, Chkwo. DL Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application. *ifaf ki so bili v dno duše prepričani, da je človeštvo po naravi razdeljeno v dva tabora, gospodo in sužnje, zato so smatrali novi evangelij enakosti in bratstva za greh proti raravi in se strastno borili proti njeni. Toda sv. cerkev in nieni apostoli se niso umaknili s fronte, ker so vedeli, da je delavska pravda božja pravda, katero mora po božjem naročilu izvojevati, naj jih stane še toliko lastne krvi. In so jo izvojevali. Z zmago krščanstva nad paganstvom je zmagal tudi novi delavski evangelij svobode nad starim suženjstva. Kamorkoli je evangelij Kristusov, evangelij enakosti merike in v stari domovini. Spodaj podpisani odbor pa vošči vesele praznike in sreč- O JERNAČU, KI JE no Novo leto vsem rojakom PODPLATIL. ! posebno pa faranom fare sv. j —o— Rožnega Venca, uredništvu Nihče ni mogel reči, lista pa, da bi imel obilo na-' di Jernač, črevljar iz ročnikov, in da bi postal dnev- grape, po prepovedanih nik z letom 1925. I pač pa po prepovedanih" Cerkveni odbor za zadnje platih. leto. Rev. J. Judnič, Andy Kakšna reč je to, če in bratstva s polnimi žarki* posijal, je tudi delavstvu po- jakson, Joseph Jartz, Frank šen krojaček kaj pridrži! NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto - Za Zedinjene države za pol leta..... Za Chicago. Kanado in Evrooo za celo leto " Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta . SUBSCRIPTION: For United States per vrar - For United States per half year..............$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year ...$4-75 For Chicago, Canada and Europe per half year $2.50 $4.00' $3.00 $4-7* . $2-50 $4.00 __ror i,nicago, Lanaaa ana nqrope per nan year »2.50 "Entered as second class matter June 27, 1924, at the post office at Chicapo. Illinois under tV>«» Art of MarHi 3 1870" r_ Emanuel - Bog z nami, Rev. H. B. (Konec.) Sveti dan je pa pred vsem Liberty day, dan svobode delavskih slojev. Videli smo, kako žalostna je bila njih usoda pred Mesijom, kraljem-osvoboditeljem. Mej živali so bili prišteti in po živaljsko se je z njimi postopalo. Nikogar niso imeli, ki bi se bil potegnil za njih najbistvenejše naravne pravice. Le tu in tam so se kakemu modroslovcu dobrega srca zasmilili, da je vrgel kako besedo v obrambo njih naravnih pravic na papir, kjer je tudi ostala. Modri in po srcu blagi Seneca tem ponižanim in razžaljenim param, ki so se mu smilile ni vedel drugače pomagati, kakor da jim je svetoval, naj si v skrajnem slučaju, ko ne bodo več mogli prenašati svoje žalostne usode, sami vzamejo življenje. To je bil najvišji "evangelij", ki ga je paganizem imel za delavca. V to črno delavčevo noč, brez zvezd je naenkrat posvetila žarka luč lepšega evangelija. Krilatci božji se blaženo sveto noč niso spustili doli nad Davidovo mesto Betlehem, kjer je judovska gospoda politizirala in debatirala o bližnjih dneh narodnega osvobojen j a izpod rimskega jarma. Spustili so se doli nad betlehemske planjave, kjer so bili žbrani zastopniki najnižjih delavskih slojev, vbogi pastirji. Oni so prvi čuli veselo oznanilo o novorojenem Mesiju o-svoboditelju. Prvi so bili poklicani naj se mu gredo poklonit. Skoraj niso mogli vrjeti, da bi bil še kedo na božjem svetu, še manj pa v nebesih, ki bi nanje mislil, in sočustvoval z njih bedno usodo. Željni lepših dni so vendar hiteli, kamor so bili povabljeni. In ko tam niso našli novorojenega Kralja v zlati, kraljevski zibki, ampak v jaslicah in poleg njih mater in "očeta" delavca, so se jim srca razširila v u-panje, da bo dolgi dolgi delavski noči res sledil dan, dan svobode. Veseli so se vračali k svojim čredam in radostno vsklikali: Emanuel — Bog z nami! Niso se varali. Po Mesiji je zasijal zaničevanemu in teptanemu delavcu dan svobode. Njegov zgled je bila prva zorna zarja tega dne. Če se božji Sin ni sramoval delavke zvati svojo mater in delavca svojega rednika, če se on ni bal, da bi se omadeževal, ko jima je pozneje pomagal pri njunem težaškem delu, kedo ima po tem še pravico takega delavca zaničevati in njegovo delo za nečastno človeka nevredno smatrati ? Nihče. Kar ni sramotno in poniževalno za Boga-človeka, ne more biti sramotno in poniževalno za zgolj človeka. Kar je častno za Boga človeka, je še bolj častno za zgolj človeka, pa naj ga diči tudi kraljeva krona. Kar je včlovečeni Bog z zgledom pokazal, to je pozneje z besedo potrjeval. Ni se gibal mej gospodo, ki se je težaškemu delavcu na deset korakov umikala, da se ne okuži od njega, ni simpatiziral z njeninii nazori o te vrste delavstvu. Ravno nasprotno. Oni so bili njegovi ljubljenci, mej njimi se je največ gibal, njim je v prvi vrsti oznanjal svoj evangelij. Ko so Janezovi učenci vprašali: Ali si ti tisti, to je~"obljubljeni Mesija, ali naj drugega čakamo, jim je mej drugimi dokazi, da je on tisti, navedel tudi tega: Pauperes evangelizatur, vbogim se evangelij oznanjuje. Češ, ko bi jaz ne bil pravi Mesija, bi šel mimo vbogega, kakor so hodili in še hodijo vaši najvišji, ker pa sem in zato ker sem tisti, ki ste ga čakali in po njem hrepeneli, sem se sklonil tudi k njemu in v prvi vrsti k njemu, ki je rešitelja najbolj potreben. V resnici to je bila božanska revolucija za pravice delavskih slojev. Božanski, Boga-človeka vreden je bil tudi potek do popolne zmage. Mesija osvoboditelj ni proglasil kakega razrednega, delavskega boja proti takratnim mogotcem in zatiralcem delavskih slojev. Ni se postavil njim na čelo, da jih popelje v boj za njih pravice. Kaj drugega kakor kri bi bila tekla v potokih. On je pa prišel na svet, da prelije svojo kri za blagor človeštva, ne krvi drugih. Njegov evangelij se je glasil: Vsi ste otroci božji po veri . . . Tukaj ni Jud, ne Grk ni suženj, ne prost, ne moški ne ženska. Vsi otroci istega Očeta, vsi bratje in sestre mej seboj, ki se morate ljubiti kakor bratje. . . Bogatin in revež sta se srečala, oba je Bog ustvaril . . . Tak je bil novi evangelij, evangelij vse splošne ljubezni, človeka do človeka, stanu do stanu, naroda do naroda. , Toda predno je to evangeljsko seme vsklilo, predno se je ta evangelij v praksi uveljavil, predno je bednim delavskim slojem za zarjo svobode in enakopravnosti posijalo solnee svobode in enakopravnosti, je moral Mesija-osvobo-ditelj ta svoj božanski evangelij svobode s svojo lastno krvjo zaliti. In ne samo on, tudi stotine drugih, ki jim ga je izročil, da mu brez nasilja in prelivanja krvi pomorejo do zmage. Pod vodstvom Kristusovih namestnikov na zemlji Be je~vnel hud boj s pripadniki starega razrednega evange- JiHOY waw ,ava rfte—ov i .r/ŠicTRoO v on sijalo solnce enakosti in svobode. Pomni krščanski delavec, ki si danes svoboden mož in enakopravni državljan, pomni tudi ti rdeča Judeževa duša, ki zlorabljaš to svobodo, da je ona sad Mesije osvoboditelja in njegovih evangelistov, ki so ga z lastno krvjo zalivali, da je zorel in dozorel. Ko se je po tisočletjih tvojega suženjstva prvič razleglo v tiho noč: Emanuel — Bog z nami, je bilo seme te svobode položeno v zemljo in po njem, po novorojenem Mesiji je bilo položeno. Počasi se je razvijalo v njej, ker on ni hotel, da bi delavska kri pospeševala njegov razvoj. Da pa ni zamrlo, je je zalivala kri njegovih vrtnarjev. Zato nosi svoboda, ki jo ti vživaš in morda grdo zlorabljaš pečat krščanske krvi, iz ljubezni prelite zanjo. Ko bi tvoj Mesija osvoboditelj ne bil prinesel na svet te nove blagovesti o vseobči ljubezni, enakosti in bratsvu, ko bi sv. cerkev s svojimi apostoli temu evangeliju ne bila priborila zmage, bi se ti še danes morda brezvspešno bojeval za svoje najpnmitivnejše naravne pravice, ki ti jih najbrez-srčnejši kapitalist prizna in mora priznati. Dokaz temu je še danes obstoječe suženjstvo tam, kamor luč krščanskega evangelija ljubezni, enakopravnosti in bratstva še ni prodrla. Če se suženjstvo danes ne goji več v toliki meri in na tako strahoten način, kakor nekdaj, vsaj povsod ne, je to tudi zasluga krščanske kulture, katere odmev se pri modernih občevalnih sredstvih tudi v to divjino bolj ali manj razlega. Da, krščanski delavec, sveti dan je tvoj Liberty day, tvoj dan svobode. Vsaj ti, ki še krščansko misliš in čutiš, ta dan hvaležno poklekni pred jaslicenn se zahvali svojemu Kralju osvoboditelju za najlepši Christmas present, za svobodo. ki ti jo je prinesel iz nebes in jo pozneje s svojo Krvjo žalil, da je pognala in dozorela. Potem pa vstani in plju- -ni pred rdeče iškarjotske duše, ki te preko prvega maja, polnega opojnega vonja, tirajo v novo sužnost. Vedi, da samo tam kjer je Bog je prostost, enakost in brastvo, kjer je hudič, tam je suženjstvo, razredni boj in sovraštvo. Če tedaj nočeš iz stare trde egiptovske sužnosti v še tršo moderno babilonsko sužnost, vedno s hvaležnim srcem praznuj božič kot svoj Liberty day. O Emanuel — o Bog ostani z nami, ker nam se hoče svobode, prave resnične, ne suženjstva! Tanko in George Pavlako-; ne prizadeni, da bi kdo vich, tajnik cerkve sv. Rožnega venca V. i. B. SVETA. NOČ j a če branil; toliko se pa sme reči, da je krojač, če prikrivanja pravi suši proti neustrašenem črevl ju, če mu je usnje njej naročnikov všeč. Ali tudi že ljudski glas, da je m K ft mu MAn itron črevlJ'ariev sveti Ki dLAZdM nUu.! k* i? bogatinom jemal da je revežem delal obut Ali naj potem Jernač Žabje grape dela drugj Kaj mar ne ve za toliko Bilo ie na sv., večer leta 1818. Po samotni gorski poti je počasi korakal g Jožefi"kolici TnSeTi Mohr iz Oberndorfa. Na ne- hiši? Kaj ne letajo nj bu so lesketale zvezde in zve-j otročiči vse DOIetie noter zdice. Vse okoli je bilo mir- jesengke slane in še tik do no in tiho, tudi ena sama sa- me gam0 v čreVeljcih iz člov«. pica ni pihala. Ko g. Jožef, ške kože ? Ali ne zijata iz kaplan iz zgorej omenjene- črevelj njegove žene včasih ga kraja dospe na vrh hriba, go]a palca v svet radovedno se mu nudi krasen pribor.' če ne pride kaj- kma]u žm/ Globoko tam doli v dolini v vasi Arnsdorf svetlika nebroj lučic. Tako je lepo. da g. Jo- žef ves prevzet sede na skalo in gleda venomer v doli- Ijar odkod ? In» ali so škornji samega črevl j ar j a mojstra brez hibe? Tudi najboljši škorenj ima končno svoje slabe strani in najtrdnejše obu- no. Časa ima še zadosti, saj valo na vse zadnje odneha od v m mm • 1 ♦ Vf V 1 Denver, Colo. s deklici in se podala proti do- šolarji pridejo v šolo še le ob 10. zvečer, da nrejmo darove od Božjega Deteta. Franc Gruber, učitelj v Arnsdorfu napravi vsako leto na sv. večer svojim učencem malo vesel ie. V šolski dvorani postavi božično drevesce tako krasno da se mu čudijo angeljci, ki stoje ali kleče okoli. Pod drevescem pa so razni darovi za njegove ljubke otroke. Otroci se že mesec prej veselijo tega večera in povprašujejo g. Gruberja, kaj jim bo prinesel ua sv. večer zali Jezušček. K tej slavnostni razdelitvi darov je namenjen g. Jožef. svoje trdovratnosti, da bi morala noga samo pri tisti luknji ven. kier ie prišla noter. Tudi njegovi naihuiši nasprotniki so morali priznati Jernaču iz Žabje grape, da je 1 izvrsten delavec; to, seveda se je tudi vedelo, da je šlo na šterah. kjer je delal, nazadnje nekaj usnja vedno z njim, preden je postal iz njega črevelj : pa so ljudje včasih malo zamižali, vedoč, da se tudi marsikak košček prihrani, če zna Črevljar umno in ppimer-no prirezavati. Tako so vabili kmetje leto za letom Jer-naČa iz Žabje grape v štero, Gospod se je vsedel na ska- in on jim je tudi leto za le-lo H je jel premišljevati. Ta- jtom kradel usnje in leto za le-ko je moralo biti na Prvi sv. tom je marsikateri kmet pre-večer. Betlehem je bil ves v mišlieval, kako bi mu prišel lučih. Na nebu so pa delale do živega — in leto za letom družbo zvezde prihajajočemu j mu nobeden ni mogel. Zveličarju sveta. Zamislil sej Kmet Brglez z Vrha si je je gospod Jožef v one davne! pa sveto vbil v glavo, da mo- Cenjem .urednik^ Am. Slov. j mu. Neke sorodnice so ji pa čase in v živi domišljiji se mu | ra velečislanega gospoda ta ~ sle na protl> da bl pnsedsa je Z(jeIo, da prihaiaio trum* tu enkrat ujeti. In nekega in Edinosti. Prosim dovolite mi malo prostora v listu, da naznanim žalostno vest iz Denverja. Dne 10. dec.v je zadela grozna nesreča družino Mr. in Mrs. Debelak. Omenjenega dne so šli njih trije otroci v šolo. Vračujoč se iz šole so se vstavili ne daleč od doma pri vodi, katera pride iz topilnice. Voda je ob kraju zmrznila, tako so se šli otroci drsat. Kakor že omenjeno bili so trije in sicer: Amalija, Josefina in Tonček. Deklici sta šli na led, Tonček je pa ostal pri kraju in delal sneženega moža, kmalo pa zasliši, da je nekaj počilo, ozre se okrog in sestric več ne vidi, vdrl se jima je led in izginili sta pod vodo. Pogumni domov se preveč ne prestrašila videvši mrtvi trupelci in ji grozno vest povedale na u-lici, kar se je tako prestrašila, da se je onesvestila in od žalosti zbolela, da se še sedaj nahaja v postelji. Ena deklic, Josefina je bila stara 8 Iet,| Amalija 4., deček katerega so rešili je pa star 10 let. Pogreb od deklic je bil dne 24. dec. na Mount Olivet pokopališče iz slovenske 'cerkve Kraljica sv. rožnega venca. Starišem izrekamo naše sožalje, pokojnima pa naj v miru počivajo. Nadalje ne smem pozabiti omeniti o našem cerkvenem bazarju. Prve dneve ko se je bazar pričel smo mislili, da se bo kaj slabo obnesel. Bolj ko pa je šlo proti zadnjem, angeljev doli do lepih zvezd j dne, ko je Jernač iz Žabje in da pojejo Slava Bogu na vi- grape Dri Brglezu končal šte-šavah in mir ljudem na zem- ro in je že vseh dvanajst no-Iji, prav tako, kot so peli prvi vih parov črevljev viselo lepo sv. večer. po vrsti na lati pod stropom in Okoli njega je pa vse pol-j s* je mojster z orodjem in ko-no skromnih in krotkih pas- piti in suknjo odpravljal na tirjev, on je pa v sredi med njimi. Vsi poslušajo tudi on rajsko petje. Tam doli v dolini je pa razsvetljeni Betlehem in zadaj na travniku je pa na pol podrta štalica, v njej pa lepo Detece, ki razprostira male ročice, kakor bi hotelo objeti ves svet. Gospod Jožef vstane, solze mu^grajo v očeh, ginjen je od radosti svetega večera. Ko ob pol 10. potrka na šolska vrata, mu hite otroci odpirat. On poprosi učitelja a za košček dečko skoči na pomoč, a tu-|tembolje je kazalo, tako da n . di on b'i bil postal žrtev, ako je bilo ob zaključku čistega .GrubePa za Kosce*. P*PirJ* dobička $2,155.49. i l* 3 SV?nČ.I?lkom .™eKv Zahvaljujemo se vsem, ki- Jezilk^nafjlepsan za dnem je gledal, kako se pa zabavale prave kranjske skladba v lopi nižala in manjša* klobase. — Naša grla pa pra-iKončno- ko Je vsega porabil, po-. X , klice premogovniško družbo te* va pristna newyorska kaplji-j pravi: ' ter ca ! - Pa še veliko drugega , "Pošljite mi par tonov premoga!" bo, kar tu zamolčim. Pridite "Yes sir!" Kakšnega pa hočete?" in prepričajte se !" i 1® v^rašal ki je sprejel naro- cilo. Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da ▼ »vojih naselbinah ustanovijo moško- ali žensko društvo, ter ga pri- Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. Ko dosežemo število 2000, te zviša zavarovalnina na $1,000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le ca $25000. Poleg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije. ROJAKI, PRISTOPAJTE H DRUŽBI SV. DRUŽINE! Gospodarstvo Egipta. Toliko se govori danes o E-•giptu in o njegovem sporu z Anglijo. Zato je prav, če pogledamo nekoliko na gospodarske razmere Egipta. Za po- čina felahov, stanujoča zelo na gosto ob bregovih Nila, nima svojega posestva, so le nekakšni poljedelski delavci. Egipt je v prvi vrsti poljedelska dežela. Najvažnejši ljedelstvo uporabljiva povr- pridelek je bombaž. Njegova sina Egipta je znašala 1. 1923. kultura je pokrivala v gospo-8.3 milijone fedanov; ker je darskem letu 1919.-20. 1.6 fedan približno 60 arov, torej milj. fedanov, 1920.-21. 1.8. okoli pet milijonov hektarov. 1921.-22. 1.3, 1922.-23. 1.8. 2.7 milijonov fedanov ni bi- Pridelek je kolebal v teh le- Na veselo vsem svidenje kličem John Pelhan. NAJSTAREJŠI SLOVANSKI TRGOVEC Z ZELEZNINO V MESTU CHICAGO JE; I . Kapsa 2000 BLUE ISLAND, AVE., CHICAGO, ILL Phone: CANAL 1614. Trgovina vsakovrstne železnine, strojniške naprave, električne potrebščine, cevi za plin, avtomobilske potrebščine. vse železne potrebe za postavljene garage ali hiš. 1500 drugih različnih-predmetov v zalogi. Naše cene so najnižje! Blago dovažamo na dom, v vsaki del mesta ali predmesta. Začnite trgovati z nami in ostali boste naši stalni prijatelji. "Why, — je rekel Jones," jaz ne vem, premoga mi pripeljite za naš mali furnaz." Zaradi takih in drugih vzrokov bi morali Vi kupovati .premog od zanesljivih tvrdk. Consumers Coal Company je e-na najstarejša taka družba, ki Vam jamči za kvaliteto in Vam za vse jamči, ako niste s premogom zadovoljni, ga vzame nazaj in Vam vrne denar. Ta družba ga razvaža po vsej Chicagi in predmestih. (Og.) (S. & P.) lo izrabljenih. Kmetje, felahi imenovani, tvorijo okoli 62 odstotkov egiptovskega prebivalstva. Posestva so večinoma majhna, pod 30 ha. Ve- tih med 4.3 in 6.7 milijoni kantarov; kantar bombaža je 100 angleških funtov, okoli 45 kg. Skoro ves bombažev pridelek gre na Angleško, tam Phones: 2575 in 2743. Anton Nemanich & Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1895. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 — N. CHICAGO, ST. JOLIET, ILL. Proti Reumatizmu in.trganju Kometa-je najbolje sredstvo zoper PvEVMATIZEM in trganje po u-dih, katero prekaša vse, ki so do sedaj v rabi v Ameriki. — Vspeh zajamčen — Nabavite se istega ta-WBHHBtftf koj — Priporočajte ga trpečemu prijatelju. Oj, te bolečine! Cena steklenici 50c. JOHN NOVAK COMPANY 1900 So. Ashland Ave..........Chicago, 111. Nad let v tej kupčiji. < PRIDITE IZ SEVERA PRIDITE K NAM pridite 12 zapada lir Sigurna banka za vložiti Vaš denar. ! usiJd ---- _Ml , Želite začeti s hranilno vlogo ali varno investirati Vaše prihranke. Posojujemo denar na poljubne obroke na zavarovane in dogotovljene hiše. Pošiljamo denar v Jugoslavijo in druge kraje Evrope. Pri nas lahko kupite paro-brodni listek na katerokoli črto. Ako potrebujete nasveta v kakšni stvari, naše zanimanje je Vaš vspeh. PRIJAVITE SE na banki, ki je znana po vseh Zedinjenih državah KASPAR AMERICAN STATE BANK je sigurna in konservativna banka 1900 BLUE ISLAND AVE. vogal 19. ceste CHICAGO, ILLINOIS - PRIDITE ££ JaoW CG2S 3Z H n PRIDITE IZ VZHODA JXD In 1 1 I 1 i PROGRAM glasbene in zabavne predstave ki jo prirede glasbeni učenci Mr. Ivo Račiča v IN CERKVENI PEVSKI ZBOR "ADRIJA" POD OKRILJEM MATERINEGA DRUŠTVA v korist šole in novega franč. kolegija, V CERKVENI DVORANI SV. ŠTEFANA v soboto, dne 27. decembra, ob osmi uri zvečer in v nedeljo, dne 28. decembra, ob 2. uri popoldne. Ako Tvoj sosed ali pri j a tel j ni naročen na A. S. in Ed skrbi, da se nanj naroči! PREJELI SMO par iztisov Mohorjevih knjig za leto 1925. Kdor jih želi, naj takoj piše po nje dokler ne poidejo. Cena je $1.00 z molitvenikom pa $1.40. KNJIGARNA EDINOST 1849 W. 22nd Street, CHICAGO, ILL. J. KOSMACir 1804 W. 22nd St Chicago, 111 Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNIŠEV, 2ELEZ NINE, KLJUČAVNIC IN STEKLA Najboljše delo, najnižje cene Prevzamem barvanje hiš zu naj in znotraj, pokladan stenski papir. Phone: Canal 0490. 1. 2. 3. 4. 5-6. Nastop "Adrije." * Nastop mladih violinistov. Na piano spremlja Miss Marg. Duller. Nastop pianistov — začetnikov. Med cvetjem spominov. Poje Miss Mary Kochevar. Nastop enoletnih pianistov. Ave Maria. (Iz opere "Cavalleria Rusticana.") Poje Miss Justina Kosmach. Nastop naprednih pianistov. Španjolka. Poje kvartet Adrije. Uspavanka, sopran solo. Pravljični ples. Pleše Miss Elsie Wenzel. Kuplet. Poje Mr. Joe Fajfar. Spevoigra v treh dejanjih KOVAČEV ŠTUDENT, g« OSEBE: JM Kovač Vlecimeh ................................ Mr- J- Račič tU Meta, njegova žena ...........................* _ Wfl -aftez, njun sin .........................Mr. Edward Šinkovec Jan, poštni sel ............................ Mr. Ludwig Skala ||| Skok j ................ Mr- J°e Fajfar ^ Žejko, ( Janezovi sošolci............Mr. Frank Auguštin 7. 8. 9. 10. 1 11 || 12. The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne de-name vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek • $300,000.00. C. E. WILSON, predsed. Mucek. Mr. Frank BiČek ZBOR ZA KULISAMI. Sil Klavirsko spremljavo za spevoigro igra Master Frank Jenškovec. Električno barveno razsvetljavo oskrbi Mr. Frank Shonta. ^ jU . „„;, , , v, ^ J. ^jggr V i ^Sj Igra Zajčkova godba. ||a liiBI .toO V sedel jo 28, decembra po predstavi: PLES V ŠOLSKI-DVORANI. ■ JOS. MURN SLOVENSKI ČREVLJAR 1011 N. Chicago St. . JOLIET, ILL. GRDINA E SIN0Y1. ^RVlHSLOVr-POGREBNI ___ ZAVOD VODA POLETI. Razume se zakaj ne moremo dobiti vode v poletnem času, ko jo vsakdo rabi za brizganje vrtov in jardov; toda zakaj pa ne moremo dobiti vode, kadar termometer kaže pod ničlo? Zakaj naj nosimo vodo v tretja nadstropja iz bezmentov, kadar briz-galnice po parkih brizgajo vodo visoko v zrak? Ti in tisoči enakih vprašanj in pritožb prihajajo v uradu mestnega vodovodnega sistema, ko začne živo srebro padati na zimo. Na največ takih vprašanj ne morejo uradniki odgovoriti drugega, kakor da, da vodovodi delujejo z vso kapaciteto in da pumpajo vodo za vsakega prebivalca v našem mestu z dvojno mero, kakor jo normalno potrebujejo. Toda polovico te vode nikdar ne pride do pip tistih, katerim je namenjena. ♦ ♦ * NEKOLIKO FAKTOV O CHICA-SKEM VODOVODNEM SISTEMU. Chicaški vodovodni sistem je la-stovan in upravljan po mestu Chicago; in vi kot državljan mesta Chi-cago in davkoplačevalec ste vi delni lastnik mestnega vodovoda. Sedanja cenitev mestnega vodovoda se ceni na $73,921.324.00. Deset sesalnih postaj, ki vsebujejo 52 velikih sesalnih strojev in 40 velikih kotlov. so obratovani neprestano, da zalagajo prebivalce mesta Chicage z vodo. 65 milj vodnih tunelov pod michi-ganskem jezerom prinaša vodo daleč ven v jezero do sesalnih postaj. 3100 milj od postaj prinaša vodo do vaših pip in vseh pip. kjer se voda ootrebuie na prostoru, ki zavzema 201 kv. milj, vode se nasesa 294,-177,800.000 galonov. Polovica te vode se razgubi. 151.021 tonov premoga je bilo treba, da se jo je naredilo varno za uživanje. Vodovodni oddelek mora razkužiti vodo s klorinom, ker jo je ne mogoče izčistiti. Mesto Chicago porabi toliko vode, da je 52 velikih se-salk neprestano v polnem obratu Voda se porabi prav tako hitro, kakor hitro jo je mogoče napumpati in ni nobenega časa, da bi voda padala in se vlegla in izčistila. Inženirji, zdravniške oblasti in vodovodni izvedenci, se vsi strinjajo, da je čiščenje vode najvarneiša in najbolj zaželjena metoda za čistitev vode; toda se pa tudi strinjajo, da je čiščenje ne mogoče, dokler se ne ustavi potratnosti in razgubijanja vode. Chicago bi lahko čistila vso vodo, kolikor jo njeni prebivalci aktualno potrebujejo; toda čisti to, kaf se je na biljone galonov porazgub« Ija in potrati je fizično in finančno nemogoče. Ako Chicago hoče imeti čisto vodo in dovoli veliko količino vode, tedaj mora prenehati razgubijanje vode. Druga mesta so prišla do tega s pomočjo splošnega merjenja vode. Prišli so do zaključka, da instalacija vodnega metra na vsako premise stanovalcev je zaustavilo potrat-nost in razgublianje vode. ter je zai-žalo vodne račune konzumentom, zboljšalo vodovodno postrežbo, zmanjšalo risk v slučaju požara, o-morročilo za vsakega, da bi rabil več vode» kakor ol?čuje za ri[i< al "70aeZ~~v|D< :1 sy !J ;osi A ^mmummufi ________ ______________ wmr^m ■ P , .. ... m in "edinost." HAGARIN SIN ROMAN. PAUL KELLER. — F. O. 2: Vsi so najprej molčali, ko so slišali to zgodbo potem je pa vsak povedal svojo misel in obsodil mrtveca. Samo Hellmich je molčal. "Spoštuj očeta in mater!" Ce je to kot otrok slišal v šoli, se mu je stemnila oko in njegova duša je zasanjala. Ko je bil dvanajst let star in je vse vedel, je sovražil očeta. Njegova mati ni bila vlačuga. Vse je bilo v redu in lep, dober obraz je imela. "Čist obraz", mu je rekla nekoč stara, dobra ženica, ki jo je videla v krsti. To je bilo, kar je držalo njegovo mlado dušo. In zato je nasproti podčastniku spoštoval spomin svoje matere in ga branil. Oni pa — ki je njemu dal življenje, nji pa življenje vzel, ki se je zgubil v temo, ko je to storil, da ga ni nihče videl, ki ni dal odgovora na smrtni klic materin in otrokovo vpitje po življenju, ni stegnil roke, da bi malo poskrbel —. Njega je sovražil že kot otrok! Če je slišal druge otroke, da govore "oče," če je videl, da se kaže močan mož prijaznega in veselega ali vsaj odkritega proti svojemu otroku, se je on, ki je veljal za pametnega, pa trmastega dečka, večkrat skrivaj obrnil, gledal srepo v prazni zrak in vprašal: "Kje si ? Kje se skrivaš ? Kaj si tako bojazljiv? Kaj si tako skop?" In ko je bil zaprt in mu je sramota in ježa težila dušo, ga je cesto klical v svojem srcu; če je težko delal ali počival na trdem ležišču, je mučil svojo domišljijo, dokler ni stopil preden surov, bojazljiv, hudoben človek, in ti podobi je rekel "oče," jo sodil in ni priznal nikdar usmiljenja. Kolikokrat je šla, odkar je godec, iz njegovega srca misel zlobe in sovraštva iskat v negotovost moža, ki je vse zakrivil! Iz bednih prenočišč, iz blata in mraza, mu je poslal prokletstvo na dobro obloženo mizo, ki se je šibila nekje v tujini in ni imela prostora za sina. In na dolgih samotnih potih, če so tovariši tiho in nejevoljno stopali in jih ni bila volja črhniti besedice, se je izpraševal, čemu brodi po mrzlih lužah in mehkih močvirjih, in si je samo to želel, da bi prispel k očetovim vratom, ga poklical iz bojazljive hiše, ga udaril po obrazu: "Tu imaš — tu — ti — ti oče!" in bi šel zadovoljno naprej. Ni bil vedno tak. Mehek, boječ dečko je bil, bolj v strahu kot vsi, da ne bi storil komu krivice. Toda eno rano je imel. Kdor se je te dotaknil, ga je zadelo orožje, katero je dobil. Tovariši so spali. Slišal je njihovo globoko dihanje. Kaj bi bilo, če bi eden tukaj ostal, če bi ostali vsi ? Čudni doktor, ki je bil gotovo dober človek, je že vse spravil pod streho, samo njega ne. Gostilničar ga ni hotel sprejeti. Njegova dela ni maral nihče. Sedaj se je zopet razsrdil. "Da, da, dragi moj oče! Tvoj sin je zopet čisto zapuščen. Tovariši so ga pustili na cedilu. Kašlja, večkrat ga bode v prsih, nikaka šala ni zanj hoditi kot berač po svetu. Nimaš kruha, nimaš dela zanj ?" Oče, povedati ti hočem neko zgodbo, ki jo beremo v svetem pismu: Tedaj pravi sin, ki je zapravil vse premoženje: "Vstal bom in šel k očetu in mu rekel: Imej me kot svojega dninarja." Hočeš? Hočeš me imeti kot dninarja? Ne skrivaj se! Ne poznam te, toda vem, da imaš hišo in posestvo. Če bi bil ubog, bi bil obdržal mater, ker njen obraz je bil lep in čist. Ti si bogat in zloben. Jaz nisem zapravil premoženja, ga nisem imel. Za vse, kar imam, si me ogoljufal. Tudi ne maram biti tvoj dninar! Zažgal bi ti kozolec. Prebival je v gradu! Imel je očeta, ki ga je priznal, imel je mater, živo mater. In postal je berač kot jaz. In postal je tat!" Mine ura. Tudi on zatisne oči. Mirno, vedno bolj mirno piha. Bolest zgine, mir pride. Vrata v dvorano se odpro. Dsklica vstopi s tihim korakom, služkinja. Pozna se ji na preprosti obleki in slabem predpasniku. Njen obraz je pa mlad in lep. V roki drži luč, ki jo postavi na stol. Potem stopi k njegovemu ležišču. Poklekne, ga prime z obema rokama za glavo in ga poljubi enkrat . . . dvakrat .... trikrat!. . — Valleyview, Tex. — Or- sumljenca pri kat ganizirana četa banditev je našli večjo svoto dei tukaj napadla dve banki in se noče podati kje da je") odnesla $180,000 v gotovini in nar dobil, vrednostnih papirjah. Ko so končali svoj rokovnjaški po-j sel so podtaknili ogenj v me-j stu in jo odkurili. V Ardmore, Okla so aretirali nekega o-j its^ Širite A. S. in EDINOST Vsak poljub je ljubeč, traja dolgo in je žejen — vroč. Potem ga ogleduje z modrimi, nedolžnimi, nepokvarje- so^nce življenja, smehlja- i joče dete v naročju krasne 10 AKR0Y NA WOLF ROAD $450.00 v gotovini, ostanek $30.00 mesečno. Poleg hitro rastočega pred-1 mestja v južnem delu mesta^ z dobro zvezo Rock Island R. R. do osrčja mesta. Ob kame-niti cesti; cena $3.000. Lahko tukaj živite in ste neodvisni v par letih. Vživate lahko mestno, kakor tudi življenje na deželi in vas ne ovira hoditi na delo v mesto. Naslov: L. H. LAHON, 1115 W. 80th St., CHICAGO, ILL. Lep stenski okrasek. Trinerjevi stenski koledarji vam vselej prinesejo nekaj novega na vaš dom. Koledar za leto 1925. ima dve lepi sliki. Prva slika kaže izhajaj o-solnce DRUŠTVO SV. DRUŽI (Holy Family Society) it. 1. D. D. D. Joliet, IUfooU, Ustanovljeno 2. nov. 1914 Geslo: "Vse za vero, dom narod, vsi za enega, eden za vse. nimi očmi, ogleduje ga resno in polna skrbi. "Pojdi dalje! — Pojdi proč odtod!" pravi in ga še en-1 krat poljubi. Slednjič ga pokriža na čelu, ugasne luč in odide. Ona pa dvigne v snu visoko roke in glasno vzklikne: "Mati — mati, ljubim te V EE Slovenskim gospodinjam je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edino ori domačem mesarju: ' Math Kremesec Phone: Randolph 6095^-R. CLOVER DAIRY CO MEGLICH & ANDOLEK Priporočava gospodinjam svojo moderno urejeno mlekarno. Mleko razvažamo vsaki dan na dom točno in zanesljivo. Pri nas dobite tudi vedno -najboljšo smetano, sirovo maslo, itd. Rojaki podpirajte svoja rojaka! 1003 — East 64th Street, CLEVELAND, OHIO. matere ob lepem pomladanskem jutru, druga pa kaže zaton življenja, konec izborne-ga dne, ki ga predstavlja vesel star parček v česminovem vrtu. To vas spominja, da je ne plača $1.00 nagrade; Trinerjevo zdravilno grenko $2.00 za vsakega novega vino za mlade in stare, za lju- didata, ki ga pridobite v Odbor za leto 1924: Predsednik .... George Podpredsed. .. John Kr Tajnik Paul J. Laurich, Zapisnikar........Frank Vid®© Blagajnik ............ Jos. Gtffo Reditelj ............ Martin Blutfc Nadzorniki: Anton Šraj mL, Anton Bar. bich, Frank Vranickar. Društvo šteje 494 članov Članic ter 182 otrok. Za 5C na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpo. re na vsak delavni dan. ustanovitve do sedaj se je plačalo $12,149.50 boli podpore. Dne 1. marca 1924. se je hajalo v blagajni $4788.87. Rojaki pristopite v naše liko društvo, kjer se lahko varujete za posmrtnino in niško podporo. Društvo plača $1.00 nagra* de za vsakega novega člai kakor tudi Družba sv. di vsake dobe. Kako zadovoljni so naši odjemalci, kaže pismo, ki <:& je pisal Mr. Steve Letorh ;z Russellvilla. A.rk., 20. nov. "Brez Trinerjevotra zdraviln ga grenkega vina nočem b i niti en sam dan." Je to zd avilo, ki nima para v slučajiii slabega teka, slabe prebave in sličnih želodčnih neredov. Če hočete dobiti krasni stenski koledar, pošlji- štvo. Naš Mladinski oddelek nudi lepo priliko, da zavi jete svoje otroke. Ta o d del raste od dne do dne in v kratkem eden izmed močnejših. POVRŠNE SUKNJE IN OBLEKE Z DVOJNIMI HLAČAMI Za vsa nadaljna pojj obrnite se na odbor: Predsednik: Geo. Stonn 815 N. Chicago St.; tajnik te 10c. za pokritje pošiljatve Paul J. Laurich, 512 N. Bi na Joseph Triner Company, I way; blagajnik: Joseph 1333 S. Ashland Avenue, Chi-j sich, 401 Hutchinson St Va cago, 111. v Jolietu, 111. HANKAN JEWELRY CO., Inc. | Proti takoj šnemu plačilu ali na obroke. NE POZABITE — BOŽIČ SE BLIŽA Mi smo pripravljeni za vas in smo v stanu vam postreči z veliko zalogo draguljev, ur in zlatnine sploh. Mi sami inportiramo vse diamante, kar nam omogoči, da smo pri vsakemu predmetu, ki ga pri nas kupite za 25 odstot. cenejši. KUPITE KAKOR JE VAŠA VOLJA IN PLAČAJTE KAKOR JE VAŠA VOLJA. Established 1857 Dajte sebi in svg- • • 1 V ' • U druzmi BOŽIČNO DARILC s tem, da pričnete s shranjenjem vašeg denarja v naši banki. Tako darilo nima h začasno vrednost, ampak bo postajalo oc časa do časa večje važnosti. Hranilna knjižica napravi idealno 1 žično darilo, Preskrbite si jo še danes. VELIKA ZALOGA VSAKOVRSTNIH JESENSKIH OBLEK PO: $30.00 - $35.00 - $40.00 in višje Ta vrednost je mnogo večja, kakor smo jo mogli šs kdaj ponuditi v drugih sezonah. Pa ne samo, da je vrednost večja, ampak tudi izbira je večja in dobro zamišljena, bolj kakor kdaj preje v tej trgovini. — Fantje in mladi možje bodo našli v naši trgovini različnosti v oblekah, natančno narejene po najnovejšem modelu in prihajajočem stylu, katere kupovalci sedaj najbolj zahtevajo. Od-raščeni možje pa bodo našli v tej izbiri sedanje in konservativne prejšne mode obleke, ki so priljubljene njihovemu okusu. Povabljeni ste, da se zglasite v naši trgovini in si ogledate nase nove jesenske obleke. V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne. PRSTAN S PRISTNIM DIAMANTOM 18-KARATNO BELO IN ZELENO ZLATO OD $13.50 DO $500.00 JELINEK & MAYER, LASTNIKA 1800—1818 Blue Island Ave., Cor. 18th Street. (C.) URE ZAPESTNICE OD $9.50 DO $150. ELGIN URE OD $15.00 DO $75.00 S Denar se z veseljem vrne ako ne boste z našim blagom zadovoljni. Prepričajte se pri nas predno kje drugje kupite. NAD 10 LET SMO ŽE V TEJ KUPČIJI. Mi vas opremimo z očalami, da boste dobro videli. 2209 West 22nd Street, - bliau Leavitt, CHICAGO, ILL. Phone: CANAL 5496. _____________