[SSNQ350-5561 za konec tedna Pííhoúno se bo pooblačilo, nevihte. K 00 K u 50 let Številka 26 četrtek, 10. julija 2003 280 SIT liAlllO VI^LI^KJi; Prestižni nagradi na Slovaško So Golte "obsojene" na zelene zime? Bojana Špegel ^^veiniki mesine občine l^iflcnjc so sc na lorkovi seji sveta po predsiitvitvipmjckiu ponovne oživitve smučarske^^a kj cenim (íolte/n področja Velenjskih jezer spndevali, ali je nuložhii v ponovno oživitev centra nu Golleh ob vse več milih zimah in sci^revanjit ozračja varna? To je hil eden glavnih ponmiekov. saj 47 milijonov tolarjev, kolikor jih bo v projeki letox in v letn 2004 vložila MO Velenje iz sred.stevproračuna, nr malo, Nehticriso dolgi razpravi menili, da hi jih bilo bolje vložiti le v nadaljnji razvvj področju oh velenjskUi jezerih-, ki so nam bližje in bodo zagotavljala nova delovna mesta za do-ma Čine. Z.ato so ob koncu o vsakem píxlročju glasovali pose-l>ej. podprli pa so oba. A Gi^lf ne.soglasno. "Projekta smo se lolih na podlagi temeljite razi.skave. V Slove-nijije30 podobnih smučarsko rekreativnih centrov, ki so razporejeni po v.sej državi. Smučarski turizem v Sloveniji je dobro mzvv/» ponudba pa se v zadnjih letih močno izholjitije^ /vriska sezona je bila ena rekí)rdniix, saj je bilo proda niJi 1 milijon 360 (isoč .smučarskih kart. Kar 46% slovenskih smučarjev najraje smuča doma, zato naj hi Ciohe poslale smučarski center^ ki ga bodo spr\'a Mskovvli predvsem prebivalci savinjske, Šaleške in celjske regije. Center nu bi se razxijal po .sistemu "korak zu korakom .,"je v temeljili obrazložiivi, za katero je med svetniki požel kar nekaj pohvaly pred odločanjem .svetnikov za podporo projektu ponovne oživitve i j oh povedal mag. Vladimir MalenhMČ, predstavnik projektnega sveta. Med f)omislekÍ svvtnik/}v smo slišali še, da so velika pomanjkljivost Golte slabe cestne povezave, ki Golte režejo od bližnje in daljne okolice, zanimalo jih je, ah bo občina z vstopom v novo go.spcjdarsko dntžbo nosila tudi poledice morehilnih izgid^... Kol je znano, naj bi na Golleh 50% la.stniki o.sioli Italijani, 50% [HI Člani run oustanovljenego.spodarske dniŽbe, ki naj hi jo ustanovili Premogovnik Velenje, ol}čine ter zainteresirani podjetniki. Pogodbo o ustanovifii naj bi pixipisali še ta mesec, Celje in /.alec sta rekla "ne'\ veČina zgomjesavinjskÚi in šaleške občine pa *'da*\ Peti blolc v remontu Dela Jiaj bi končali clo konca avgusta -Sodeluje ver kot 600 izvajalcev - Remont bo stal 10 milijonov evrov Mihna Hrstfč - Planine_ Šoštinj - Koncc junijy 50 /aradi olwcžncga rcmonla usiavUI poti hlok So.^tanjskc lerrnocloklranic. Obscî^na vzdrževalna in obnovitvena dela so se pri«xla prejšnji ponedeljek, (rajala pa Ix^do vse do konca avgiisia. Do leu» so veCje remonte v TEŠ opravljali na^iiri Ida, /daj ko soblokiže slarcjši. bodo li polekali na iri k*ia. >>Dolgo obral.ovanje pri pi>]m moči vsekakor pušča posledice na inšlaliranih blokih, zalo je redni remonl ^elo pomemben za nadaljnje proizvajanje elek-iriine energije v lermoclekirarni.« je pred zaceikom remonta povedal mag. Ur<»S Rotnik. direklor ïèrmoek'klrame SoSianj. Peli, najbolj zmogljiv blok. njegova moCje34.S MW, so nazadnje obnovili pred štirimi lel j. Med večjimi posegi, ki ga zdaj čakajo, je zamenjava končnega kotlovskega pregreva I nika X obnova kurilnega sisîema z zamenjavo prašnih gorilnikov, zamenjava krmiljenja in vodenja lurliLne in rekoaslruktija ktîlkivske regulacije zvi^okoliačno reducirno postajo. Za remont bodo namenili približno 10 milijonov evrov, dela pa bo opravljalo več kot 601) imjalcev, >»Med njimi bodo lako naši vzdrk^vaici. ki si> biíi v zadnjih mesecih v nenehni pripravljenosti kot pogodbeni vzdrževalci, ki so bili izbrani na razpisih. Zapletov pri remontu pa ne pričakujemo.« dodaja mag. Rotnik. nH^ RADIO I klimatske naprave veteNje Reviia skokov iTTïrr Wkeři Juretu Radliu + + 9770350556014 Svetniki o preprečevanju kriminala REKLI SO Svel občino Šošlani «ovoril o vplivu lokalne skupnosti na prepiwevanje kriminala in niladolelniškefííj nasilja - Na (iolle i)0 slo 1 ()().()()() cvrov procafunskih srcdvstev-šola v Bolilj Vodah bo i('S(Mii samevala Milena Krst/č - Planine_ SoStanj. 7. JuluH - Poncdclj-kiwa seja sveta občine je polekal fXíd viiw^ni umora, úo kale-re^ja je v zapuščeni hiši sredi íy^Sianja priJIo 30. junija. ?lc pred sejo seje sestal svci krajevne skupnosii - o čemer pišemo posebej • in sprejel nekaierc sklepe, ki bi lahko prlpt'>mogli k izboljšanju mladt^leinifega nasilja v kraju. Tudi Svel občine Šoštanj je na dnevni red kot dodatno točko uvrstil obravnavo vpliva lokalneskupnosîinapre-prećevanje kriminala in mladoletniškega nasilja. Razpravo je začela mag. CvelkH Tinaucr, predsednica svela krajevne skupnosti Sošlanj In neodvisna svetnica, ki je zahteve svera krajevne skupnosti predstavila svetnikom in jih strnila v šliri poglavitne točke: zahtevo po sklicu zbora občanov (ne krajanov!), ker do nasilja prihaja tudi drugod, v L(^kovici./avodnjah in TopolŠiei. Vmeslo je Irebu nemudoma povabiti notranjega ministra in šefa policije 1er jima posredovati zahtevo po ustanovitvi policijske postaje. Do takrai. da do lega ne pri- de, pa mora biti policijska pisarna v mestu odprta 24 ur na dan. Zahteva oblikovanje skupine, ki bo delovala preventivno. saj se nasilje p^^javlja žc v vrtcih. >^Predvsem pa je treba zapečati zapuáčcne objekte, ki so v lasti občine in jih porušili ali uredili. Lastnikom tistih, ki niso v lasti občine, pa nadomestilo zâ uporabo stavbnega zem IjiSCe zaračunali kolikorvi-soko jc možno,« Svfhiikcivo pisriio mi-nisirn bro/. odgovora v lej smeri st> pi^tcm razpravljali tudi drugi svetniki in skorajda ga ni bilo, ki v zvezi s lo točko ne bi imel kakšnega predloga, pripomlx: ali lastne izkušnje. 1H;lcr Rndoju (SDS) je delo policije označil za neodgovorno, nestrokovno in ignorantsko ter dodal, da v Šoštanju pogreša več športnih in obšolskih dejavnosil, učitelje pa nakullurnih prireditvah. Menda jih tam ni videli prav pogosto. Oglasil sc je tudi svelnik Marjan Vrtačnik: »Pred devc-limi meseci sera pisal ministru za notranje zadeve, generalnemu direktorju policije in ko- mandirju Policijske postave Velenje, Poja.snil sem jim, da se v me.stu dogajajo Čudne svari, da ljudje niso več vami. Odgovor sem dobil samo od genera J nega direktorja policije, pa §e la mi je pisal, da zadeve niso tako kritične kot opisujem, in da je to, kar se dogaja v Šoštanju nekaj povsem normalnega.« Sledili sci drugi. Vračuna namenijo 100.0()(J evrov. polovico še letos, polovico drugo leto. I soda šole v Belili VoUah /apečalena šola v Belih Vodah, kije bila vxe doslej sestavni del osnovne šole Biba Roeck v Šoštanju pa bo od jeseni naprej samevala. Otrok, ki bi jo obiskovali, je premalo, da bi upravičili njen obstoj. Izkazalo se je, da je pod vpraáanjem tudi njeno odprtje v naslednjih letih. Prihodnje leto, tako je bilo slišati, bi v prvi razred teoretično lahko vpisali štiri otroke, že leto za tem samo enega in potem niti enega. Svetnikom se je ob lem postavilo vprašanje, ali podobna usoda čaka ludi druge podružnične št^le v Šoštanju. Za-vodnje denimo, kjer bo v jeseni i>olo obiskovalo samo Šest Mag. Cvetka Tinaucr: »Ljudi v Šoštanju je siraJj. Strah jih je celo prijaviti kazniva dejanja. Spriišuje-jo î>c, kdo bo naslednji, ki bo no zgradila nadomestne cesie za glavno ceMo proti Koroški skozi na.setje Mislinja. Sedanja cesta namreč središče deli na dva dela in močno ovira razvoj, leta l^y8jeol>čina v ta ncmen odkupila del zemljišča, naročili so zazidalni načrt, fe-l^ruarja lani pa so sprejeli še ot^činbski odlok o zazidalnem Pi>pravek v rubriki Lokalne novice v .sestavku z naslovom Novo vodstvo območnih obnnili zbornic smo v prejšnji teden zamešali imena posameznikov, ki so bili izvoljeni na posamezne dolžni>s-ti. 21apisali bi morali: Namesto Ivanke Malus bo poslej predsednik skupščine in zbornice Miran Irman. ptKipredsednika skupščine pa sta Branko Meh, ki je tudi predsednik izvršilnega odlwa. in je zamenjai Franca Novaka, ter Romana Marovt. Za napako se iskreno opravičujemo. ■ Vrednišivo načrtu podc^vnega središča LOPAN. Predvideno novo središče bo locirano južno od ce.stc Mislinja - Šentilj, severno ob reki Mislinja. meri pa skoraj 2U tisoč kvadratnih metrov. Po zazidalnem naćrmje na njem predvidena izgradnja treh večjih po-.slovnih objektov. Na današnji zadnji itiji pred poletnimi počiinicamJ bodo svetniki sprejemali sklcpo odprodaji zemljišč po izklicni ceni z^ dva predvidena večja i^jckta. Za cxl-kup, komunalno ureditev zem- ljišča in izgradnjo je najlx^tj/ain-lercsirano vek'njsko piKljetje Vi*-grad. Alibo občina z novim pcv slovnim središčem pridobila tudi kaj prepotrebnih delovnih me.st. kiji!i Mislinja skorajda nima? Nekaj zagotovo. V novem središču bodo uredili tudi prostore pošte in Lekarne, ki so sedaj neustrezni» sicer pa naj bi investitor prostore v poslovnem i>bjektu pnxíal na trgu. Po pred-videvanjili naj hi tiiJ pivi objekt zgrajen že prihodnje leto. ■ bš Predsednica še naprej Marija Vertocnik Vcleixje, 8.julijii-Na torkovi konstitutivni .seji Upravnega odtv ora Savinjsko - šaleške območne zbornice Velenje, so opravili volitve predsednika in dveti p(xlpredsednikov za naslednje štiriletno obdobje. Predsednica bo še naprej, s polnim zaupanjem člantw. Marija Vertačnik. sicer predsednica uprave nazarskega Clkroja. Pi^d-predsednika pa prihajata iz dveh največjih druib v Šaleški dolini, dr. Evgen Dervarič je d i reki or Premogovnika Velenje, mag. Franjo Bobinac pa sredi julija prevzame predsedovanje novi upravi Gorenja. ■ mkp Mislinja se je poslovila od Mirka Grešovnika I t Po kratki, hudi bole zji i Je v začetku tedna umrl prejšnji župan občine Mislinja Mirko Giešovnik. V torek ob 18. uri so v kulturnem domu v Šmarinem pripravili žalno sejo za prvim županom občine Mislinja. ki jo je uspešno vodil kar dva mandata. Od priljubljenega nekdanjega župana, pedagoga in ravnatelja osnovne šole v Mislinji. so se poslovili vsi župani koroških občin, številni biv.si in sedanji svetniki tersokra-jani. Pokopali so ga včei aj popoldne. ■ bš r^^J^^ SAX Izflajd; časopisu ^zaloUilika In RTV ■iikS^ flrvUa.Q.o.fl.Vetenje tzlt^d ob čsMkih. Cena posâireznega izvoda ^ 280 &(T, mešalna nâroinina MQOSiï, uímess^ria naioćnina 3,150 SU, poletna naročnina 6.100 SIT. letnà n8n:iCnina 11.560 ST UreditfcMo: BcxlsZakcé^fdiieUor). Slana Vovk (odgovwril ursdmk), Uiena KrstK-Ptaninc (pomoCnica UfeAilKd), Jann Piesnik. Tatjsnè Bojana lp»Qal (n9vinačil-nis. Ob 8. url je bilo kar 3ÎÏ od 33 svcinikov, ki so do zgodnjih piipaldanskih ur z mize pospravili vseh 20 točk sprejetega dnevnega reda, zadnje loíke pa jc spremljalo vse manj svetnikov. Sejo je v odsoinosli župana Srečka Meha vodil podžupan Bojim Konttc. kije uvodoma za tri loćke (ki še niso bile zrele za obravnavo) skrajšan dnevni red med sejo malo spreminjal, saj sose svelnikom pridružili tudi predlagatelji píwa-meznih občinskih odlokíW. ki so jim dali besedo. Danes po-roCamo o pomembnejših odločitvah svetnikov. ja/lebc" Ona glavnih ločk dnevnega reda je bilo sklepanje o nagrajen-eih ob letošnjem obi^inskem pra/niku. Potem koje lani imenovanje oMinskih nagrajencev vse poletje dvigalo poliuêni pritisk vmestu, inje zaradi psamljen. Kol tudi o tem, da svetniki dobijo v odločanje že oblikovan predlog vseh občinskih nagrajencev In tako nimajo mc^žnasti, da se izrekajo o posameznih nagrajencih. Ali se s "paketom" strinjajo. ali pa ne. Predsednica komisije Ana Ro/ji Hribar je obrazložila, da so se člani komisije tako odloČili zato, da so vsi predlagani lahko dobili nagrade. Komisija pa je ugotavljala tudi, da predlagatelji za nagrade predlagajo eden drugega v stilu "ti mene, jaz tebe^* in da nekateri vsako leto na komisijo naslovijo več vlog. Zato je predlagala, da bi bilo dobro pravilnik o nagradah spreme* niii. Kot ludi o tem, da bi ukinili denarno nagrado, ki jo dobijo dobitniki občinskega grba, dobitniki plakete pa ne. Nagrade bi verjetno s tem dobile ena-kovrednejSi pomen, znalo pa bi se zgoditi, da bi bilo predlogov zanje manj. V razpravi sta se oglasila ludi Marjan (îsiher^ek. sterSku ter Eriki VerŠec. (fOllc- prvi skupni projekl Saše Svetniki MO Velenje že nekaj časa poznajo projekl ustanovitve regije devetih Šaleških in Zgornjesavinjskih občin, ki naj bi nosile ime SASA. **Ta zadeva nI nova. 7x nekaj let se vsi župani občin s lega območja prbade-vajo, da bi v btnloči regionalni razdelitvi Slovenije dobili svojo regijo SAŠA- Novo je, da smo poslanci dr/avnega zbora s lega področja, razen Mirka Zamer-nika, ki se bo verjetm^ priključil kasneje, v dr/avnem /boru vložili pobudo za u.stanovitev samiwtoj-ne regije. Veliko bolje bi bilo, če bi država ustanovila pokrajine z zakonom, Sc prej pa bo morala razmisliti o vsebini in financiranju. Regionalizem je zastal, ustavna komisija pri državnem zboru se s tem ise uk'varja. Na kojicu bomo v državnem zboru odločali o tem, kako naprej,*'je pred odločanjem svetnikov povedal Bojan Kontič (ZLSD). Svetniki so se strinjali, daje dobro, da la pokrajina res nastane. Franc Sever (SDS) je sicer že pri razpravi o dnevnem redu predlagal, da točko umaknejo, ker naj bi ptwegali na področje, kjer ima glavno besedo država, pa je pozneje projekl podrl. Po zakonu o lokalni samoupravi pa je, centra je dolg, tu niČ ne gre na kratek rok. Denar nI Usti, ki bi lahko projekt pognal v nebesa, denarje le osnova. V enem mij-uspešnejših smučarskih eenirov v lujini, Kromplatzu, že nekaj let niso izplačali dividend, A vlagajo v razvoj, domačinom nudijo delo. Med drugim Izdelujejo tudi hrano brez glutena ..." Tudi zalo pravijo, da se bo center na Golieh razvijal postopoma in da se bodo se bolj posvetili tudi športnemu turizmu skozi v^* leto, ne le pivJml. Crista proll <»ol- nje obstaja v vsaki panogi. **Zreče In volja tamkajšnjih ki>-vinaijcv, ki so razvdli ludi Roglo, so lep primer, da se da," smo slišali večkrat. Majj. Vladimir Malenk(»vić je dodal: "Nihče si ne dela utvar, da bomo tu našli zlato jamo s hiirimi in velikimi don^wi," Vendar je dobro, da se v projekl vključi tudi Širše okolje. Kadri in Dcprťmiťiiíiie Svetniki so dali st^glasje k imenovanju Sabine Gmi za direk- ključili okolico svijjih domov ali na njih uredili prizidke. Ob tem sosveinikl menili, da bi radi vedeli, kje so parcele, o prodaji katerih se odločajo. Iz predlo?,ene zemljiške karle, ki jo dobijo v gradivu, to namreč marsikdaj ni mogoče. O tem, kaj so na zadnji pred-p{^ilničana predlagal zgodovinarja dr. Milana Ževarta, Ivo Stropnik pa gospodarstvenika Boruta Meha. Sest od sedmih članov komisije je med kandidatoma z veliko večino glasov izbralo dr. Ževarta. Predloge za (îrb MG Velenje so poslali Lojze Ojstersek in KC IN za Marjana MarinSkii, Zveza kulturnih drušlev za folklorno skupino Koleda, KC iN za kiparja Cirila Cesarja ter Du.^an Ajt-nik. Marko Primožič in Slavko Korenič za Rudija Ževarta. Za plaketo je KC IN predlagal I-oJ-zeta Ojsterska, Andragoíiko druStvo Univerze za III. živ- ki se mu je zdelo neokusno, da ''nekdo predlaga 3 in da je ta nekdo Se direktor kulturne ustanwe", ter Karli Stropnik, ki je povedal: ^'Al let sem Ve-lenjčan, vse predlagane poznam, vem, kaj so delali. Izjema je Ctrll Cesar. Kolikor sem prebral v obrazložitvi, je vse, kar je delal, delal v službenem Času in je za lo dobil plačo. Rudi Ževart pa je \'sc delal v prostem času, pa vsega tudi ni dobil plačanega. Zalo ne razumem odločirve komisije, daje prav njega izbrala kot tistega, ki grba ne more dobiti." Svetniki so na koncu predlog za ie-toSnja občinska priznanja podprli. Septembra, na slavnostni seji sveta MG Velenje, bo Župan Srečko Meh nagrado za častnega občana podelil dr. Milanu Zevartu, grb MO Velenje Marjanu MarinSku, Kolcdi in Cirilu Ccvsarju, plaketo MO Velenje pa Rudiju Ževanu, Lojzetu Oj- kot nam je povedala tajnica občine Andreja Katic, soglasje oi^člnskcga sveta predpogoj za ustanovitev regije. Prvi skupni projekt, ki ga pripravljajo lokalne skupnosti $po-dročja SAŠA, je prav oživitev centra na (îolteh. Bojan Kontič je bil zalo ob odločitvi, da se MO Velenje vključi v projekt, zado voljen. "Občini Žalec in Celje se za sodelovanje v projektu nista odločili. To je njuna pravica. A to že keiže na odnos do regionalizma v Sloveniji. Ce bi priSlo do predvidene "velike^^ statistične regije s sedežem v Celju, to za naSe območje ne bi bilo dobro." ('e se ob tem Se malo dotaknemo razprave o tem, ali naj MO Velenje vsiopi v nwoustan ovijeno gospodarsko družboza cizivi-tev Goli, je na Številne pomisleke svetnikov direktor Premogovnika, svetnik LDS maj*. Kvyen Dvnarič, povedal: "Razvoj vsakega smučarsko rekreacijskega Počitnice na Planetu Tuš OdU. do 31.7.2003 Brezpidcne otroške ustvar]alr>e delavnice, plesna šola, dnižatme iqre, otroški glasbefii festival in k kaj. Vse prireditve se bodo odvijale pod strokovnim vodstvom usposobljenih vzgojiteljic in profesoric. Vsak dan dopoldan, od ponedeljka do petka, med 9.00 In 1Z.OO ter vsak četrtek popoldan, ob 16.00. Naj bo tudi vas otrok nasmejana zvezdica. Kjer so zvezde doma www. planet* tus.com UTRIP OD «€D€ DO TORKA - ÇM€T IM DOnOMIIiA s®. Sroda. 2. julija 200;{ Italijansko zunanjo minislrslvo je naslovilo osler prolusl zaradi izjav nemškega poslanca v Evropskem prirlamcnlu Mariina vSchulza. ki je ob nastopu italijanskega premiera in predsedujočega Evropski uniji Silvija Ber-lasconija naštel nekaj cčilkov na raCun slednjega. Njegove izjave so bile "íežkc in nesprejemljive žalitve na raćun ča^ii ministrskega predsednika Silvia Bcrluseo-nija 1er ilalijaaskih in evropskih Insliiucij. To je ministrstvo spt> ročilo tudi nemškemu veleposlaniku v Rimu Kliiusu Neuber-lu. Schui/ je v Evropskem par-lameni u sicer Izrekel v poslanskih klopeh večkrat izraženo mnenje o **italijaaskcm konllik-tu interesov", s čimer je izražal negodovanje, da Šef ilalijanske vlade kot medijski mogotec obvladuje italijanske medije, sodnemu pregonu ob ohtóbah glede korupcije pa se je izognil s spremembo zakonodaje njemu samemu v prid. Bcrla^oniseje nato burno odzval in Schulza "povabil", naj v nekem 1'ilmu o naeisiičnih koncentracijskih taboriščih, ki ga ravnokar snemajo v Italiji, igra vlogo vodje ta-himšča. Zaradi tega so sc močno poslabi$Jili odnasi med (talijo in Nemčijo, mediji pa so o incidentu poročali še nekaj dni. Slovaška policija je na mejnem prehodu s Cesko Skalica prijela češkega zdravnika, ki je v hladilni torbi prevažal človeške organe in tkivo. Zdravnik jc potoval na ČeSko in na moji ni ničesar prijavil, C ariniki pa so med pregledom v njegovem avtu odkrili prenosni hladilnik, v katerem je bilo 16 plastičnih vrečk z osrčnikom, kostni mozeg in 17 epruvet s Človeško krvjo. Po prvih informacijah naj bi Čeh vzorce hrez uradnega dovoljenja vzel z mrličev v eni od slovaških bolnišnic.. Čťlrlťk. [Î, julija_ Američani, ki řivijo v Evropi, so zapetek,4.julijii, napoveda- li ob enem največjih ameriških nacionalnih praznlkw, vrsto manifestacij, konccrtov in konlerenc v Berlinu. Na ta način so protestirali proti politiki ameriškega predsednika Creorgea Busha. /zdravstveno reformo napovedujemo veliko: stabilizacijo zdravstvenega sistema v finančnem smisiu, boljšo kakovost ter večjo učinkovitost in koristi za državljane, je minister za zdravje Dušan Keber ocenil na novinarski konferenci po seji vlade, ki jc sprejela predlog izhodišč za reformo. Na celotno besedilo osnutka t.L bele knjige zdravstvene reforme bo treba počakali še kak.Šen dan, po ministrovih bc.scdah pa reforma zasleduje Šest ciljev: pravičnost pri zagotavljanju sredstev, razporejanje sredstev po potrebah dr^.avljanov, boljšo dostopnost, razvoj sistema celovite kakovosti, učinkovitejše upravljanje 1er krepitev podredja javnega zdravja. Praznik vseh slovenskih rudarjev so po slovenskih rudarskih mestih obeležili s številnimi prireditvami. rudarji pa so imeli tudi dela prost dan. Petek. 4. julija Generalna državna tožilka Zdenka ('ernr jc predsedniku republike Janezu Drnovšku predstavila skupno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2002, pri čemer je izpostavila prizadevanje državnega tožilstva, da kazenske zadeve obravnava in rešuje v razunmih rokih. Predsednik republike, ki je podprl prizadevanja državnega tožilstva,je menil, daje potrebno stalno analiziranje in ocenjevanje izkušenj iz posameznih primerov z namenom, da bi zagotovili učinkovito delovanje državnih tožilstev. Junijski Pi^liibarometer ni pokazal bistvenih premikov v primerjavi s prejšnjim meseccm, pač pa trend zniževanja ocen, nekoliko povečano kritičnost in velik odstotek neopredeljenih, a slednje je značilno za pred- počitni.Ški čas, je na novinarski konferenci povedal predstojnik (entra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij na Fakulteti za družbene vede Niko Tc^. Vlado podobno kot maja podpirala dve pelini vprašanih (40 odstotka» maja pa 41 odstotkov), prav tako dve pelini je ne podpirata (41 odstotkov, maja 42 odstotkov), pc t-ina pa je neopredeljenih ( 19 od-slotkov, majapa 16 odstotkov). Med ministrstvi je tudi tokrat najbolje ocenjcna služba vlade za evropske zadeve, na dnu lestvice pa je ministrstvo za gospodarstvo. Napovedano zdravstveno reformo podpira 78 odstotkov vprašanih, 66 (Odstotkov vprašanih se zavzema za ohranitev sedanjih zastave in grba, 60-odstoIno podporo pa je dobil tudi napis na grobiščih medvojnih in povojnih žrtev, ki ga določa zakon o vojnih grobiščih. Si)bola. 5. julija Na Ludranskem Vrhu nad Orno na Koroškem je potekalo srečanje drŽavnikw in državljanov pod Najevsko lip(3, ki se ga je udeležil tudi predsednik republike Janez Dmos^ok, V nagovoru udeležencem, .skupno jih je bilo okoli tisoč, je Drnovšek spomnil na prizadevanja Slovenije, da bi dosegla cilje, ki si jih je zastavila ob osamosvojitvi le-la 1991, koje bilo pri Najt^ki lipi prvo srečanje. Ob tem pa je Izrazil odločno nasprotovanje '^različnim blatenjem", ki se v zadnjem času pojavljajo glede dogodkov na Koroškem ob osamosvajanju Slovenije. Študentje vseh treh akademij ljubljanske univerze - Akademije za glasbo, Akademije za likovno umetnost ter Akademije za gledališče, radio, film in televizijo - naj bi najkasneje od leta 201)9 dalje predavanja poslušali v novih prostorih. Do takrat naj bi bila namreč končana novogradnja vseh treh akademij, ob tem pa.še vedno ni jasno, kje naj bi se akademije po novem nahajale. IXedcIja. (>. julija Dan prod koncem svojega poldrugo leto trajajočega mandata na Kosi'vvu je vodja misije ZN na Kostwu (UNMIK) Michael Sîeiner podpisal kazcttski zakonik in zakon o kazenskem postopku na Kosovu. Nova zakonik in zakon bosta zamenjala v pokrajini doslej veljavni kazenski zakonik .fugoslavije, (iospodarskc družix; in samostojni pcxJjelniki posamezniki, ki organizirajo javne prireditve (npr. v di.skotekah ali nočnilí klubih), bodo morali t)dslej po do-l*x:bah /akona o zasebnem varovanju in o oliveznem organiziranju službe varovanja zagotoviti usposobljene varnostnike. Takšnih prireditev siccr od nedelje naprej ni poirebno prijavljati policiji, je pa todolžnost drugih oi^inizalorjev prireditev. Ponedeljek. 7. julija Varuh Človekovih pravic Matjaž Ilanžek je predsedniku republike Janezu Drnovšku predal poročilo o delu varuha za leto 2(K32. Varuh je poudaril, da glavni problemi nastajajo zaradi dolgotrajnosti reševanja upravnih in sodnih zadev. Še zlasti je izpostavil primere počasnega odločanja služb, kot so centri za socialno delo, ko gre za dodelitve otrok inje dolgotrajno reševanje primerov za razvoj otroka nesprejemljivo. V letošnjem poročilu je posebno poglavje namenjeno po-dn")Čju oirokovih pravic in nasilju v družinah. Ameriški civilni upravitelj v Iraku Paul Bremer je danes napovedal, da b so včasih prihajala z nekaterih A^J tirani taka opozorila, so jih tisii "ki so blizti priilniže\'anju Evropi" zavračali kot rten temeljena, zdaj vendarle že tudi na naj-od^vomejšiJf nmtih opozarjajo fia nekatere težm'e, Id nas bodo doletele, O osiromašenem državnef^ proračuna, ker ne ho toliko carine in dm-kov, o novih brezpaselnih. ker nekatere dnižbe nove hmhirence ne hoda preživele: na težave, ki jdi čakajo, ie vedno ojxizarjajo kmetje. Skrtiika. bliže ko smo zdntžir\'i, večje se nam zdijo teža\'e. s kateri/ni se homo soočili. In ta obljubljena Evrope za mnoge ni veČ tako lepa koi smo jo ope\'aJi še nedolgo tega. A trkali smo na vrata, vrata so se nam odprla, zdaj smo primorani vstopiti. Ob težavah, ki so povezane z vstoixinjem v evropsko dnižino, imamo tt^di več takdi, ki so v glavnem Mj domače, Cepmv tudi pogosto tudi manj vidno povezane s/wvezovanjem. Ustavna komisija se je še vedno iihvrjala z zloglasnim 143. členom nstave, ki naj bi omo^čil ustanavljanje pokrajin, kot smo sijih po novem zamislili. Ne le kod prostovoljno sodelovanje obCin. Napovedi odgovornih, da jeto moč doseči tudi biez spremembe ustave, so očitno potegnjene za lase. In ko še tudi ne vemo, koliko pokrajin ali okrajev naj bi pri nas imeli, nam preti ukinjanje vso j enih okrajev. Volilnih! A v eni od strank, kije proti spremembt volilnega zakona, opozarjajo, da tudi to vodi v neke vrste centralizacijo. Prišlo naj bi do neenakomerne zastopanosti/ioslancev, iz\r)ljeni naj bi bili le po.sland iz večjih centrov. Ne vemo, če nas tudi v ^^'ezi s tem čaka kak referendum, znano pa je, da i^onio na glasovalna mesia odšli 21. septembru. I^rvdstavniki .sindikata s sekretarjem .sindikata za trgovino Ladislavom K/dužo, donedavnim pn'im možem celjskih s\'olyodnih sindikatov, so namreč predsedniku pariamenta izročili potrebno šie\'ilo podpisov. Seveda fahko v predrejerendumskem času pričakujejo še veliko borbo tistih, ki zagovarjajo, da je nedelja Čas za počile k, in dnigih, predvsem iz vodsďa trgov.skih družb; ti bodo wli\-ce opotrehnf)-sli dela tudi ob nedeljah poskušali prepričati tudi z močnim argumentom, ki naj hi prizadel prav zaposlene i' trgovini Da bi namreč v primem, če bi tak referendum uspel, ostalo na cesti najmanj 500 trgovcev. Morda nas čaka jeseni.še en referendum, če bo skiipinij ki je proti temu, da pn)stiiucija ne hi bila več prekršek, uspelo zbrati dovolj glaso)' o!x\/no\'. Se\'eda pa je zdaj it t di čas, ko nekateri razmišljajo o prijetnejših lemah, še posebno, če so že na dopustu. Zu letos naj bi veljalo, da \x> še več Slovencevprežh'ljalo dopust kar doma. Dmgi bodo še vedno odšli na morje ali v kako naše zdrm^ilišCe ali terme. Kot zdaj kaže, bodo Slovenci lahko hodili kmalu v kake "domaČe" terme tudi v tujino. Termam OUrnia je že uspelo kupiti Tuheljske toplice v Hn'aŠkem Zagorju, Termam Čatež so i' fíosniin Hercegovini prižgali zeleno luč za uredite\- term v ilidži. Zal mnogi opozarjap, da so cene i' naših zdraviliščih visoke. Kar v vseh in tu ni mogoče izbirati lako kot nas prepričujejo vza\'odu za zdravst\'eno varstvo, da je treba dražja zdravda zamenjati za cenejša. Ker da so olx>ja enako učinkovita. visne cenlralne banke. Novi bankovci bodo temeljili na podobi tistih, ki so bili v uporabi pred zalivsko vojno leta 1991, na njih pa ne lx> upodobljen Sadam I lu-sein, je pcîvediil Bremer. Iračani bodo imeli za zamenjavo ban-kovccvčasdo 1?. januarja 2004. Torek. 8. julija Zaradi višjih nabavne ccne na svetovnem trgu v zadnjih Štiri-najslih dneh se je neosvinčenl 9.^-oktanski bencin podražil za tri tolarje. Sedaj je treba za liter iHlŠleli 189,5 lolajja, neosvinčenl 98-oktanski bencin je dražji za 3,2 lolarja in od torka sianc 195,5 tolarja /a liter. Dizelsko gorivo se je podražilo za 40 sto-tinov (164.8 tolarja za liter), cena kurilnega olja za ogrevanje pa bo v prihodnjih 14 dneh ostala nespremenjena pri 85,1 lolarja za liter. žabja perspektiv« Jure TrampuŠ T"^«« je bil zelo vroč in pod t a ripa-i mklimo je se\ 'al raču nalni^ki Ji^^^ zaslon. HHo je že .skoraj temno, ko sem vendarle kimčal in se za osvežitev in lahko noč zapeljal na liencinsko postajo. A se ni izšlo, od zadaj me je napadel Kehro\ ' zakon in pot do mrzlega pt\'a so mi zaprle rešetke. Uuh, bdo jepn'ič, da .sem občutij represijo lihentlnega ministra. A žeja že ni bilo tako izbirčna, da .si nisem izbral nekaj vitaminov. Tistega dne se pa'a nisem dotakni}, naslednjič pa sem siga hipil malo prej. Keber me je (za zdaj) prevaral samo enkrat. » ^ à Zgodba o alkoholnem zakonu dve plati, njegov namen je gotovo dober, alkoholizem se v leh krajih preganja že od nekdaj. Tako se je pred krtksnimi sto leti po deželi razširil pro-hibicijski katolicizem, kije z Iwrlienimi gesli - tu/pijemo se à studenca, ži\'ela abstinenca - očiščeval v kozarce zagledane vernike. Podobno se je poskusilo tudi/>eidesei let kasneje. Pii ttuli danes, ('ejehmčen cilj Kebrove vojne .svetel, pa je \'prašljiv alipa vsaj nesrečno izbran način, kakogtj namercn a izboje\'ati Eden izmed »vamostnilu ttkrepovje recimo prepoved prodaje alkoholnih pijač j>o 21. uri. Kdor zahaja v trgovine po koncu jVDnevnikov, hitro opazi da so takrat nenavadno polne in da je malo pred de\'eto vrsta pred blagajno daljša, kot kakšno uro prej Tisti, ki se s^wgledujejo z alkoholom. dobro vedo, do kdaj ga lahko kupijo, zato ga pač kupijo maloprej Delajo in praznijo zaloge. A s peharjem suhUi hnišk ježe tako. da te hitro zamika in Zi'abi Sam .se spomnim prvega ljubljanskega leta, ko .wa z bratom kot i^odn/sla^ bmca uvedla ukrep, da je prvo vedno v hladilruku. Ko je zmanjkalo steklenic, sva si opasala gajbo in jo mahnila do najbližje trgovine. Pivo naj ne bi bilo namenjeno nezavestnemu opijanjanju, ampak zgolj študentski popestritvi drugače tako zelo šutdijoznih noči A *>openicijo gajba^ sva vzdržei-ala le kakšen mesec ali d\'a. Zelo hitro se je namreč izkazalo, da steklenice iz hladJlnika izginjajo prehitro. Hitreje, kot dmgače. Da obisk ali dva popijeta pivo ali cha preveč in da ni nič bolje z gostiteljema. Z bratom .sva prepms-to ugotovila, da prilika dela tam in da finančno ne zmore\ a slediti navidezni žeji (Jajlx) s\'a oklestila in pň o je poslalo načrtovano. Da ne ho nesporazur}wv, po(X)lrioma podpiram tiste, ki poizkušajo zmanjšati alkolioliziranost Slovenije, ki opozarjajo na Škodljh'eposledice, zdravstvene (ežave, agresivnost, prometne nesreče in razdrle družine. MLsHm le, da neusmiljena prei^ed (namenoma sem izpustil besedo prohibicija) nikoli ne reši problema. Če bi država rada zmanj.sala porabo alkohola, naj to rutredi z izohraže\'anjem, inflacijo inšpek-torje\' in protialkoholnih agentov, povečanjem tro.^arin, z ugodnostmi za abstinente, rutj to naredi z sulj^ encijami za nealkoholne pijače, z lastnim zgledom, načinov je veliko. Čepa se država odloči, da zapre dostop do prepovedanega sadeža, pa ga bo naredila za se bolj zapeljix'ega. Žejni si bodo pijačo pač pri.skrheli malo prej, mhido.stniki pa bodo zanjo pobara h svoje starejšega prijatelja. In ti jim bodo, če ?ie drugače VsSaj zaradi spiymina na nekebrovsko mladost, v veliki meri tudi ustregli. Ustreči pa znajo tudi nekatere prodajalke, ki ponujajo alkohol brez račtma, ali (Hi gostilne, ki recimo zjutraj ob kavah raz} e.selijo .^e s šilcem brezplač'nega žganja. Slo\'enija je dežela, kjer si lahko brez večjih težav poiščeš kakšno dnigo, bolj prepovedano mamilo, in pot do .skritega alkohola gotovo ne bo težka. Keber tako vrat ni zaprl, ampak zgolj priprl in nisem ravno prepričan, da bo zakon kaj bistveno spremenilpi\\ske navade veselega sloven-.skega naroda. Bom pa zato sam, če bo žeja res tako huda, kdaj prej zavil v trgovino. (Tale Žabja i^erspektiva je bila v tej sezoni zadnji ialMirski članek. Pisci so se razgtd)ili po počitnicah, jeseni pa se gotovo vmejo. Prijetne/Kfčitnice tudi bralskem avditoriju.) GOSPODARSTVO Nov Gorenjev prodajni center v Zagrebu Naložba jo veljala 12 milijonov cvixn'-Na enem inc»sl.u celotna paleta proizvodov Milena HrstiČ ■ Planine_ Velenje, Zagreb, 7. julya - V ptincdcijck jc Gcircnjc v 7.agrc-bu (>dprlo 1Î0V razstavo - prodajni in skiadiscno-dislribucij-ski cenicr. V objeklu, velikem več kot J4 tisoč kvadratnih iiic-Xro'v, Ctorcnjtí Zagrch, d.o.o. zdaj na enem mestu zaokmžiije vse svoje dejavnosti in kupccm prikaže celoinn paieU) i/delkw, kijih ponuja na hrvaškem trgu. Naložba je veljala 12 milijonov evrw. Cîorenjcvi proizvodi so v sosednji HrvaŠki prisolni že več kot 50 leî. C/orcnjc Zagreb s 131J zaposlenimi pa je eno od prodajnih podjetij Gorenja. V preteklem letuje bilo na hrvaškem trgu prodanih 32U.(iUO aparatew l>cle tehnike, 45.000 kosiw k-u-hinjskih in kopalniških elementov, 75.000 grelnikov vode, 20.000 lelevi7X)rjcv, 50.000 malih gospodinjskih aparatov, 200,000 kvadratnih metrov keramičnih pl(5ščic- C.elotna pn^-daja je znašala okoli 100 mili-jonw evrov, kar podjetje Cîore-nje Zagreb uvršča na hrvaški le- stvici «4t)0 največjilí« na 59. mesto. Konec maja pa je v Zagrebu nove prostore, velike 500 kva-dratnili metrov, odprla ludi Go-renjeva družba Hyundai Auto Zagreb, pooblaščeni distributer za podrcíčje Hrvaške. NaU^žba je veljala 4 milijone evrov, prt)-daja Hyundai auta, kjer je za-po.sicnih ljudi, pa je lani dosegla 27,5 milijonov evrov. Prvi pokrajinski podjetniški Forum v državi začel delati_ Nosilci slrćiteškega odločanja so se povezali v pokrajiriski podjetniški forum, da bi lažje v[)livali na liilrejši razvoj osreclnje Slovenije Žalcc — Poslovneži in vsi. ki si Želijo, da bi se osrednja Slovenija, s čljiier pojmujejo Celjsko. Savinjsko, KoroSko In Posavsko ter Kozjansko območje, razvijala hitreje» so se pred dnevi v Žalcu zbrali na ustanovni skupščini Pokrajinskega podjel ni.^kega foruma. Za prvega predsednika tega združenja, ki je uskladilo razvojna stremljenja kar 32 občin na tem območju, so izvolili Matjaža Pavčiča, predsednika uprave Klasje Celje. Ustanovni člani pa so na inavguraclj-ski slovesnosti poslali poleg ministrskega predsednika slovenske viade. mag. Antona Ropa. še ministrica regionalni razvoj, Zdenka Kovač, minister za Šolstvo, znanost in .iport. dr. Slavko Oaber, ki so se inavguracljske svečanosti ludi udeležil, poleg njih pa še nekaj nosilcev državniških funkcij, KakšniJi slo, v Pokrajinski podjetniški forum zbranih nosilcev strateških go.spodarskih in družbenih odločitev, si bo odslej usklajeno prizadevalo za hitrejši razvoj in njegove spodbude, tako v sredinah, v katerih delujejo kot manager-ji. kot širše v okoljih, ki lahko svoje potenciale Še bolje izkoristijo za svojo blaginjo in zmanjševanje razvojnih razlik. Med drugim Pokrajinski podjetniški forum vsem nosilcem lokalnih razvojnih usmeritev, županom in županstvom, ter vsem napredno mislečim institucijam in posameznikom ponuja tudi možnosti za sodelovanje in izmenjavo informacij. Cden od osnovnih namenov Pokrajinskega podjetniškega foruma, ki je svoje aktivni>sli zastavil z upoštevanjem vseh realnih okoliščin, ki spremljajo managerske vsakdanjike, je tudi povečati sodelovanje zdržav-niini institucijami in centri odločanja. v Evropi regij je namreč tako horizonlaJnc^ kot vertikalne povezovanje odločibio za uspeh in razvoj. Matjaž Pavčič, prvi predsed' nik Pokrajinskega podjet-niši zdravilno učinkovino, vendar se med seboj razlikujejo ceni, bodo morali izbrati cvnejše zdravilo- To bc)dť> lahko narediJi tudi farmacevti - tibodoiiamreč lahko predpisano zdravilo za menjali za cenejše v primeru, če bo zdravnik na recept predpisal dražjega, razen v primeru, ko zdravnik lega ne bo dovolil. Na 7^ZS poudarjajo, da naj ne bi bil s tem novim ukrepom ogn")žen ali prikrajšan noben slovenski bolnik. To utemeljujejo z dejstvom, da na slovenskem tržiÁČu nI nekakovoslnih zdravil. Generična zdravila, ki so praviloma cenejša kot originaJna, naj ne bi bila slabše kvalitete. Z novim pravilnikom pa bo določen najvišji znesek, ki bo še pííkril iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. v praksi naj bi to izgledaio tako, da se bo zdravnik odločal med zdravili, ki so na voljo in imajo isto učinkovino, obliko in vin v ccnejšem zdravilu, ali pa bo potreba po dražjem zdravilu kakiï drugače sirokovno utemeljena. Ikkrat bo moral na recept napisali oziîako "ne zamenjuj", saj bodo imeli tudi farmacevti moč. izbral generično zdravilo, ki bo cenovno najbolj ugodno. Bolnik bo s tem seznanjen. Zdravnik bo lahko prepisal ludi dražje zdravilo, če bo recimo Ugotovil, da ima bolnik alergijo na kalen) od nebistvenih sesta- nioi^nost zamenjati predpisano zdravilo za cenejše. V lakem primeru bolniku tudi ne ho treba doplačali dražjega zdravila. To se ne b»o zgodilo tudi. če predpisanega cenejšega zdravila ne bo na zalogi. Bolnik bo brez do- plačila dobil drai^jc zdravilo. Zavarovalnica bo opravljala nadzor nad predpi.sanimi dražjimi zdravili tudi pri zdravnikih. In zakaj st) se na ZJ'^ odločili z^ takšen ukrep. Zarad i.stroškov in preplitke blagajne, seveda. Podatki kažejo, da so samo v prvih petih njesecih letošnjega leta za zdravila porabili 21.5 milijarde SIT Na ZZZS so načrtovali v tem Času vsaj fi(X) milijonw manj z-a izdatke za zxlravila, zato pravijo, da so zaskrbljeni. Novpra-vilniko predpiswanju zdravil pa naj bi vplival tudi na dobavitelje zdravil, saj pričakujejo, da bodo morali znižati cene. Dejstvo je, da se bodo lahko po uvedbi novega pravilnika premožnejši bolniki še vedno cidločali za dražja zdravila, kijih bodo pač sami doplačali. Soci-alnoŠibkejŠi bodo morali pristati na to,da jemljejo cenejša zdravila. In kljub zagotovilom strokovnjakov, da so cenejša zdravila enako dobro kol dražja, bo ob tem marsikomu porajan dvom o tej trditvi in grenak priokus, saj so socialne razlike na področju zdravstva vsak dan večje. Socialno Šibkim astajajo dolge čakalne vr.stc in c^čitno tudi najcenejša zdravila. Prva vrednota in osnovni motiv -profit Na nedavni skupščini so člani Obinoene ol)rten zbornice Velenje izvolili novo vodstvo in sprejeli smernice delovanja za naslednja štiri leta - Temeljne usmeritve temeljijo na dobrih poslovnih R^zultalih Območna obrtna zbornica jo v občini Žalec. »To so glo-Velenje ima 750 članov, pri balni okvirji delovanja, ki jih njih jc zaposlenih blizu 1300 lahko predvidimo v naslednjih delavcev, kar je približno toliko kot leto prej, v katerem so zaznali upad podjetniškega interesa. Ni značilen le za to okolje, ampak za celotno drŽavo, Po mnenju sekretarke zbornico Sui\j« Jamnikar dejstvo ni nič presenetljivega, saj č*\s nI najbolj prijazen do malih podjetij in obrti Ali bo prihajajoči, jc- po njenem mnenju • težko reči. Ùani zbornice vsekakor pričakujejo veČ prijaznosti in naklonjenosti »Vseh dogodkov ni mogoče predvideti, zatojc skupščina sprejela mandatni programov katerega jc vključila znana dejstva. ki bodo vplivala na razvoj obriništva in malega podjetništva ter k temu dodala še zbornici la.stne naloge. Nekatere cilje samo si že postavili, druge si Se bomo, ukrepe, kako jih doseči ter predvideli spodbude za obrtnike, s katerimi bomo pripomogli, da bodo ti ostali pomemben Člen gospodarske verige. Po zbranih podatkih usmeritve temeljijo na dobrih poslovnih rezultatih in k temu bomo kot stanovska organizacija težili tudi v bodoče. « Zanesljivo bodo, pravi Jam-nikarjeva, vplivali na nadaljnji razvoj podjetništva, vstop Slovenije v družbo ČUmic Evropske skupnosti, sredi letošnjega maja sprejela vizija o brtno-z^ orni enega sistema, napovedane davčne reforme, pred vrati je novela obrtnega zakona, še letos pričakujejo sprejem zakona o podjetništvu. ki bo nadomestil zakon o pospeševanju malega gospodarstva. Na to, ali bo prihajajoči Čas prijaznejši in bolj naklonjen razvoju malega gospodarstva in podjetništva. bodo vplivali tudi nekateri lokalni dejavniki. »Pričakujemo, da bodo lokalne skupnosti sprejele dolgoročne razvojne programe, v katerih bodo namenile obrti in malemu podjetništvu primerno mesto.« Prijaznejše in b<íljše pogoje za delo obrtnikov naj bi prinese) dolgoročni regionalni program sta listič ne celjske regije. Do konca leta naj bi postali člani velenjske obrtne zbornice obrtniki Vinske Gore, ki žc nekaj časa sodijo k Mestni občini Velenje, zbornične zadeve pa opravlja- Sonja Jamnikar, sekretarka Obmoéfíe orbten zbornice Veineje. »Pri uanavanju no* vosti bomo psoKuiali biti kreativni in jih izkoristiti v dobro obrtnikov.» Štirih letih. Novasti niso malenkostne in zbornici 1er njenim Članom napovedujejo zahtevno delo. Zanesljivo jih bodo dopolnili še drugi aktualni dogodki, na katere se bomo, tako kot doslej, poskušali odzvati kreativno, povedati članom, katere novosti so zanje dobre in katere ne.« Kot je še naglasila .ïamnikiir-jeva. ima zbornica izdelan Se svoj program ukrepov, s katerimi želi ponovno spodbuditi zanimanje za obrt, ustvariti pozitivno klimo za razvoj podjetništva. Poleg nekaterih spodbud v zvezi stem načrtujejo lake povezave na lokalni ravni, ki bodo članom zbornice zagotavljale pogoje, v katerih bodo lahko uresničili svoje podjetniške ideje. »Zbornica ostaja v službi ohrli in podjetništva, sledila bo vrednotam članstva. Temeljni cilj delovanja stanovske organizacije je uspešno poslovanje, lorcj ustvarjanje profita njenih članov na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Osnovni motiv je, ki ga bododosgell ic pdojetniško naravnani obrtniki. Njihvo delo morn spremljati odličnost In knkovost, znanje, inovativnost, za kar se bomo trusili tudi na zbroni-ci.« je še dejala sekretarka Obmoičnc obrtne zbornice Velenje Sonja Jmanikar, ■ Tp 107,8 MHz FM 88.9 MHzFM AKTUALNO Novo reševalno vozilo Sodobîio reševalno vozilo je^ sinlo 14 milijonov lolai jev - Denar zagotovili v zavodu sami - Reševalci ici no prevozijo ver kol 2(K).0()0 kilometrov MitenA Krstić - Planfnc Mo/irje, 4. junija - Mcvnosli, du bi 7 uporaben novega reševalnega vozila čakali do uradne siovcsnosli ob predaji, kî je bila v pelek, v /gornji Savinjski doiini ni bilo, Vozilo, vredno 14 milijonov tolarjev %o začeli uporabljali lakoj, ko so ga dobili. Pri tem so poudarili, da lukega vozila doslej še niso imeli. Direktoriea javnega zavoda /gornje Savinjski zdravstveni dom Mozirje zdravnica Ida Pu-s(i>sknišek— Kruniťr pravi, da jc novo rezalno vozilo najwčja naložba zadnjih nekaj lei. »/anj delno itkuSali sredslva dobiii i/ ol^in.vendar na njihovi strani za lo ni bilo pojvluha. Vsa sredslva, rayen dveli mili-jomw, ki jih je prispevala drsava iz naslova demografsko ogrtx^cnih območij, smo prispe-valisiimi.« Občutek ima, dodaja, da na lam področju prihaja do velikih nesporazumov. Občine menijo, da so lakc stvari dolžni kriti zavodi. Sredslva» kijih zavarovalnica namenja za amortizacijo so premajhna, drsava pa je prepričana, da je dolžmwi ustanoviteljic pomagali pri lakih naložbah. To pa so lokalne skupnosti. »Nič nima- Novo vozito je ponos Zgornje $a>/iniskega zdravstvenega doma mo proti, če <'>bčine linaneirajo gasilske avtomobile, kar je zelo potrebni in pomembni, a če pogledale na cesto, srečujete na njih reSevalne avtomobile vsake uro. Prevažajo ljudi. Ti pa so najpomembnejši: bolni. pi^ki> dovani ... NaSa vozila morajo biti zato vedno brezhibna.« Janko SrucelJ je vodja re&val-nc sluj^be. P(5vedal je, da so di> slej imeli re.^evalei kar nekaj težav zaradi dotrajanih avtomobilov, ki so se jim kilometri kopičili. »/godiio se je, da smo z avtomobili ostali na nitki, voženj puje vsakdan več.« Pet re.k'val-cevv /gornje Savinjskem zdravstvenem domu letno prevozi če/ 200.0n0 kilometrov. «Nase območje je eno največjih in konllguracijsko najbolj zahtevnih. Pogosto sc je dogajalo, da .smo imeli pozimi velike težave. / avtomobili,ki .smo jih imeli, nismo prišli do kak.^negji pacienta in znajtisc je bilo ireba drugače. Paciente so nam vozili v dolino s planin tudi s traktorji, /daj tega ni več, ker se odločamo /a taka vo žila, s katerimi lah- \da Pustosíemšek - Kramer: »Na strani občin za nakup novega vozila ni bilo postu ' ha.« Janko StniceiJ: »Naše območje Je eno največjih in konfïguracijsko najbolj zahtevnih.« ko pridemo poVsSod,« pravi in dtxlaja, da si želi, da bi župani /gornje Savinjskih občin, ko bodo razporejali sredstva, imeli v mislih tudi lo. Številne novosti na 36. MOS-u_ lI(Jeležl)() napovcHlalo več kol 90 % lanskih lazsiavljaleev - Med številnimi iiovoslml ludi P()sl()\na avejiija Mednarodni obrtni sejem v Celju je največja sejemska prireditev v Sloveniji 1er drugi največji obrtni sejem v Evropi (takoj za muenchenskim). Predstavlja povezavo med Zahodno in Jugovzhodnem Evropo lako v geografskem kot gospodarskem pomenu. MOS vsako lelo pritegne več kol 1700 raz-siavljaicev iz 30 dr/av sveta in večkol 175 obiskovalcev. Kol so pt'jvedali na dmzbi C elj-ski sejem bo lc!ačine Savinjske statistične regije s poudarkom na turizmu in znamenitostih. Za skupno predstavitev se je doslej že odloČilo (xl olx'in širnega celjskega ol^nv^^Cja. Na novi lokaciji se hlníli izva- jalci gradbenih dejavna^ti. Med večjimi novostmi velja omenili tako imenovano Poslovno avenijo. V tem projektu bo družba Celjski sejem p<> nudila pt>sk)vniin oliisk(walceni sejma priložnost in možnost ogleda največjih dobaviteljev teh storitev v državi. V Poslovni skupnosti za vino-gradniSn'!") in vinarsivo Slovenije sose odločili, da Ix^o vino umestili tja. kamor po njihovem mnenju sodi - v mesto, Meslo vina $iO poimenovali svoj sejemski nastop, popestrili pa ga bcHlo z ulicami viaskili kleli, z galerijo vin, z zgradbami, ki so p(.)vc/ane z nijno kapljico ter osrednjim prireditvenim prostorom. V zadnjih nekaj leiih Mednarodni obrtni .sejem K'jgatijo Se .številne spremljajoče prireditve. kol so posveti, razprave o najbolj žgočih temah s področja oi>rti in potljelni^lva. lU-di letos teh ne bo manjkalo, kol ludi ne zabavnih prireditev. ■ t p Projektna skupina za izvedbo projekta "Ravnanje z odpadki'* MO Velenje predstavlja Stara hiša, nova fasada Riizpis finančnih spodbud za obnovo starejših zgradb je za letos zaključen. Trajal je od 14. marca do 19. maja. V lem času jc na Agencijo za učinkoviio rabo energije pri.spelo 280 vlog, kar je bilo dovolj za porabo predvidenih milijonov tolarjev, (îlavi pogoj, ki gaje bilo potrebno izpolnili je bil prihranek energije, ki je moral biti vsaj 10 (KH) kWli vciiein letu. Subvencije ,so bile namenjene loplotnim izolacijam fi^ad. loplotnini izolacijam streh, menjavi oken in toplotni izolaciji stropov. Usirezen prihranek je običajno bil dosežen s toplotno izolacijo enega od naštetih elemenuw ovoja stavbe, samo zamenjava oken pa ni bila d(wolj. Ib pomeni tudi, da je to-ploina izolacija ne izohrane stavbe ekonomske učinkovit ukrep tudi brez subvencije, saj da velik prihranek energije, ki lahko v nekaj leiih pokrije celotno investicijo. Poglejmo/aio nekaj značilnosti s katerimi se srečamo pri obmm fasade. Toplota s katero ogrevamo bivalne prostore, si iz njih razmeroma hiiro najde pot skozi obodne konstrukcije v okolico. Takaje njena narava, vedno prehaja s toplega na iiladnejše mesto. Kako hitro ji to uspe, je odvisno od kvalitete obodnih kon.strukcij, zuna-njilisien,oken, vrat. stropa in tal. Veliko jc odide prav skozi zunanje slene predvsem zato, ker imajo največjo povriino med vsemi naštetimi obodnimi elementi. Sc posebno intenziven je prehod (oplolc .skozi toploino neizo-tirane sicne. Takih stanovanjskih zgradb je pri nas veliko, saj nekje dii leta 1981) toplotna izolacija ni bila obvezna. Lastniki teh zgradb si danes upravičeno zastavljajo \prai>anje, ki se .skriva v naslovu: Ali je smiselno delati novo fasado na staro hišo. ICak^ni so torej razli>gi za toplotno izolacijo? Predvsem se izbolj.^jo bivalne razmere. Temperature na notranjih povn>inah zunanjihstensezviSajo kar dobro vpliva na počutje v prostoru, Toplola> ki sc akumulira v stenah, sc pri izolaciji iia ^al1anji strani, pozimi vrača v prostor, v poletnem času pa ostanejo stene hladne, saj so z zunanje strani zaSčilene s U^pio-ino izolacijo. Toplotna Izolacija močno zmanjša ludi toploine Izgube zaradi toplotnih mostov in s lem pre* prcčuje kondenzacijo v notranjih vogalih in na siikih sten z betonsko ploSčo. Vvečini prime-Tov sc izkaže, da sc nam inveslicijav loploino Izolacijo zunanjih .sten povrne s prihrankom pri streSkih ogrevanja prej kot v 10. leiih. Kakšen je la ekonomski eťekl.je najlažje pojasniti na konkretnem primere. Vzemimo enodrui^iasko hi5o,ki ima dve staníwanjski ciaži z zunanjimi tlorisnimi merami 9m x 11) m in naj stoji v khmatskem pidročju, ki je podobno kot v SaleSki dolini. Zunanjizido-vi so i/ modularnih opečnih blokov, debeline 29 cm, na notranji in zunanji strani pa je omet i/ malte. Izračunamo lahko, da ta hiSa izgublja skozi zu* nanje stene v vsakjkurilnisezom 19486 kWh toplotne energije» To je 10.^ + kWh/m2 slene. Sedaj pa jo toplotno izolirajmo. Najprej ugotovimo, da mortmo pri tem upoštevati novi Pravilnik o toplotni zai5Čiu in učinkoviti rabi energije v stav-balî. 'la pravilnik predpi.suje največje dovoljene toplotne preliodnosti posameznih dek)v stavbe, vendar v prvi vr-sii obravnava stavbo kol cek>lo in pred- pi.suje energijo, ki jo sme sla vb a porabit i za ogrevanjevenem leUi. ie bise držali samo predpisanih toplotnih prehodnosti obodnih konsinjkcij ne bi Izpolnili glavne zahleve - predpisane količine energije ogrevanje./azunanje zidove je predpisana največja toplotna prehodnost Ofi W/m2K. vzeti pa moramo nekoliko nižje vednosti, nekje med 0.4 in IJ,5. Praktično tc^ v na^m primeru pomeni debelino toplotne izolacije 6 cm. S loploln lativnost. na primer s toploino izolacijskim ometom, bi le ta moral bit. debel 28 cm. Tudi siporeks ne pride v pi'^tev. Njegova debelina bi morahi biti 22 cm. Vsaku hiša je .si.stem zase s s"vojimi gradbeno fizikalnimi lasinoslmi, /ato je še posebno pred izolacijo fasade potrebno izbrali najustreznejšo resilev. Predvsem moramo preprečili nastanek kondcnzacije v gradlx^nem sklopu. Izbiramo lahko med prezračevani-mi in ne prezračcvanimi fasadami, glede na debelino zaključnega sioja pa med tanko slojnimi in debelo .slojnimi. Vsaka vrsta ima svoje značilnosti. dobie in slabe. Po toplotni izolaciji so zidovi zaščiteni pred velikimi icmpcraiurniini spremembami, ki jih noben material ne prena^i prav dobro. Standard bi-vanja se je izboljšal, saj stene vzimskem Časa niso vtíč líiko hladne, poleti pa ne tako vroče kot prej. Skozi zid sedaj uhaja le kWh/m2, prihranek je 69 kWh pri vsakem ni2 toplotno izoliranega zunanjega zidu. Upravičenosi investicije oziroma čas v katerem se nam bo v toplotno izolacijo fasade vložen denar povrnil kot prihranek pri manjSih stroSkih ogrevanja» pa je sedaj zelo odvisen od cene energije in od tehnične dovršenosti ogrevalnega sistema. Ogrevanje s kurilnim oljem pomeni pri slarejsi kurilni napravn ceno okrog 12,5 tobrjev za kWh, daljinsko ogrevanje z vročo vodo pa okrog 6,5 ti>laT7CV, Za fa-^ado s toplotno izolacijo debeline 6 cm. Če + je iz pollstirena, lx)mo odšteli okrog .^OOt) tolarjev za m2. za fasiido iz kamene volne pa nekaj več. Analizirajmo najprej primer ogrevanja s kurilnim oljem (pixlobna situacija je tudi pri ogrevanju z zemeljsklin plinom). Tuje letni prihranek pri ogrevanju 828 tolarjev na kvadratni meter In investicija se nam povrne v 6,4 letih. Zanimivo je. da se nam strošek pri debelejši toplotni izolaciji povrne šc prej. Toplotna izolacija delx;linc 8 cm. se zaradi večjega prihranka energije povmev 5,71clih. Od časa do časiijc potrebno prebarvati zunanje stene tudi pri siarcjših. neizoliranih hišah. V taki situaciji se laliko odloČimo, da ne bi>mo zidu barvali ampak toplotno izolirali. Prihranili bomo dodatnih, recimo 120i) tolarjev na vsak m2. Investicija v 8 cm dei'jelo tc^lolno izolacijose nam v tem primeru povrne že v 4.5 letih, čeprav je vrednost fiisade za naSo predvideno Iiišo več kol milijon tolarjev. Pri daljinskem vročevodnem ogrevanju se nam stroSki za novo loplolno izolirano fasado v najbolj.^'^m primeru vrnejo v 9, letih. S temčlankom sem želel lastnike .stanovanj in hiš predvsem spomnili na lako pomemben del stavbe kolje z.u-nanji zid. Opažamo, da je bilo v zadnjih letih zamenjanih mnogo oken in prekritih precej streh, kar je tudi prav. Ne bi pa smeli pozabili na fasado. Iz vsaj dveh razlogov: fasada je zaščita zunanjili nosiiniii zidov preil Škodljivimi vremenskimi vplivi in toplotno izolirane zunanje stene največ pripomorejo k ugodni klimi v bivalnih prt*i-lorih in k manjši rabi energije za ogrevanje. Manjša rftha energije pa pcjme-ni manjSe količine škodljivih dimnih plinov v ozračju. ■ A. Juršnik 10. julija 2003 "fl^ÈAS NASI KRAJI IN UUDJE 35 let tabornistva v Zgornji Savinjski dolini Čeprav je laboriiišlvo doživljalo vzpone '\n padine, dejav íkksi ni nikoli ni zamrla - Aklivnosti Odreda savinjskili partizanov danes nadaljujííjo lahorniki rodu Sotočje Nazai je- Kokarje Leto20(J3 }C pra7ntóno itííoza lahornišlvt) v /gornji Savinjski dolini. Pra/nujc namreč 35 -lei-nico dclovčinja. Marija Sukalo, (kol se jtí izrazila) doklicaza vse pri laborni^kciTi rodu Sotočje Nazarje - Kokarje, so bila za taborniško dcjavnoslvZgornji Sa-vinjskj dolini najbolj plodna Šcsl-dcscia in scdemdesela Icia. Ccnlcr labornišiva jc bil v Ko-karjah, kjer so že takrat imeli svoj lahor taborniki II. grupe odredov \t C elja. Na tako ime-aovanem prostoru Laze so go-stili tabornike iz republik nekdanje Jugoslavije. Prvi registriran labomi^ki rod v 7^gomji Savinjski dolini je bil Odred savinjskih partizanov. Ustanovili so ga leta iy68. ( 'lani odreda .so dejavnost širili na vse osnovne šole v dolini, od Šmihela, Mozirja do Ljubnega in Luč. Uspehi niso izostali. »Je pa ludi pri tej de- javnosti tako, daje zlasti ob menjavi generacij doživljala vzpone in padce. Najbolj občuten je bil pred 25 leli. koje zavladalo manj^zati.^je. Vendar ludi la-krat dcjavnosi ni prenehala, le nekoliko bolj se je ta razkropila po posameznih krajih doline -vGornji Grad, Moziije in Nazarje.« Leta l978sostopilivt»predje nazarski labornik, ki so poleg redne dejavnosti in izobraževanja začeli skupaj z Mozirjani urejali tabornih prostor vSent-janžu. Tega so uničile katastrofalne poprave leta 1990. Našli so novo lokaeijo, jo že uredili, a tudi s to niso imeli posebne sreće. Le kakino leto je bilo potrebno, ko so se znova zbrali mlajši ljubitelji narave lega okolja. Ob pomoči starScvso leta 1998 na novo regi.strirali taborniško društvo, ki zavzeto deluje še danes. Ob pomoči občine Nazarje so njegovi Člani v minulih letih pošt eno z a vi hali rokave pri ureditvi taborniškega pn^stora Laze, ki danes kaže urejenih podobo. Postavili so namreč brunarico s sanilarijatni, manj^ skladiščni objekt za orodje in opremo, mipeljali so vodovod, v zaključni fazi pa je ureditev električne napeljave. Poleg urejanja tabora namenjajo, po besedah Marije Sukalo, veliko pozornosti mladim po šolali. »Preko celega Šolskega leta se dobivamo na rednih .sestankih v taborniških kri)Žkih v nazarski in mo-zirski «"«novni Soli. Tu mlade sez-nanjamos taborniškimi ve.ščin a-mi, sploh življenjem v naravi in možnostjo, kako preživeti brez sodobne eivilizacije.« ■ tp Osrednja skrb - varovanie narave Planinsko drnštvo (PD) Liiee je 50 - letnico dí^lovanja In 25 -letnico poslavjlve nove kočo na Loki pod Kiidulio zaznamovalo s pomembno naložbo - Prihodnje lelo pied novimi izzivi Luče, 28. junija - Planinsko koća U)kapod Raduho (na višini 1534 m) vsako leto obitóe 5{)()0 planincev. Minulo soboto pa je bila še posebej oblegana. Tu so namreč člani Planinskega draživa Luče. ki skrbij(5 zanjo, pripravili pjVKlavo, s katero so zaznamovali .^0 ' lelniœ deUwanja draživa in 25 - letnico postavitve nove koče na Loki. Prvo planinsko kočo je na tej priljubljeni planinski točki leta 1903 pmtavila ljubljanska Škoťija, med drugo svetovno vojno je bila požgana. Obnovili sojo, a je Icia 1976 spei pogorela. Znova so jo postavili, v zadnjih letih pa sojo Člani PD Luče povsem obnovili predvsem z udarniškim delom. Društvo šteje 20iJ članov in 85 mladincev, Kol je povedal njegov predsednik Franc Kosmač so v minulih letih osrednjo po-zorni>st namenili v/goji mladih planincev in varovanju narave. Sploh veliko pa so pasiorili pri omenjeni koči. S pomočjo Phare programov, Planin.ske zveze Slovenije, ministrstva za okolje in prostor, Športne fundacije in občine Lučesozgradilisisiemza raz.sveiljavo koče in čistilno napravo. Celotna naložba je bila vredna 21 milijonw tí^lřirjev. Le-U» pa so v sodelovanju z Olimpijskim komitejem. Združenjem Športnih zvez. Planinsko zvezo Slovenije ter prabili 85 kilogramov barve, približno polovia) manj pa za po-lepšanje njene notranjosti. »Helios nam je podaril 195 kilogramov baive, okolju prijazne. Kar nam jc ik) ostalo» pa bomo porabili za barvanje sob in prosiora za skupna ležišča. Kočo .smo tudi tokrat prenovili s prostovoljnim delom in za to namenili 250 ur,« Je še podčrtal Franc Kosmač. Nov izziv pa je zanje ogrevanje koče s koleklorjem na sončno energijo. Lelos naj bi pripravili v.so potrebno dokumentacijo, prihodnje leto pa k naložbi pristopili in jo ludi končali. ■ tp Bojan Glavač gost Klepeta pod arkadami Nekdanji ravnatelj velenjske gimnazije prof. Bojan Glavač je bil preji>nji torek gost Klepeta pod arkadami Velenjskega gradu. Tudi tokrat se je Bojan Glavač predstavil kol nadvse iskriv in zanimiv sogovornik in v eno urnem pogovoru nanizal številne zgodbe iz svojega življenja, poleg vsega pa jc pogcj-vor zaključil še s prikazom svojih čarov-niških spretnosti. V sproščenem klepetu pod arkadami Velenjskega gradu, ki ga jc vodila ku.stodinja Muzeja Velenje Aca Poles, je Glavač obujal spomine na svojo mladost, študijska leta,športne aktivnosti, na Velenje pred, med in po drugi svetovni vojni, pa seveda na zgode in nezgode svo- jega učiteljskega poklica, na veliko zanimivih zgodb iz nje- začetkc velenjske gimnazije in še kaj. Kot se za zanimivega in tudi duhovitega sogovornika spodobi, je pogovor minil kot bi trenil, odprtih pa je ostalo Še govega življenja, ki bi jih lahko prof, Bojan (rlavač zbranim i>e dolgo, dolgo pripovedoval. ■ DK Bojan Gtavač v pogovoru z Aco Po/es. (foto; DK) Filip 2. na mendarodnem glasbenem tekmovanju 12. letni Filip Miklavc iz Polzele, ki obiskuje 6. razred tolkal v glasbeni Šoli Žalec pri učitelju Dejanu Tamšetu, sc je v začetku julija vrnil s svojega prvega mednarodnega tekmovanja mladih glasbenikov v italijanskem Povtilettu. Med 48 tekmovalci v kategoriji med 12 in 14 leti, jc osvojil visoko 2. mesto. Posebnimi tega mednarodnega tekmovanja je, da vsi glasbeniki nastopajo v isii kategoriji, ne glede na iastrument, ki ga igrajo. Filip je se de m člansko žirijo prepričal s svojim suverenim in virtuoznim nastopom, ki ga je pokazal na dveh lokanih instrumentih; marimhi invibrafo-nu. Njegov program je vseboval obezno skladbo brazilskega skladatelja Neya Rosaura, po svojem izboru pa se jc Filip predstavil še z 2. stavkom Bachove sonate v Es duru in Živkovičevo Makedonijo, Prvo mesto je Šlo v roke pianistki ípeli Troha (95. točk), 2. Filip Miklavc • tolkala (9434).3. MihelaBrecelj-violina (93.18) Pri klavirju je Filipa spremljala Katarina KukoviČ. FiHp Miki^yc, Oejan Tamše (uóitei}), Katarina Huko\/iô Koncert za bolnike Prijetno toplo in sončno poletno popoldne je bilo za bolnike Bolnišnice Topolšica prejšnji ponedeljek .še lepše. Park pred bolnišnično stavbo je za dobro uro posuil naravna koncertna dvorana, Ciodbeniki Pihalnega orkestra Zarja i^ošianj pod vodstvom prof. Janija Suligoja so bolnikom ponovno poklonili koncert. Glasbene užitke so dopolnile še mažoretke. Usklajenem so odplesale program in prav nič jih nista molila trava in asfalt. f'udovili akordi, virtuozna izvedba in čudoviti plesni aranžmaji z mehkimi prehodi so nav-du,šili bolnike in številne naključne poslance. Balkoni so oživeli, v Številnih očeh so sc zalesketa-le solze sreče, nekateri pa stipo.skušali celo malo zaplesali. Veselje v du.ši je za nekiij časa odgnalo skrbi in napravilo bolezen znosnejšo. »1 Ivala godbenikom za la Čudovit večer in upam, da bom ob prihodnjem bivanju pri vas doživel zopet nekaj tako lepega«, jc bila pogasta misel, ki so jo izrekli številni bolniki. Hvala tudi v imenu osebja Bolnišnice lopolšica in na svidenje jeseni. ■ J. Pofes Želijo si, da bi jih družba sprejela za svoje Pred nedavnim so v krajevnih skupnastih Vinska Gora, Ponikva pri Žalcu in Šentilj pri Velenju združili svoja prizadevanja, želje in cilje rejci, ljubitelji konj, ljudje, ki jim lepe stvari kulturne de-diSčine niso tuje. U.stanovili so društvo Konjenica, ki danes šteje žc vcČ kot 60 članov. Njegov predsednik je Srečko PleŠnik- Širili javnosti so se prvič organizirano predstavili nadan državnosti. Pripravili so pohod s konji po omenjenih krajevnih skupnostih. družabno srečanje pa nadaljevali na pikniku pri Vranjekwih v Lt)žnici pri Velenju, kamor so povabili ludi.simpaiizcrje in ljubileljc konj. Za začetek je društvo »pognalo« korenine v omenjenih krajevnih skupnostih, vendar pa meja ne nameravajo zapreti. Prepričani so namreč, da tudi v drugih okoljih živijo ljudje, ki so jim blizu njihove prednostne naloge: ohranjanje vsega lepega kar nudi narava, prijaznost, gostoljubnost. ...Skratka, kar pač sodi k bogatejši in í:animivejši lurislični ponudbi nekega okolja. Predvsem na podeželju, saj so me.sta žc preveč »preplavili« železni konjički in marsikatere zelenice nadomestile betonske plo.^adi. Kol poudarjajo so v njihovih vnstah kuliurni rekreativni konjeniki, ki si bodo med drugim v prihodnje prizadevali poiskati sožitje med krajani, lastniki zemljišč in seveda dani društva- Zveseljem pa se bodo odzvali povabilu za sodelovanje na kakšnih krajevnih prireditvah. ■ tp Det udeležencev pohoda Konjenice ob dnevu državnosti KULTURA, VI PIŠETE Vedno manj denarja V VekMijii Ivina ponavlja in ne gre čisto nič na slabile. ■ Večer šoštanjskih mažoret V Športni dvorani v Šoštanju so se na .svojem večeru someščanom predstavile sašianj-ske mćižorete. S tem so na zcki lep, prijeten in zanimiv način obeležile devetletno delovanje. Ustan(wljenc so bile na pobudo Pihalnega orkestra Zarja. Prvi dve leti so imele "tujo" pomt^, saj jim jc pomagala Ivica Knavs - pmi. ki se je v Sloveniji začela ukvarjati z mažoretno Ichniko. Od sameg:i začetka z njimi sodeluje ludI Soi>tanjčanka Ksenija Urbane, kijih vodi danes. Vmes jih je za dve leti prevzela Nina Napotnik, nato je krmilo znova prevzela Urbančeva. Dekleta Sic redno udeležujejo državnih tekmovanj, na katerih so dosegle že nekaj zavidljivih uspehov. Nastopajo prakličnov v.seh btižiijih krajih iia raznih pri- reditvah, bile pa so tudi že v Av-siriji in na Madžarskem. V zadnjem času se srečujejo s preeejšnjimi težavami, saj nimajo prostora za treninge, ker po l>esedah Urbančeve v SoStanju nI dovolj pi^ftluha za mažorcic. Tako se poskušajo znajti po svo-jili najboljših močeh. Vadijo enkrat tedensko, pred sobotnim nastopom pa so seveda delaie precej več. Predstavile so se prav vse mažorete - skupno 24 - vseh slanosti Od najmlajše, ki ima samci .sedem let, do najstarejše, ki jih ima 21.Večera maŽoret si seveda ne moremo predstavljati brez Pihalne godbe /arja, k sodelovanju pa so povabile še mlado pevko iz Lokoviee Leo Bal-'ulč. Prireditev je povezoval BcKcac-eio» nekaj besed pa je zbranim namenila predsedniea godbe in Krajevne skupnosti Šoštanj CVetka Tmauer. Miižorete so pripravile raznovrsten program: ob spremljavi godbe .so se predstavile na narodno zabavno glasbo, v nekaj i^>čk«h pa sozapk'sale v povsem modernih ritmih. Nastopale so v duetih, v skupini, s palicami, trakovi, coň in celo vrtnieami. Ob koncu so bili gledalci s prikazanim zelo zadovoljni, po uspešnem nastopu pa tudi Urbančeva nI skrival a veselja: "Menim, da smo se zelo dobro predstavile In da si punce zaslužijo priložnost, da lahko pokažejo staršem,prijateljem in ostalim, kaj so se v enem lelu naučile, /^lo si želim, da bi tatóna prireditev poslala tradieionalna." ■ Tjaša Rehar Edi Mavric izdal novo knjigo t)b oIv(^rltv| knjižnice v (îor-njem Gradu je tamkajšnji župan Toni Rifelj napovedal, da bo pridobitev pomembno vplivala na »druženje vseli generaeij«. Do-kazza to jc bila predstavitev novega knjižnega dela Kresničke novinarja in domačina Odija MavriCa-íítfivinjčana (na sliki prvi 7. leve). Privabila je namreč kar precej obiskovalecv. V žepni izdaji Kresničk je Edi objavil najbolj »udarne« aloriz-me. ki jih že več le objavlja v lokalnem tedniku. ■ tp Siilvarsl>da se bolje spoznamo« je upravičil svoj namen. Vsako leto se predstavniki posameznih vasi zberejo nap(^seb-nem sestanku in doU)čÍjo vns ^o-si iteljico za prihodnje leto, obenem pa .se vložijo kandidature za nadaljnja leta. Selo pri Velenju kandidira za organizacijo prireditve v letu 2006 in si pri tem obeta podporo §irše družbene s k up n usti. ■ Marija Krajne Uspel disco na prostem Več kol 70 otrok se je odzvak> piv vabilu članov Društva prijateljev niladine Šmartno ob Paki, ki so na rokometnem igrišču pri .šmarški i"ïsnnvni šoli prejšnji petek pripravili disco na prostem. Na prireditvi, namenili sojo počitnicam v pozdrav, so se zabavali kar tri ure. (ilasbo je vrtel DJ Podgi, članica dru.štva Maja Bubik pa jih je naučila lažjo koreografijo. ■ tp S plesom po SlovenîÎL Folkloristi skupine Oljka izŽmartnegaob Paklsmo v nedeljo, 6. julija pripravili prireditev z naslovom S plesom po Sloveniji. V dvorani šmarškega kulturnega doma smo skupaj s fotklori-siti Iz Ariič In Orne na Kt>ro5kem preilstavill delček bogate kulturne dediščine na slovenskem. zopet maloštevilni ^cdalci st> lahko uživali ob plesih, pesmih In ohliajih Kozjanskega, Ko-rettke, Prckmurja In zahodne Štajerske. Nedeljsko pc^pc^ldne so ple. Upamo na še več taksnih prireditev, saj tako ljudem predstavimo in približjimo Ijuilsko {zr Še drugih pokrajin po Sk^venijl. ■ Tomaž Lesnjak l^)l)vala. ki aoúi Bilo je na začetku pomladi, nekje na Jadranski obali. Sedeli smo v hotelski restavraciji, večinoma seniorji iz vse Slovenije. Ko je pogovor nanesel na Šoštanj, lorej na moj domači kraj inje bila omenjena tudi 'Ib-poUica, se je oglasila družina iz Ljubljane. Zakonca, ki redno obiskujeta razne slovenske toplice sta povcdaIoien. Vclenjčanka, ki jc za-blesiela tudi v eni najdr7nejših vcCernili toalet. Belo črno mojstrovino ji je tiidi lokrat sešila Nataša Uniêun.stilistka, kiji Natalija popolnoma zaupa žc nekaj ča&a. Ptvilušake je Natalija očarala z nežno, a vendarle energično skladbo z naslovom Na pol poti. Avtorji pesmi so člani njene stalne glasbene ekipe - Matjaž, in Urša VlaSič ter Rok Golob. Z obema pevkama bomo daljše pogovore pripravili za naslednjo številko Našega časa, obe pa sla seveda uspeha veseli. Na tokratni Slovenski popevki, kije bila prvič v ljubljanskih Križankah in ne več na gradu, pa je nastopil Še en Velenjčan. Matjaž Jelen, pcvcc skupine Šank Roek, je zapel zimze-Icnček Poletna noČ. Pa naj še kdo roče, da šaleška dolina ni naibolj glasbena dolina v deželi! ■ bš Vsako nedello ob 17.30 ra Radiu Velenje In vsak četrtek v tedniku Naš čas. Tel,: 897-50-03 ali 897-50-04 aH SMS 031/26-26-26 Takole ste glasovali v netJeljo» 06.07.2003: 1.PLANŠARJI; Na kravjem balti 2.SL0V. MUZiKANTI: Irharce In črn Wobuk 3.VERDERBER;Čaša sreče 4.VESELE ŠTAJERKE: Vrtimo planel 5.ZASAVCI; Naša pesem Predlogi za nedeljo, 13.Û7.2ÛÛ3: 1.ATELSEK: Raduha 2.BENEŠK!: Preko Soče 3.DV0JČICIV-fV: Kuharica 4. POLKA PUNCE; Danes je sončen dan 5.UNIKAT: Unikat polka ■ Vili Orabner raoner m m iH VRTILJAK Zdnîvnlk/ili'Mko KjkU!a Ida sn'ři'\fíll v Boliilšiiiri službo. Zda) fía )(' wi'kii) časa vklcil v Sliivciil (îradoii. Zílnikol-ili, la VISI/) hn skrl)rl za In-Ac'siiclji'V hvmogíjv-niku Noloiiio. pa \c ludi menjal službo. Tfikokol klktH^ Si" [uidal m Korasko. Ka) neki \v líítii. à^'jr lukal 111? "T Maiiau |<* dol^a It'la, mod flnitíiin, Ixici Indi nad niflnrski-mi škodami v FixMiUkgoviilku V*-lon|i\Tudl\ Tasii.kosoIHI(^ i'az[>n>\c' /A se praznovanja svojega krajevnega praznika ludi lelos udejcžili v lepem Šieviiu. Pripravili so već dogodkov, najbolj množično obiskan pa je bil zaključek praznovanja, ko so po gasilskem tekmovanju na pros-loru pri domu krajantw pripravili ludi vesclico. Ki jo je, kar sc je zgodilo že nekaj iel zapored, rahJo ogroziia popoldanska nevihta. A na koncu se je vse sredino izteklo. Mladi so svoj krajevni praznik lokrat obeležili bolj bogato kot v letih doslej. Pripravili so dvodnevno taborjenje na Ciielovcm Vrhu, ki so se ga poieg mladih tabornikov udele-zili ludi starih. V(ictrlckpopoldnepaje na novoustanovljeno Društvo prijate-jjev mladine Pesje prvič pripravilo risanje s kredami na asfalt, udelc/ba je bila kljub deževnemu popoldnevu odlična. Skoraj 4() otrok je spregalo olrošk<5 domišljijo?. risanjem velikih risbic na temo počitnic. Ribali so pred gasilskim domom, odrasli pa so poskrbeli, da so se med prijetnim delom sladkali z bombi)ni. Narisali so velike in zelo simpa- tične risbice, pa čeprav jih je pri delu kar dvakrat zmotil dež. Na koncu seje naredila mavrica. A le na asfaltu, seveda. V DPM Pesje pa si želijo, da risanje po asfaltu poslane tradicionalno, kar bo ob veliki zagnanosti stitráev iji Alenke KoSir. ki so bi- Otroci iz DPM Pesje so z ddrvr7/m/ kredami ustvarjati na asfaltu. in neizmerno uživafi. (foto: Borut Zaje) Nov društveni prapor PGD Pesje je ob slavmstnem razvitju občudovaio veitko krajanov in ga» siicev iz drugih društev, (foto: bš) li tudi pobudniki ustanovitve društva, zelo verjetno uspelo. i\ov (Intslvcni prapor - nov ritin /adnji dan krajevnega praznovanja je bil gasilsko obarvan, Priprasili so namreč dobro obiskane .^porine igre za gasilce veterane in gasilsko tekmovanje za pokal KS Pesje. Kljub močni nevihti so izpeljali oboje, sicer pa so giisilci vajeni delati v vsakem vremenu. Na petem j^porinem srečanju veteranov ič. Kol je p^Tvedal prejšnji predsednik dmšiva Drago Giuf>ič. ki je vodil protokol, upajo, da ni zadnji. Zagotovo pa so jim številni botri in sponzorji dokaz^ da gasilstvo Se ima zveste privržence, ki razumejo njihovo humanitarne) pmlanstv<\ ■ Bo/dna Spegei I & Dober i/^ovor Povsod je lepo, doma je najIepSeî'iov tem času pravijo predvsem tisi i, ki nimajo denarja, da hi Sli kam na dopust. Visoko in iii/ko Premogovnik v tem času sega v turizmu visoko in nizko. Na Ciolte in na gladino Velenjskega jezera. Ker naj bi projekl Golte zagotovo uspel, se ne bo uresničila zlovei^a napiwed nekaterih, skiadna s pregovorom: kdor visoko leta... Ohramhu Mm"'gi s porečja Savinje se 5e vedni) jezijo na drŽavo, ker da je še naredila premalo za obrambno pred poplavami. Precej je takih, ki so vzeli stvar v svoje roke. Obrežje Savinje "utrjujejo" z najniz-ličnejšimi odpadki. Te/ko mleko Pri mnogih naših pridelkih in izdelkih nassirokw-njaki ipozarjajo, daje v njih preveč kovin, /adnji čas slišim o zelo kovinskih mlečnihizdelkilj iz regijske mlekarne Celeia. Njihovo mieko je obogateno zzlatom. srebrom, bronom. Na srečo s tovrstnimi priznanji za kakovost mlečnih izdelkov. Aktualna še zdaleč niso vsi brezvez-ni, ki ne morejo povezali začetka meseca s koncem. Pri nas smo pač priče posebnemu fenomenu: meseci so za mnoge vse dalj.M! Sli sa Zaradi najrazličnejših si vari slišimo i/ dneva v d:m z različnih stran i pli^he raznih očitkov. Kmetje pa vseeno čutijo hudosiišo. Morda tudi z.aradi katero od leh ••ploh^'! (iimd v ekologiji naj bi si nalili še več čistega vina. K temu naj bi pripomogel ludi nov slovenski (Esotechov) eko-lo^ci grozd. Dohn^ nani ^ro Očitno nam gre že res zelo dobro. Avtomobili in riiZ-lična bela tehnika ležijo že za vsřikim vogaloml l')ra SaleSki nogomet ni doživel nove ere. V prvi ligi je ostala osamljena Era. A^ Rillol^or CeslaSlmQnaBJBtnlka1S,3a20Vi^6nJe IVIlcOVctl Telefoo:03/890-66-70 V SREDIŠČU 11 Kako zdrava je ohladitev v jezerih, relcah... ? Ariali/a v/<)i'(^dgovornast. Pa vendarle se! /Ciivod za zdravstveno varstvo C?elje jc sredi junija, koje bila vročina žc nekaj dni zelo vztrajna, dvakrat vzorčil ki")palne vo<.ic na celjskem. Rezultati so pokazali, da je kakovost vode v letnih bazenih v večini ustrezna, v termalnih kopališčih pa je voda prcle/no mikrobiíílaško u-sircvna karsko-zi\se leto. na letnih kopališčihso v nekaterih bazenih opazili preveč ali pa premalo klora. Največkrat pa so (žal) morali ugotavljali, da je v bazenih na ccljskcm preveč sečnine. Torej kopalci pač ne upoštevajo cvsnovnih higienskih navodil in pričakovanega lulanja na straniščih, ki so prav na vseh bazenih- Prav tako se mnogi ne stu.Širajo, preden gredo v bazen, kar prav lako povzroča slabšo kvaliteto kopalne vode. Slrtikovnjaki so pri primerjavi vzorcev ugotovili, da so higienske razmere v letnih kopališčih praviloma slabše kol v bazenih, ki so odrti skozi vse leto. Divje je prhUičiio Tudi zato, ker mnogi vemo, da se kopalci v bazenih ne obnašajo tako, kol bi od njih pričakovali, se nam zdi kopanje v rekah, jezerih in morjih včasih bolj varno in higieasko manj oporečno, Pa čeprav se je treba ob tem zavedali, da je takšno kopanje na divjih plažah či.sio na lastno odgíwornivst! Na celjskem se v lem vr(3Čem poletju največ kopalcev hladi v Savííyí, pa Un\\ v Šniarlinskem. Slivniškeni, BraslovŠkem, Ž4)lniškem in Veleiy* skem jezeru. Rezultati kemičnih analiz vzorcev Savinje in vzorcev nekaterih jezerekih voda čisto malo i>d.slopajo od predpisanih normativov. Neustrezni so bili V7n>ci Srna rt ins keg». Žovniškei^;! in Veienjskejja jezera, ludi voda v Savinji in I ki-dinji ni kakovc^tna, le pri Deiejevem je^'.u v Mozirju jc pokazala, da jc voda tam mikrobiolaško ustrezna. V večini divjih kopališč je po podatkih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje voda nekoliko bolj bazična. Ib pa pomeni, da bi se morali čim prej po kopanju stuširaii s čisio vodo. Kar je seveda na divjih kopališčih problem. Ker lušcv s čisto tekočo vodo praviloma v bližini ni! Voda v jezerih in rekah pa tudi ni primernaza pitje, umivanje in hlajenje sadja.., Na to je treba Še posebej opozoriti mloj.Šc kopalce, ki se radi potapljajo Tabor mlade l^reativnosti V Šrnailnein ol) Paki od petka pa do juUI poleka sludenlski kuliurni polelni labor, ki ga \c pripravil SOU iz Maribora - Daiies bodo Ibtograll, lilerali, diarnaliki in noviriaiii javnosli pirav-Ijajo štirikrat letno, po sezonah. Ugotavljajo pa, da ph vrenosli v vodi Velenjskega jezera, kjer se kopalci največkrat odločajo za osvežitev, niso več slabe, /a razliko od prejšnjih let, ko je b\\o jezero tovrstno močno obremenjeno. "V Jezeru je IU>-ra in favna sedaj u^tKlnu, kar seal^ in živali tiče, smo lahko zaenkrat zadovoljiti. Če pa bi sc šte« vilo kop;dcev močno povečalo, l)t se lahko stanje precej p4»slal)šalo. .Se p<>sel>ej nevarna Je m^Klro-zelena alga. Ta je v Velenjskem jezeru žc prisotna, a je stanje zaenkrat azdovoljivo. Će pa bi prišlo do cvetenja, hi se ta alga lahko močneje razrasla, ob pitju take vode pa lahko pride do zdravstvenih težav, sploh pri otrocih. Prejšnji mesec. v času hude vročine, smo opazili, da se voda peni, vendar očiino ni šlo za cveienjc in razrasi alg. Sam sem na.sprotnik kopanja v Velenjskem jezeru ravno zaradi tega. ker se bojim, da se bo voda v njem s tem poslab.šala. Sicer pa sem prepričan, da kvaliteta vode v njem ni .slaba in da je primerna za kopanje, zagotovo pa nič slabša kot recimo v Blejskem jezeru! Poleti se kvaliteta vode ponavadi nekoliko poslabša tudi zalo, ker prihaja do pretakanja .s íkabkim jezerom, v katerem pa kvaliteta vode ni lako dobra." Kopati ali ne kopati v velenj.^kemjc/cri, Sa\'injl in Še kje na divjih kopališčih? Odločitev je vaša. Odgovornosi pa prav tako. ■ Bojana špegel, foto vos Postani! naročni Za naročnike kar 9 številk zastonj! Izkoristite ugodnosti, ki |lh imojo naroCnild tednika NaS čas. Ne vabi le dostava na dom, ampoktudi nižja ceno. Plačilo celoletne noročnine vam prinaša kar devet Številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše ludî cene maîfh oglosov in zahval. Izkoristite dobro ponudbo. In kako se lahko naročite na Naš čas? Pokličite 03/898 17 51. Naročilo lahko pošljete ludl po e-poitl: press@nascas.sl. po faksu 03/ 897 46 43 aH na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje. SKUTERJI INFO: 0. ENDURO SPORT Avtosalon FORI, Prešernova cesta ATRAKTIVNA OHLADITEV ZA VROČE POLETi DNU!! POPOLNA PONUDBA. UGODNI KREDITI IN LEASING, DODATNA OPREMA ZANIMIVO Škotska za konec študijskega leta Za prijeten konec sezone Ki\r dve Idi je irajalo: ideje, ptv govori, načrt, delovne naloge, organiwicij a potovanja, varčevanje in končno izvedba. Študijski krožek pogovorne angleščine, .skupina pianine(;v in nekaj znancev in prijaleljev, večina studenliUni-vcr/e /a t rcljc /jvljenjsko obdobje veijetno&i kaj. Pa pojdimo po vrsti! Kljub pripravam iii dobri razlagi bi ležko povzeli zapicieno zgodovino Škotske, saj gre za šlcvilna imena različnih osvajal-ecv, ki so lako ali drugače di'^li pečal deželi- Mnogo lega je nam prikazala Nessy. Obiskali smo Se naslednja večja mesla: Perih, Aberdeen, Oban, Inver-ne.ss in (îlasgow. Vsako od njih je svet zase s posebnostmi no zgo-dovinskem, gaspodarskem in turističnem p(xlročju. Pricak(^viil) smo dež, kol se za viskija, ki ima dolgolcln<^ iradi-cijo. Sledila je obvezna poku§ina ob razlagi domačina, kije v kiliu in vsem, kar S(^di zraven. Tudi lo je zanimiva posebnost. Školsko obdaja morje, ima ilovilne oio-ke in povezave nolranjasli z rekami. ki so jih s pridom uporabljali za plovbo. Največje mesto je Glasgow, ki smo ga obiskali na koncu poti. Me«i(i jc raslo okoli katedrale Sv. Munga iz f). siol. Danesjc v njem pomembna univer/a, veliko galerij, trgovskih cenlrov, razvila tekstilna industrija in gospi>dar-stvo vezano na morje. Polet iz Cilasgtwa proti domu je bil miren zvmesnim postankom v Londonu. Skupina je bila prijetna, navdušena nad doživetji 1er zadovoljna z uslugami iz-hnine agencije in vodičem. Robert Luis Steveason je leia 1883 dejal: »Največja sreča na svelu jc, če si rojen Škot!« Na.s zaključek bi bil malo drugačen: »Sreča jc bili doma v Sloveniji in obiskati Škotsko!« ■ Magda Žist V Muzeju Velenje verjamemo« da se Ix^do olroci, ki î^e v predšolskem obdobju radt prihajajo k nam, k nam vračali in kol odrasli radi zahajali tudi v druge muzeje, /alo namenjamo delu zoin^ki veliko pozomosli. skrbi in ljubezni. Lani vjcseni smo med Mlade muzcalcc vpisali karll2oirokv starosti od 3 leta pa do četrtega razreda osnovne Šole. Dobili so prijazno knjižitx> Mladega muzealca in skupaj s starsi prcccj redno prihajali na nedeljske muzejske ustvarjalniee na grad in na Kavčnikovo domačijo. Vsakič .so dobili žig malega mastodonta in v knjižico narisali, kar sc jim je na delavnici vlisnilo v spomin. Veseli smo bili tudi drugih otrok, ki so jih siarái ali stari starSi pripeljali na pcxsamezno ilclavnico. Ob igrah in izdekwanju zanimivih izdelkov skupaj doživljali jesen in pt^mlad na Kavčnikovi domačiji, bili arheologi -raziskovalci preteklosti, vse nedelje v novembru ob razstavi Igrače moje mladosti izdelovali igrače, vse nedelje v decembru poslušali dolinske bajke in pravljice, si ogledali lutkovno predstavo in zapeli skupaj z. dedkom Mra»>m. Po novem letu smo se dobivali cn nedeljski dopoldan v mesecu, i^troci so plesali na grajskem plesu v maskah, ki so jih Izdelali sami, z zanimivimi izdelki p(r<:dravljali pomlad, spozjiavati velikonočne íý;;ge, sejali žito pri Kavčniku. smose vsoboto, 28. junija 200X skupaj s starši c^dpcljali na izlet v Celje. Ker ob sobotah ni vlaka ob primerni uri, se jc 68 otrok in slarêevob 8. url s posebnim vlakom odpeljajo iz Velenja. Vlak se jciistavM samo v Šoštanju, kjer so se nam pridružili .ŠoStanjčani, Številni oirixl so se z vlakom peljali prvič in bilo je novo zanimivo dijživetje. Ob vcnJstvu Mateje smo spoznavali Celje, pojedli slastno žemljo, si ogledali lobanje Celj-skilî grofov v Pokrajinskem muzeju, polizali sladek sladoled, nato pa v Otroškem muzeju Hermanov brlog spremljali Hermana Ljv jakii na etnopt^tepu. '/. rednim vlakom. ki smo mu v pesmi dali ime lonček, smo se ob 14, uri prijetno utrujeni, a dobrem razp<.>loženl vmlll v Velenje. Lepo nam je nedeljske dopol-dneve ustvarjalno prež.ivljatj skupaj zotroki in starši- Po brezskrbnih počitnicah se dobimo spel konec septembra! ■ Aca Po/e$ iz Mřlcnja, je i^i^ilo Škotska Po-tovanjc jc trajalo sedem dni- Prvi večer nas je navdal lo glavno mesto Edinburg. Je zelo slikovito z bogato zgodovino. Doživeli smo folklorni večer s škotsko glasbo in hrano- Tudi ves drugi naslednji dan smo odkrivali posebnosti mesta pri temperaturi, ki jc bila v primerjavi z junijsko vročino doma, zares prijeina. Če bi morali 7 minul in ITsekund zasedel 229. mesto, bil pa je drugi otl Sh> vencev. To nedeljo pa sc je že udeležil svojega drugega tovrstnega tekmovanja, tokrat v Nemčiji v mcslu Roth blizu Nurnberga. lokrat je za vse zgoraj opisano porabil dobrih deset ur in pol. Drugače jc iixinman v Rotltu najstarejši v Evropi in ima /eto bogalo tradicijo, vsako lelo pa si ga ogleda več kot lOO.O(H) ljudi, Šuligt^j je letos na njem nastopil kot edini Slovenec Da človek zdrži takšne napore, jc po-tn;bitega ogromno treninga. Po službi V5iik dan trenira po dve disciplini. "Pomladi In poletiv tem zares nživatn. Lahko bi bil aktiven 24 ur na dan- Pazimi je včasih nekoliko težje." pvwe v slabi url odmora, ki si jo jc v,tel med tekom In plavanjem. Kerje edin I velenjski tri- atlonec, veliko trenira sam- Kolesari skupajsčianIKDEnergija-Tudi přiteku okrog jezera za kakšen krog dobi dru?>o, ostale preteče sam. Pred začetkom atlet.sko sezone je nekajkrat treniral tudi z BoStjanoin Bučem: "Sem se moral zelo potruditi, da sem ga dohajal,*' pii/na Suli- Lctosje tako prekolc-sarilže 7fH10km. pretekel KXm kjTi In preplaval 250 km. Veijetno ste sedaj ?A:ugotovlli. da jebll tisii, ki ste ga srodi /Ime srečali na kole^^u ali med tekom okrog velenjskega jezera, Gorazd Snli-goj. Da preveri svojo pripravljenost, se utleležuje rckreutivnili kolesarskih dirk v okolici lekcije tudi na rimskem maratonu, Njegov glavni cilj je udeležba na svetovnem prvetistvuv ironmjtnu na Havajih. Je sicer član ccljskcga kluba Triatlon Celcla, vendar za vse skrbi sam. Iz svojega Jcpa mora poravnati tudi širatninc, ki so prt-cej zasdjenc. Gibljejo se med 2.^(J In EURI. Sam si pripravlja tudi program treninga, pomaga si 7. inlernein4>m. Zii nasvete pa je poprosil tudi v plavalnem in atletskem klubu. Ironman v Rothu v Nemčiji je najstarejši v Evropi in Ima bogato tradicijo. Vsako leto si ga ogleila i)krog ííH).t»)0 ljudi. Zato ni čudno, da Gorami Že komaj čaka. da se usede v avto in odpelje novemu pi^vlgu naproti. | Sevcnikar in Satler nadaljujeta zmagoviti niz Na uvixtnem letoi^njcm turnirju *'S iemens mobile master" 2íX)3 VíxtlKíjkina mivki, kije bil v Ni^vem mestu In je eden izmed petih turnirjev zxí letošnje državno prvenstvo, sta zmagala lanskoletna državna prvaku Šostanjčan Davilj5oiuvaSkodvc^ko. ki pa zaradi poškodbe encgit iznïcd igralcev ni nastopila, tako sta sc Davki in RokbrczIxTjauviMílav lïnaie. Z viininsko predstavo pred pt^j-nimi tribunami sta se za pt^raz v drugem krogu maščevala Plešku in Koslu ter ju gladko premaknila z2:0, Uvixlni luniir seje začel s Irl-umo zamudo, saj so vsi igralci bojkotirali nastop z-iradi ome- jitev oigimizatoija. ki igralcem nc dovoli nastopov na vseh lur-niijih.na katerih íelíjo. Pť> dolgih dogiwarjanjih sta Odb^^jkiiT-ska zveza Slovenije in Aghens spon marketing iz Kranja (ki igralce bolje tiagrajuje) vendarle našla skupen jezik In turnir se je na aidtwoljsivo vseh vendarle začel, Naslednji turnir bo že ta vikeiui v Ljubljani- Dàviâ So'ènikar: "Uvodni turnir je pokazal, da nisva v pravi foTDii. D<' zjiiage pa wa w div kopala tudi z nekaj sivčc na račun smole hrvaške ekipe." ■ Tjaša Rehar David in Rok na najvišji stopnički ZANIMIVO 13 íí.Froro5;kon I Srečni Slovenci Oven od 21*3. do 20.4. '♦i VCasiti stvari lahko pfedvfdiie (udi vnaprei pn — ^ tem pa se pona^di ne zmotite. Tudi lokrat C» Đko Ůeprav lega ne boste hotBli pQ^tí, 5e boste počutili nenioCne in to se vam bo videlo^ na otvazu. Najmanj, kar boste potrebovali, le pomilovanje. Bežite od ijudi. ki vas spravljajo vsiabo voljo in i nerganjem pov-zroćaio (ûsepûCuliteâe slabše kotsicer Energijo vam bo vračalo delo into.câbo-sto med ljudmi. Nek dogodek vos bo Se posebej ^mnil. loko hiiro vse mine Bik od 21.4« do 21«5* ^^^^^^ 2vozdcvamt)údúvníBlednjihdnchvočKútřĚfcjonierie atođ(Ditsti- V le vse, kar van bo na pot prineslo življenje m se v^ Do zdelo vfedno lega Že ^slu se bo ustaidlo. č^ra/ bo šlo èe naprej vse lato, kot si 2eiiB.Usuf*oyitihg3rťín6mbnebosíemDgliveCpř»čako^b Obkon-^^^^ eu tedna bo do v3S prgia zelo dobra novica ki v® bo spravila v jobio voljo F^Sedenafjaboveč.kotstepfičakovali PjedvsemzatĐ.kef(zr^tek,kiste9aneka| časa načrlo^i, r« âko visok, kotsprva mislili Kar vos bo kar malo pomirilo. Dvojčka od 22«5 do 21.6. Dnevi se «m bodo zdeli prijazni, iega pa ne boste mogli Irditi za ljudi, ki vas obkrožajo Obnovili ste zaloge $voie energiie. $ leni pa boste presenetili marsikoga. Kosrboste kai resnično 2elell, povejte to na glas. tistemu, ki vam lanb Zeljo tudi uresniči. Prav nić ne bo pomagalo, će boste o tem, kaj vas moti govorili le prttaie-ijem »n sodelavcem, ki nliïiaio vpliva nè tok dogodkov, iz mrtve toCke boste premaknili neko delo, ki vam le dolgo ne da mirno spati Rak od 22«6* do 22.7. Letoinie poletje bo za v^ lep m ustvarjalen čas. Čeprav bo tudi za V3S to z^o rsgibano, sprememb polra ot}dobje Seveda se van bodo dogajale tudi nepredvidene stvari, ki pa vam ne bodo dale nur-no spati. Ena od njih bo spoznanje, da se s partnerjem močno od-tujujeta m da si skorajda nimata v^č f3j povedati. Storiti boste morali âe kaj vtć. kot strpno prenašati njegove mutie Z de{an|l vam bo nanveć dokaze-val, davssr^lo izkori^.Čepravsetegazavedate. boste skušali rešiti vajino zvezo. Lev od 23.7. do 22.8. ■ N Precej naporen teden ]e pred vami, predvsem zato ker boste naen- ekrat imeli pievež časa. Tudi zalo boste vse bolj nemirni in razďatlji-VI. Predvsaii pa prepirljivi. Partner bo to te2ko prenašal, čeprav bo vaše (zbruhe velikokrat pceslišal. Prijateljica bo vse skufej molče opa-zovalale^e nekaj dni pot^ pa vam bo odprla oči Mordabivam koristilo, če bi se vsak dan po malem pripravljali na nove napore in izziv« Za to boste potr^ovati předkem kondicijo in mirneiše živce Fa nekaj več volje. Devica od 23.8. do 22.9« ^ -v vaSi antficfozni načrti se bodo počasi pričeli sesipati, za kar kri- fvite vse okoli vas. le sebe ne. čas je. da se zamislite nad svo]iml dejanji m poskušate tudi vi odpraviti kď<$no svojo napako To, da jiti Imate, dobro veste, asejrh včasih premalo zavedale. Liudem. ki so vam na[bli^e. ravno zalo včasih m jtfiko îiveti z «mi Rj-trebni ste aíiivn^a počitka, ne le pol tavanja m prekladanja iz enega kavča na drugega. Ko siboste prišli na tasno. kaj želite na čustvenem področiu. se bodo začele stvari posta^fijati na svoje mesto. Tehtnica od 23.9. do 22.10. Več kotvSeč vam bo. ko vas bodo v strokovnih krogih krepko pýwé-liii. A ko se bodo vsSi re^tj vseeno uresničevali poćasn^e kot SI telile in kotraCur^ie. Precej nasprotovanja boste dietni od ljudi. ki ste jim doslei pov^in zaupali Preganjala vds bo pret^lixst. zalo boste tudi prihodnost videli precej sivo. Pchtioč družinskemu članu bo veit kotpoťebna, pri tem pa poskušajte pozabiti r^ to. kaf si ozadevi mislijo drugi. Tokrat javnost res ni važna, pazite predvsem nase in na svoje zdravje ikorpiion od 23.10. do 22.11. ^^^^^ Kotkaže, sploh nebostevečvedeli.iajsiřelite Živeli boste li dne-v dan. kot da bo priSta reSitevsama od VpraSanje je. če si je Splohžtirte.Kajlahkosezgcdi.dabc6tei^otovill.dasemorat$md-^UP lo smiliti sami seoi. sicer se ne počutite tako kot se znale. Sorodni-ki bodo od vas zahtevali nemogoče, vi pa se boste nekaj časaée líu-diiLdabiustreglinjihovimnuikaD.Anedolgo Kmalubnstespoziiali.dai2koriščaiov^o dobroto in čut za socialnost vračajo pa nez ničemer Boste tsmu znali naediti konec^ Strelec od 23.11. do 21.12. v Nekateraspoznaniavživijenjupresenetljomnogoboij, kntbčio-jM^ vsk prii^kovnl je tr v^l v^^eeno jvi boste ví^likn ra?- mišijali o svojih željah in možnostih, da o njih ne le sanjate, am-^r pak |ih tUdI izpeliete. OcAili boste neverjetno energijo In vol.o. da sespoprlmeteznovimizzivom^vlienja Obtempanesmelepo-zabiti, da niste več sami Družina $e bo morala z vašimi odločitvami, ki znap) biti tvegane striniati f^tner bo tudi tc^rat razumevajoč, pa čeprav ga bo malce strah. Nikar pa ne mislite, da bo to trajalo večno. Kozorog od 22.12. do 2Q.1. v Pravaprav se sploh ne boste imeli nad čim pritoževati, sa vam ^^ bo vse, česar se boste lotili, t^lo kotsi želite. V naslednjih dneb ^^r boste okiepili tudi svoj (Inančni položaj In po n^aj n^esečnem sb-Ip skanju spet lažje zadihali A namesto, da bi uživali, boste ž9 raz-^^^^ migljali o večji investiciji Krepko premislite, preden ses etite. saj vam zvezde na tem področiu do konca poletja še ne bodo najbolj naklorjene. Kar pa se ljubezni tiče, se ne boste mogli pritoževati Čejxav se boste nekega dogodka bali, se bo izkazalo, da vas ima partner ie vedno močno rad. Vodnar od 21.1. do 19.2. Zavedate se. da le čas za počitek in ]enar|enjemimo. Ne glede na J to. ali ste že bil; iia dc^ustu ali ne. Situacija na delovnem mestu je nanireč precej kjiticna če bi si znali cilje postaviti bolj rsaino. ne bi bilo 6ko m če bi znali nehati tekmovati z nekom od s^rod-nikovallpriiâteljev. bi vam biloiel^je Žeres da|eboljetisto. kar latiko postoril danes, narediti lakoj Velikokrat se oDnašate. kot da ima dan najmanj 30 ur. Izčrpanost in napelost se znata pojaviti že v nekaj dneh. Poskrbite vsaj za sprostite/ du!e. za telo boste bolj težko tako na hitro. Ribi od 20.2. do 20.3. Izkazalo se bo, da ste tokrat izbran pravo pot, saj se boste že v nekaj dneh počutili veliko bol|$e, kot ste se kai n^j tednov nazaj. Pn tem ne pozabite, daje pretiravanie s Škodiilvimi razvadam zadnje. kar trenutno potrebujete. Dokažite, da imate trdno vdjo in opravite z njimi vsaj za nekaj časa. vsekakor pa si privoščite vse tisto, kar vam korisQ In to v izdatni meri. Ps n^ stane koiikcî hoče Brez zdravja ni sreče fn VI to predobro veste. Vse boste nadoknadili, kosi boste povrnili nekdanjo energijo. Začniie âkoj. Če tudi stele doma in ne kje na kakšni plaži. fiiVJA» JUSUMtr SlAVKOmJÍOTÍCEj PrcUrana pojctna vroíina in poCitnicv pred vraii verjetno nc bo spodbujalo k intcn/ivni raziskavi urejenosti nai>e sladkorne bolezni-pa vendarle: tako rekoč iz prve roke Vam lahko posredujcrTi nekuj utrinkov / letoSnjega kimgresa ameriške /veze skiJkornili bolnikov. Tja sem odpotoval sieer v/ p^wsem poslovnih ra/logov in zadnjih prijuav na zaCclek ra/iskovalno naloge, ki jo pripravljamo v bcîl-nii>niei v sc^lelovanju z amerii^ki)lnik. ki potrka na vrata ambulante, ne bi smel oditi, ne da bi sc naučil samo-konirole in samostojnega vodenja bolezni, (ilukomeiri so tam po nekoliko ni/ji ceni, vendar so v prosti prodaji (neplačani sstrani zdravstva). Prav tako naj nc bi bilo nobenega bolnika lipa 2 sladkorne bolezni več, ki si ne bi znal v sili dati malo in/ulina (kratkodelu-jočega Acirapida ali Humalo-ga) /a popravek (.»iaj veste, če ste se malo »pregrešili«). la popravek velja tako /a bolnike na inzulinu kol ludi za liste na tabletah. Vse bolj prodira k nam tudi njihov predlog za kombinirano terapijo: Če se ze nekdo ne more odločili /a redno in-zulinsko terapijo 2x dnevno, naj pristane vsaj na kombinirano icrapijo (tablete + inzulin zvečer). Idealna kombinacija jc tableta AgJurab ali Glueopha-gc plus inzuhn Lantus, pa Če m dani<^ tudi samo 15 E /večer. Veliko mt^jih obiskovalcev se jezi na več inzulinskih doz dnevno: če poslušam Američane, pa je loedina sjnisclna terapija pri zapletu hipoglikemiji: v tem jîii-merj predlagajo, da naj bolnik ne samo kraiki inzulin, pač pa ludi dolgega začasno razdeli na 4 dtv.e. Tudi v primeru pomote ali neustrezne doze nekega .Škodljivega učinka ne bo «bolnik pa bo pridobil v tem ča^u dovolj izkušen, da ho lahko jira-vilno spet ^•iblikoval eno ali bolje dve dozi inzulina, In zadnja »cvetka«: kljub dokazano visoki ceni irttenzivira-ne terapije je dokazana njena visoka ekonomska upravičemsi. Ko bo ta misel naseljena ludi na nnšem ministrstvu za zdravje, bo píwečcvanje prispevne stcipnjc za zdravstvene usluge odveč ! Včasih bi dodali: »Iz nič ni pa nič«. /a konee pa naj predlagam ameriški dielni jedilnik za pe-strepočilnicc: kot predjed ohlajena kumarična juha s řdilo smetano in ledom, nato nekaj kolo-barčkov aligatcrjcve salame s poj>ečeno čebulo: sledi želvina juha s chcrryjcm, kot glavna jed pa je rižoia z raki. Solato popestrimo s palminimi vršički, za poobedek pa si priv(\ščimo kar evropski vanilijev sladoled z vinom portovcem (nečesa sc pač moraš naje.sii !?). Proti vročini zelo pomaga »Mini jullep« — prcllačcni lisli sveře mete, preliti z belim rumom in do roba kozarca dopolnjeni z zdrobljenim ledom. Epilog: Srečni Slovenci ? T^>čno - mi te amoriSkc dobrine žc imam<">. /namo samokon-t rolo, uporabljamo čisto v.'>a predstavljena nova zdravila (tudi iii/uline tipa Lantus in 1 lu-malog). Torej manjka samo dobra volja in nekaj mladostne zagnanosti. Nikar nc dvomile: v počitniški koloniji na Debelem RliČu pri Ankaranu je že od 20, lega meseca več kot 100 otrok, ki po svojem izobraževalnem programu in počitniških aktivnostih poslavljajD standarde vsem drugim vrstnikom - tudi ameriškim ! stari vici 'VVfiMiW'd Starejša g^w>pa je vsu^pila v tr-gtwino in zali tevala škatlo hrano za pse. /.al mi jc." je dejal prodajalec, "toda zdravstveno mi-nisirsrvo je ugoiovilo. dasc precej starejših ljudi prehranjuje z i^ivalsko hrano, zalo imamo ukaz, da pred prodajo hrane za živali preverimo, če ima kupec resnično dt^mačo žival." Crispa je z-aj'îuslila trgovino in se čez pt^l ure vrnila s psom na vrvici. S tem je dokazala, daje lastnica psa in trgovcc ji jc prodal hrano za psa. Naslednji dan je .spel prišla v trgovino in tokrai želela kupiti hrano za mačka. Pt\st<.v pekse je ponovil in kmalu se jc vmiîa 7. mačkom v naročju. Tr^>-vecji je prodal hrano za mačke in odšla je doraw. Treiji dan jc přilila v trgovino, v roki pa jc držala večjo Škatlo, v kateri jc bila luknja. Go.spa je prosila tr-gíwea. naj viakne prst v luknjo, ra pa je nezaupljivo rekel:"Ali je nolri kaj takega, kar grize?" "Ne. ne, nič se ne bojlc!"je rekla gmpa. Prodajalec je vtaknil pr.st v škatlo, i>tipal nekaj mehkega, izvlekel prst in rekel:" Tako čuden občutek. Kot bi bil v škatli drek." Cîospa pa je rekla: "No. tako. zJaj pa mi dajte .^liri roli-ce WC papirja!" Kdaj - Icje - kaf Celrlťk, 10. julija Vila Mojca Otroško mesto Vila r^ojca Od 9. ure r^aprej TRC Jezsro Veienie Odprto prvenstvo Slovenije v tenisu (do 18. let) 16.D0 Liudska univenta Velenje Predstavitev študija na daljavo preko Interneta v vliješotskih programih Poslovni sekretar in Komercialist 21.DO Velenjski grad 19. Pole!ne kulturne prireditve 2003 Koncert romsXe glasbe šukar ■Vlek. 11. julija g.0D.16.0D Vila Mojca Otroško mesto Vila Mojca Od 9. ure nanrei TRC Jezero Velenje Odprto prvenstvo Slovenije v tenisu (do 18. let) Sobolii. 12. julij«) Od 9. ure naprei TRC Jezero Veienie Odprto pn^enstvo Slovenije v tenisu (do 18. let) Ponedeljek, i 4. juliju Liudskâ univerta Velenja Dan odprtih vrat v Središču za samostojr^o učenje Sreda, 1(>. julija t7,0p Avla Mestne občine Velenje Odprtje slikarske razstave S al i ha Biščiča (ieirlck. 17. julija 19.00 Muzej Veienie Odprtje razstave: Zlata paleta 2DD3 • sodobna likovna ustvarjalnost 21.00 Velenjski grad 19. Poletne kulturne prireditve 2003 Potovanje skozi stolelje musicala Man ca Urbane Izmajlov (vokal) in Blaž Jurjevčič (klavir) Za dodatne iniormaciie o prireditvah in dogocli misija, ki jc oeenjcvala urejenost mesta v tekmovanju Entente Florale. Velenje je s svojo jrejcnostjo doseglo prvo mcstov tem tekmovanju: -14. julija lela 1993 so pričeli z gradbenimi deli pri izgrad- nji čistilne naprave na četnem bloku Soi^tanjske icrmoclck-trarne: - najprej so nameravali preselitev občine na direkcijo Rudnika lignita Velenje opravili 3. julija, zaradi zakasnitve pri urejanju stavbe so to preselitev izvedli v icdnu od 8. do 12. julija leta 19f>3, v ponedeljek, 1 S. julija letu I9A3 pa ao v novih proslorih občine Velenje začeli sprejemati tudi prve stranke. S prestavitvijo občine v Velenje jc bil ukinjen Krajevni urad Velenje, ustanovljen pa je bil Krajevni urad SoStanj: - 15. julija kla 1975 je bil v prastorih družbene prehrane Tovarne giispodinjskc opreme (iorenje Velenje i^borza rtaj-lepJo Slovenko leta 1975: - 16. julija leta 1978 so se dru^mirski gasilci ob praznovanju 70. obletnice dru.^tvaza-dnjičzbrali pred svojim gasilskim domom v Družmirju, saj + so dom kmalu po slovesnosti zaradi ugrezanja tal fîodrli: • 16. julija leta 1981 ob K), uri je na Andrejevem domu na Slemenu in na dveh kmetijah v Šentvidu nad /avod-njami zasvetila električna luč: - 17. julija leta 1990 so na skupnem zasedanju zbori velenjske skup^ine razveljavili vklep iz letu 11 o preimenovanju Velenja v Titovo Velenje in Velenje je poncwnopo-stalo le Velenje: -vprogramu Kuhalniaparati (}orenja<îA so 17. julija leta 1997 prvič izdelali vgradno pečico in vgradni Štedilnik linije Simple and logical: -17. julija leta 1998 je v velenjskem hotelu Paka potekala prva .»vkupSčina delničarjev Gorenja: -17.jullja leta 1999 Sla Katarina Srebolnik in Tina Križan zmagali v igri dvojic na tenii^kem turnirju W'lA v Palermu. Pripravlja: Damijan Hijajfč TV SPORED ČETRTEK, 10. julija SLOVENIJA 1 07.00 Odmevi 07.30 Meslece Peyton, 22/114 08.00 Arâbela, 08.30 Zares divje živalf, 9/26 06.50 Pod kto bukom 09.30 Zgodbe iz školjke tO.OO Odpeti pesniki 10.20 Italijdnski Dolomiti 10.35 Zakaj se zdravniki molijo?, 2/4 11.25 Krčmarica N^irandolina, tv gledal, predstava 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Sfovenskd popevka 2003, posnetek 15.00 lnten/t>i. Mtran Goslar 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Na liniji 17.25 Petrček.7/26 17.45 Cityfoik 18.15 Human fstika 16.45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme 19.45 Špcit. vreme, magnet 20.00 Tednik 21.00 Prviindfugl 21.20 Zgodbe iz ncriânice, nan. 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Glasbeni večer 23.35 Human^tika 00.05 Tednik 01.00 Drtevnik. ponovitev 01.30 áivi.čbtilm 03.00 Avtošcla, dokum film 04.10 Športnifiim SLOVENIJA 2 07.30 Videostrani 06.30 Mostovi 09.00 Tv prodaja 09.30 Videostrani 15.45 Tv predaja 16.15 Zgodba o artieologiji. 6/6 17.05 Jk)tsju Fgipl, dokum. oddaja 18.00 MestecePeyton, 23/114 18.30 Šok 19.00 Videospotnice 19.45 KulinahkazLeonom 20.00 Vesela deklica iz Perttia. posnetek opere 22.35 Poseben pogled: Železne dame, tajski ^ilm 00.15 Dr>evmk zamejske TV OC .35 Videospotnice 01.20 Videostrani J 07.35 08.00 08,25 09.15 10.10 11.00 11.30 12.20 13.10 14,00 14.30 15.20 15.10 17.05 18.00 18.05 19.00 20.00 21,40 22.35 22.40 23.30 00,30 Dragon 8ali. ris. serija Super punce, ris. serija Ricki Lake Ko bol moja, nad. Nezaželena, nan. Tv prodaja Grdaraćka, nad. Maščevanje je sladko Sedma nebesa Tv prodaja RKki Lake Maščevanje je sladko Grda račka, nad. Nezaželena, nad. 24 uf-vreme Ko boš moja, nad. 24 uf Poročna obleka, amer, film Zahodno krik), nan. XXL premiere Newyorská policija, nan. 24 ur Nočna panorama karMU 37 46 62 09.00 Dober večer, gospa predsednua, gostja: Marija Vrtač nik, predsednica El kroja Mozirje 10.05 Vabimo k ogledu 10.10 Nezveste ljubezni, ponovitev 7. dela nadaljevanke 11.10 Naj spot dneva 11,15 Prenova v duhu. pogovor 14.00 Videostrani 18.50 Vabimo k ogledu 18.55 Regionalne nov^e 19.00 Odkrito povej naglas, ponovitev 19.40 Najspotdneva 19.45 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Skoki za Rudarsko svetilko in pokal Oorenja, reportaža 20.55 Regk)nalne novice 21.00 Glasbeni gost: Ello Pisak 21.30 Nezveste ljubezni, 8. del nadaljevanke 22.30 So med nami Nezemljani: Fenomen žitnil) krogov 23.30 Najspotdneva 22.35 Videostrani PETEK, 11. julija SLOVENIJA 1 07.00 Odmevi 07.30 Mestece Peyton, 23/114 08.00 Arabeld, 10/13 08.30 Zares divje živali, 10/26 08.50 Petrček.7/26 09.05 Risanka 09.15 Nalinifi 09.50 Glasbena šala 10.15 Humanistika 10.45 Slovenija na belanci 11.10 Zvezde padajo v noč 12.05 Nenadoma Susan, 10/22 12.25 Caroline v velemestu, 10/22 13.00 Poročila, šport vreme 13.15 Stanislava Knez Milojko vrč, portret 13.35 O živalih in ljudeh, tv Maribor 14.05 Vsakdanjik in praznik 15.05 Pr/iindrugi 15.30 Pisave 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, èport, vrerr« 16.50 Ranč pri Kraguljčkovi sedmici, 12/14 17,15 Izpopotnetortie 17.40 Posebna nakiga, 1/8 18.30 Žrebanje deteljice 16.45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme 19.45 Šport, vreme, magnet 20.00 Najmlajši boter, amer, iilm 21.25 Homo tunsticus 22.00 Odmevi, šport vreme 22.50 Polnočni klub 00.05 Posebna nak) ga, 1/6 00.55 Dnevnik, ponovilev 01.25 Homo turisticus 01.45 Rdečljug, franc, nim 03.30 Zvezde padajo v noč 04.30 Sk^venska popevka 2003 SLOVENIJA 2 07.10 Teletekst 08.30 Mostovi 09.00 Tv prodaja 09.30 Videostrani 16.35 Tv prodaja 17.05 Nacisti, 1/2 18.00 Mestece Peyton, 24/114 18.30 Viczdjurja 18.50 Miniature 19.00 Vkjeospotnice 19.45 Kuli nanka z Leonom 20.00 Strastdo preteklosti, 2/5 20.50 Praksa 37. epizoda 21.30 Ve^ki Baga rozy, nem. film 23.10 Slovenska jazz scena 00.15 Dnevnik zamejske TV 00.35 Videospotnice 01.20 Videostrani 07.35 08.00 08.25 09.15 10.10 11.00 11.30 12.20 13.10 14.00 14.30 15.20 16.10 17.05 18.00 18.05 19.00 20.00 22.05 23.00 23.05 00.45 01.45 Dragon Bal, ris. serija Super punce, ris. serija Rteks Lake Ko boš moja Nezaželena, nad. Tvpnxlaja Grila račka, nad. Maščevanje je ^adko Sedma nebesa Tv prodaja Rk;ld Lake Maščevanje je sladko Grda račka, nad. Nezaželjena, nad. 24 ur - vreme Ko boš moja. nad. 24 ur Letalo prekletit), amer, film Zmikavta, nan. X}(L premiere Beowulf, amer, film 24 ur, ponovitev Nočna panorama 46 ft2 SOBOTA, 12. julija SLOVENIJA 1 06.55 Kultura 07.30 Zgodbe )Z školjke 08.00 Medvedek sladkosnedek 08.C» Pod klobukom 08.45 Petrček,7/26 09.00 r^arsupilami, 22/26 09.20 Odpeti pesniki 09.30 Jakec in čudežni fižolček, ris. film 10.45 Polnočni klub 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Potepanja 13.55 Gimnazija sirtih src, 3/26 14.40 f^nadoma Suzan, 12/22 15.00 Caroline v velemestu, 12/22 15.25 Sledi, tv Maribor 15.55 Slovenski utrinki 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Rolipolioli.6/13 17.15 ftóvrtu 17.40 Ozare 17.45 Dobro nedeljo voščimo 16.15 Alpe, Donava, Jadran 18.45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme 19.30 šport vreme, magnet 19.40 Utrip 19.55 Vreme 20.00 Lent 2003 21.30 Strici so mi povedali. 1/7 22.45 Poročila, šport, vreme 23.20 Nekaj starega, nekaj novega« irska drama 00.50 Dnevnik, ponovitev 01.15 Ulue zla, amer, film 03.05 ftovrtu 03.30 Muha, amer, lilm 05.00 Kolesarska dirka po Franciji, posnetek 06.30 Športnifiim SLOVENIJA 2 07.10 Teletekst 07.30 Vremenska panorama 08.30 Mostovi 10.20 Frasier, 24. del 10.40 Čas setve« čas žetve, 1/4 11.30 Nenavadne prigode Twristovih, 8/26 11.50 Jasnoinglasno 12.45 Tv prodaja 13.15 SP v gorskem kolesarstvu, četveroboj, posnetek 13.45 Atletika, zlatá liga, posnetek fz Rima 15.00 Bogovi so padli na glavo, film, l.del 16.45 Smučanje do skrajnosti, športni film 17.25 Kolesarja dirka po Franciji 19.00 Videospotnice 19.45 Kulinarika z Leonom 20.00 Čas setve, čas žetve, 4/4 20.45 Nesrečniki, 3/4 22.25 Koncerti sobotnih noči 23.25 Dnevnik zamejskeTV 23.45 Videospotnice 00.30 Videostrani 08.00 08.10 08.20 08.45 08.K 09.05 09.30 09.55 10.05 10.30 11.25 11.40 12.35 13.55 14.50 16.^ 18.26 18.30 09.00 Dobro jutro, informativno • i 19.00 i 20.00 razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu i 21.50 i 23.40 i 00.40 10.05 Nezveste ljubezni, ponovitev 8. deia nadaljevanke 11.05 Naj spot dneva 11.10 Skoki za Rudarsko svetilko In pokal Gorenja, reportaža 14.00 Videostrani i 09.00 18.50 Vabimo k ogledu 1 09.40 18.55 Regionalne novice i 09.^ 19.00 Mladi upi, otroška oddaja 19.40 Naj spot dneva 1 10.45 19.45 Videosirani : 11.15 19.55 Vabimo k ogledu i 12.00 20.00 Iz oddaje Dobro jutro t 18.55 20.50 Regionalne novice i 19.00 20.55 Naj spot dneva 21.00 Mostovi na Slovenskem, 1 19.50 dokumentarna oddaja j 19.55 21.30 Nezveste ljubezni. 9. del nadaljevanke i 20.00 22.30 V harmoniji z naravo. i 21.30 kmetijska oddaja i 22.30 23.00 Avto šok: GHD Rogla 23.30 Vabimo k ogledu 1 23.30 23.35 Najspotdneva 1 23.35 23.40 Vkieostrani t 23.40 Malinji dol, ris. senja M javi M javi, ris. serija Pujsek ZlaD(o, r^. serija Sobek in Ciril, ris. serija Mala KltvKa»venskih zelenicah Razsodnost in rahločutnost, amer, (im 24 ur, ponovitev Nočna panorama k»nmn tr PONEDELJEK, 14. Julija SLOVENIJA 1 06.45 Zrcalo tedna 07.00 Vsakdanjik in praznik 08.KI Arabela, 11/13 08.%) Zaresdivjeavali, 11/26 08.50 Iz popolne tort« 09.10 Ranč pri Kraguljčkovi sedmici, 12/14 09.40 Oddaja za otroke 10.15 Dnevnikdivjihživall, 1/13 10.40 Avtoportret Adi Smolar 11.20 Gola osEroga, amer, film 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Na vrtu 13.40 Čezplanke 15.Û0 Simpsonovi. 16. del 15.25 Slovenija na belanci, 3. del 15.55 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Radovedni Taček 17.00 Dogodivščine v veseli hosti, 18/26 17.25 Risanka 17.35 PritepencI, 4/6 18.30 Žrebanje3x3plus6 18.35 ŽrebanjeAstra 18.45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme 19.45 Šport, vreme, magnet 20.00 Ta moja dnjžina, 7/8 20.50 Moški in ženske, 3/6 22.00 Odmevi. Šport, weme 22.50 Kniiga mene briga 23.10 Skrivnost» 23.15 Kratki igrani filmi študentov AGRR 00.15 Piltepenci, 4/6 01.05 Dnevnik, ponovitev 01.35 Moški In ženske, 3/6 02.30 Dnjga puberteta, 1/7 03.00 Studio city 04.10 Končnica 05.10 Kolesarska diría po franciji SLOVENIJA 2 08.30 SlovenslQ utrinki 08.65 Tv prodaja 09.25 Videostrani 11 20 Tv prodaja 11.50 Tedenski izbor 12.50 Strastdopretektosti, 2/5 13.45 Ženske lažejo bolje, nem. f. 15.15 Kolesarska dirto po Franciji, prenos 17.45 Nenavadne prigode Twistoviri, 9/26 18.10 Štafeta mladosti 19.00 Videospolnice 19.45 Kulinarika z Leonom 20.00 Končnica 21.05 Studio city 22.00 Nacisti, 2/2 23.00 Brane Rončel izza odra 00.25 Dnevnik zamejske tv 01.25 Videostrani 07.35 Dragon Bali, ris, serija 08,00 Acbon man, ris. senja 08.25 RickiLake 09.15 Ko boš moja, nad. 10.10 Nezaželena, nad. 11.00 Tv prodaja 11 30 Grda račka 12.20 Maščevanje |e sladko, nad. 13.10 Sedma nebesa, nan. 14.00 Tvprodaja 14.30 RidcfLake 15.20 Maščevanje je sladko, nad. 16.10 Grda račka, nad. 17.05 Nezaželena, nad. 18.00 24 ur-vreme 18.05 Ko boš moja, nad. 19.00 24 ur 20.00 Naša sodnica, nad 20.55 Bolnišnica Presidio, nan. 21.50 Cena strasti, 2^4 22.45 XXL premiere 22.50 Nivea Sun Beach Volley Cup - Maribor 23.20 Neviryorška polKija, nan. 00.10 24 ur, ponovitev 01.10 Nočna panorama kanali sr 49 B2 09.00 Dobn:^ jutro, informativno - razvedrilna oddaja 10.00 Vabimokogledu 10.05 Nezveste Iiubezni, pon. 10. dela nad. 11.05 Najspotdneva 14.00 Videostrani 18.50 Vabimokogledu 18.55 Regionalne novice 19.00 Časzanas, mlad. odd. 19.40 Najspotdneva 19.45 Videostrani 19.55 Vabimokogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 20.50 Regionalne novice 20.55 Vabimokogledu 21.00 Znam obrazj: dr. Jože Zupančič 21.25 Naj^otdneva 21.30 Nezvesteljubezni, 11. nad. 22.30 Velika zabava, glasb. odd. 23.15 Vabimokogledu 23.20 Najspotdneva 23.25 Videostrani TOREK, 15. Julija SLOVENIJA 1 07.00 Odmevi 07.30 Mestece Peyton, 240/114 08.00 Arabela, 12/13 08.30 Zaresdivjež!vali,12y26 08.50 Radovedni Taček 09.05 Dogodivščine v veseli hosti, 18/26 09.30 Čarobni šolski a vlobu s, 13/39 10.05 Pošta, 5. Oddaja 10.40 Pritepenci, 4/6 11.30 Obzoriaduha 12.00 Ta moja družina, 7/8 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Sledi,h/Maritwr 13.50 Ljudje in zemlja, tv Koper 14.40 Polnočni klub 15.55 8ajke na slovenskem, 3. oddaja 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Medvedek sladkosnedek 16.50 ZlalkoZakjadko 17.05 Tomažev svet 4. del 17.20 Knjiga mene t^riga 17.40 Skrivnosti 17.50 Za naše goste iz tujine 18.15 Prisluhnimo tišini 18.45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme 19.45 Šport, vreme, magnet 20.00 Dosje: banka za tolar 21.00 Aktualno 22.00 OdmevL kultura, šport, vreme 22.50 Nana. drama 00.15 Zanašegosteiztujine,7/10 00.40 Prisluhnimo tišini 01.10 Dnevnik, ponovitev 01.40 Dosje: banka za tolar 02.30 Aktualno 03.25 f^ana, drama 05.10 Kolesarska dirka po Franciji, posnetek SLOVENIJA 2 08.30 Dober dan. Koroška 09.30 Vkleostrani 12.45 Tvpn^daja 13.15 Studioclty 14.10 Končnk:a 15.15 Kolesarska dirka po Franciji, prenos 18.00 Mestece Peyton, 25/114 18.30 Primorski mozaik 19.00 Vklecspotnk;e 19.45 Kulinarika 2 Leonom 20.00 Botre, tv igra 20.50 Oliver TvvisL 1/4 22.25 Dario Fo, dokum. oddaja 23.25 Salvador, amer, lîlm 01.25 VkieospotncB 02,10 Dnevnikzamejsketv 02.30 Vkleostrani "i 07.35 Dragon Bali, ris. serija 08.00 Action man, ris. seriia 08.25 RKkiLake 09.15 Ko boš moja, nad. 10.10 f^zaželena, nad. 11.00 Tvpn?Oaja 11.30 Grda račka. nad. 12.20 Maščevanje ie sladko, nad. 13.10 Sedma nebesa, nan. 14.00 Tvprodaia 14.30 Reki Lake 15.20 Maščevanje je sladko, nad. 16,10 Grda račka, nad. 17.05 Nezaželena, nad. 18.00 24 ur-vreme 18.05 Ko boš moja, nad. 19.00 24 ur 20.00 Preverjeno 20.45 VseoSan, arDer.film 22.25 XXL premiere 22.30 Mewyorška policija, nan. 23.25 24 ur, ponovilev 00.25 Nočna panorama Mnall 27 4é BZ 09.00 Velika zabava, glasb. Odd. 09.45 Vabimokogledu 09.50 Baj spot dneva 09.55 tJezveste ljubezni, pon. 10.00 Znani obraá: dr. Jože Zupančič 14.00 Videostrani 18.65 Vabimokogledu 19.00 V mojem košku je pa mavrica 19.40 Naispctdneva 19.45 Vkleostrani 19.55 Vabimokogledu 20.00 1194 VTVmagazin, reg.- informativni program 20.25 êportni torek, športna informativna oddaja 20.50 Iz olimpijskih krogov 20.55 Najspotdneva 21.00 Magk: Velenje 2003, nastop čarodejev • Albin Polakm Bojan Glavač 21.30 Nezvesteljubezni, 12.nad. 22.30 30 let Šaleškega foikl. društva KOLEDA, posn, /2. 23.15 1194.VTVmagazin, pon. 23.35 Najspotdneva 23.40 Vkleostrani SREDA, 16. Julija SLOVENIJA 1 07.00 Odmevi 07.30 MestecePeyîon, 25/114 08.00 Arabela, 13/13 06.30 Zares divje živali, 13/26 08.50 Medvedek sladkosnedek 08.55 Trojčíce, 11/26 09.20 ZlatkoZakladko 0935 Tomažev svet, 4. del 09.40 Sanjska dežela, 10/11 10.05 Knjiga mene briga 10.25 Skrivnosti 10.30 Radio aktivnost 24/26 11.00 Za naše goste Iz tujine 11.25 Prisluhnimo tišini 11.55 Alpe. Donava, Jadran 12.25 Homo turisticus 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Lepa naša domovina 14.05 Dosje: banka za tolar 14.55 Aktualno 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Male sive celk)e, kviz 17.50 Zakaj se Tdravnikimobjo?, 3/4 18.45 Risanka 19.00 Dnevnik, vren% 19.45 Šport, vreme, magnet 20.00 V mesecu juliju, nem. film 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 V osemdesetih dneh okoli sveta, gledališče 00.10 Zakaj se zdravnild mobjo?, 3/4 01.00 Dnevnik, ponovitev 01.30 Brane Rončel iTza odra 02.40 Lola in biiklikid. nemški film 04.10 Drugzdrugim, dokum. film 04.55 športniflm SLOVENIJA 2 07.10 Teletekst 07.30 Videostrani 09.00 Tvprodaja 09.30 Videostrani 16.55 Tvprodaja 17.25 23. srečanjetamburaških in mandolinskih skupin 18.00 MestecePe^on, 26/114 16.30 O Živalih in ljudeh 19.00 Videospotnice 19.45 Kulinarika z Leonom 20.00 Skidharta s simof. oriteslrom rtv Slovenija 21.45 Paljas, južnoafriški film 23.45 Dnevnik zamejske b/ 00.05 Videospotnice 00.50 Videostrani 07.35 08.00 08.25 09.15 10.10 11.00 11.30 12.20 13.10 14.00 14.30 15.20 16.10 17.05 18.00 18.05 19.00 20.00 21.40 22.35 22.40 23.30 00.30 09.00 10.05 10.10 11.10 11.15 11.40 12.05 14.00 18.50 18.55 19.00 19.40 19.45 19.55 20.00 20.50 20.55 21.00 21.30 22.30 23.55 Dragon Ball. jap. risanka Action man, ris. serija Ricki Lake Ko boš moja, nad. tJezaželena, nad. TV prodaja Grda račka, nad Maščevanje je sladko, nad. Sedma nebesa, nan. Tv prodaja Ricki Lake Maščevanie ie sladko, nad. Grda račka, nad Ne:aželena, nad. 24 ur, vreme Ko boš moia, nad. 24 ur PribelaSšče, amer, film Na kraju zločina, nan. XXL premiere Newyoršl(3 polička, nan. 24 ur, ponovitev Nočna panorama ZT 46 S2 Dobro jutro, informativno-razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu Nezveste liubezn I, pon.12. dela nad Naj spot dneva 1194 VTVmagazin,reg.• informativni program Športni torek, športna informativna oddaia Iz olimpijskih krogov Videostrani Vabimo k ogledu Regionalne novice Ustvarjajmo skupaj, otroška oddaja Naj spot dneva \fídecstrani Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro ju^o, pon. Regionalne novice Vabimokogledu Avto šok rally Gorica in cestno hitrostna dirtm Cerklje Nezvesteljubezni, 13. del nadaljevanke Izbor za MISS Koroške 2003, posnetek prireditve • ponovitev Vabimo k ogledu REPORTAŽA 15 Zmaga v Anglijo, zadovoljni prav vsi l^i vo slovonsko pustolovsko tekniovarije, ki ga je umi 4. iii (>. jiilijoin v Velenju oi'i^uniziralo (Irušlvo tabornikov kod Jezerski zmaj iz Velenja, je končano. v petek naianko ob 9.10 je pred stadionom Ob jezeru star-laio 29 ekip i/ Anglije, I Irvaške, Poljske, OcSkc in Slovenije. Ekipe so v nekaj več kol dveh dneh premagřde okrog 220 km naj-lep.^ih predelov SaieSke in Savinjske doline. To je prvo lek-mcjvanje na naših Jleli, ki R(m)o ga v celoli spremljamo preko medmrcžja. Eno najtežjih tíwrsinih tekmovanj v Evropi seje začelo s kral-kim irekkingom, Sliričlaaske ekipe pa so nato po vrsti opravile z 2)00 melri plavanja, jamar-slvom, kolesarjenjem, irekin-gomvvcčeiapah,gorskim kolesarjenjem» spuščanjem po vrvi, splavarjenjum in kajakašivom. Ickmo so najbolje /aecll člani ccljske gorske reševalne službe (ekipa CÎRS Celje), ki pa ao po nekaj vee kol deselih urah na progi načeli kazali prve znake ulrujemxsli, na poli med KT' 7 in KT 8 pa so ludi zgrešili smer, zato ni presenečenje, da so jih dohi-leli in kmalu prehiteli angleški lekmo-valei (ekipa Sle-C p m o n -stcrs.eom), ki nato vodstva do konca niso vcî! í7pustíli iz rok. Tako so se Da-vid Gordon Hooper» Stephen Paul Sharp. Fiona Elizabeth Patterson in Liiward William Lowe zapisali V zgodo-vino koi prvi zmagovalci pustolovske tekme v Sloveniji. *''l'ekma je tako zahtevna in dohra kot Adrenalin Rush (podt^)n(> avanturistično itrkntovanjt; na Sk(»rskem op.u.), le da je lu lepše vreme/' je lakoj po prihodu v cilj povedala Fiona Elizabelh Patterson. Tudi njeni kolegi i/ ekipe so bili po zmagi zelo veseli, vsi štirje pa so se žc dobro uro po priliodu veilj znova naokrog vozili s kolesi. Se lale zanimivost: na progi so bih natanko 50 ur in 20 minul. V icm času so spanju namenili le nekaj več kol uro in pol. Drugo meslo so asvojili člani gorske reševalne službe iz Celja, ki so bili ob koncu zelo pre- senečeni nad zahtevnostjo proge, izjemno veliko pa je ta tekma zahtevala od edine řeaske predstavnice v ekipi, ki je ob koncu izgledala povsem izmučeno. Kol tretji so ciljno črto pri kampu ob Velenjskem jezeru prečkali člani č&Ške ekipe Czech extrem. Dekle iz njihove ekipe je ob misnicjano dejalo: "Bilo je popolno! Izbrali sle rcsnajlepSe dcleva.se dežele/' Ni kaj, pohvala kar godi. Se največ smole je imela hrvaška ekipa Osiguranje /agreh z Reke, ki je najprej precej zgrešila ob iskanju I lude luknje, polcm pa je v drugem delu pohodila plin, a ji je na koncu /a stopničke zmanjkalo le 14 minut. Se na zadnji kontrolni točki jim je do tretjega mesta manjkala ena sama minula, a jim jo od veselja kar žareli organizatorjih Pohvalain zahvala gre prav vsem, omenimo pa le direktorja dirke Petra VrČkovnika, kije nekako idejni vodja tega projekta. Naj še enkrat povzamemc^ petdnevno dogajanje v Velenju in širši okolici. Začelo se je le v sredo s prihodom velike veČine ekip (prvi so bili v Velenju člani ekipe Team Poland). V četrtek je bil na vrsti pregled opreme in preverjanje znanja spuščanja po vrvi, ob 13.00 pa je bila na sporedu tudi otvoritvena slovcsncwt. Petek je pomenil zgodovinski prvi začele k kakšne pu-sioUwske tekme na slovenskih tleh. Ibk-m ova Ici so nato nekaj več kot dva dni "obdelali" več kot 200 km poli, v nedeljo pa so tekmovanje sklenili s svečano razglasitvijo rezulta-lov in podelitvijo priznanj najboljšim. Pet dni je torej okA>g 230 tekmovalcev, njihovih spremljevalcev, organizatorjev in ostalih, ki so pomagali pri organizaciji Adventure race Slovenija Pošteno je, da ob koneu iz-rečemt) pasebno zahvalo vsem spt^nzorjem in ostalim, ki so pomagali pri tem zahtevnem projektu. Ib so bili člani društva tabornikov Rod Jezerski zmaj iz Velenja, prostovoljci, vojaki 1. brigade 10. in 2tl bataljona slovenske vojske, ki bi jim ob tej priložmjsti radi izrekh sc posebno zahvalo za ves trud, kJ so ga vložili v to tekmovanje. Prav tako zahvala jamarskim a-ševal-cem, zdravstvenemu domu Velenje, klubu vodnih Športov iz Velenja, gasilcem, zdravstveni Piezanje v Logarski doti ni je natozagodla počena zračnica na kolesu. Nekaj malega razočaranja je bilo predvsem pri Šei iei ekipe... Ob koncu je tekmovanje od 29 ekip končalo le 9. Prav vse ekipe so se ob koncu strinjale, da je bila proga izjemno zahtevna, predvsem so se pritoževali nad preveliko količino pohodništva. Kljub vsemu pa je bila veČina tekmovalcev in ostalih, ki so spremljali Ickmovanje, ob koneu zadwoljna. Predvsem pa so 21)03, pLsalo šport no-adrenalin-sko zgodovino na sončni strani Alp. Glede na u.speh in odmev letošnje akcije že danes lahko zagotovo zapišemo, da se nam čez leto dni obela se večja šport-no-a drena liaska poslastica v obliki 2. pustolovskega tekmovanja - Adventure race Sbwenija 2004. sluibi slovenske vojske in C'en-tru za obveščanje Celje. Naj omenimo še to, da je delo potekalo izključno prastovoljno. Za vse dodatne informacije vam je na voljo na iniemetni portal http://ars.ruika.net. ZmoreŠ? Si prepričan? Pridi in poizkusi! ■ Hugo Končne u\Ts!ilve (tekmo je končalo le 9 ekip) 1. Sleepmoasters.com 47:38 2. (tRS Celje 49:47 (+2:Uy) 3. Czech extreme 50:34 (+2:56) 4. Osiguranje Zagreb 5t):48(+3:I0) 5. Fjord Nansen/Kompas team.'v4:25(+r):47) 6. Team Poland 5r>:44 (-l-9:n6) 7. Krka Zdravilišča 57:18 (+9:40) 8.Najs57:49(+10:li) 9. Mastadonii 58:05 (+10:27) 6) Najboijée trí ekipe (Angleži, GRS Cetje in Čehi); Angteži so za nagrado prejeti gorsko koto, ki ga je prispevata trgpvina Factory Store iz Ža/ca. MODROIBIEILA KRONIKA V Gornjem Dolîcu umrl motorist 35-101111 Sinn)n va Mislinjc mod prciiilevanjoni irni v ()sei)ui avlo - IJiurl na kraju iiosročc Mislin)a,5.Jullja-v soboto ob 22.15 se je na regionalni cesti lič - Vitanje, v občini Mlslinja, pripetila tragična prometna nesreča, V njej je umrl motorist, 35-letni Simon P. iz Mislinje. Voznik motornega kolesa znamke yam aha XT 600, je vozil iz smeri Doliča proti Vitanju. Koje na ravnem delu ceste pričel prehitevali tovorni avtomobil, mu je nasproti pravilno, po svojem smernem vozišču, pripeljal vcrznik osebnega avtomobila znamke kia sephia, 37-letni U. O. iz Mežicc. Vozili stasilovilo čelno trčili. Pri tem je voznika motornega kolesa najprej vrglo na vetrobransko steklo t)sobncga avtomobila, nato pa po vozilu. Motorist je na kraju nesreče umrl, voznik osebnega avlíímobilaseje huje poškodoval, poln ica na zadnjem sedežu, voznikova lO-lelnahČi, pa '/aítuúi nesreče je bila cesta zaprta do l. ure naslednjega dne. Dnevi izkupiček šel i vlomilcem Miizirje, 1. Julija - V noči na lorek je neznanec vlomil v okrepčevalnico pri Lovskem domu v Teru. Odnesel je dnevni izkupiček in nekaj zavojev eigarel. Lastnika M. O. je oškodoval za okoh 6().n00 tolarjev. Odnesel razpelo Zniec, L Julija - V torek je neznanec skozi kletna vrata vlomil v siantwanjsko hišo v Kapli. Odnesel je preko petdeset let staro li-tcržclezno razpek\ vredno okoli 100.000 tolarjev. toliko je œko-d(5van lastnik J. L. Vlomilec je bil prehrupen Velenje, 2. julija - Mladoletni M. A. iz Velenja je osumljen, daje v torek malo po polnoči skušal vlomiti v prostore uprave podjetja Era d.d. na Prešernovi. Vlamljanje paje slLšal občan in poklical policiste. 11 so osumljenega prijeli v nepasredni bližini objekta, (imot-na škoda, ki jo je pred tem povzročil, znaša okoli 40.00M lolarjev. Gradil bo Žalec, 2. in 4. julija -Tatovi potrebuje vse sorte reči. Eden takih je iz nezavarovanega skladiščnega prostora podjetja Vender v Žalcu odnesel 12 elcmenuw kovinskega sestavljivega odra in 5 lesenih desk- Podjetje je oškodoval za 185.í)00 tolarjev. Med sredo in petkom pa je neznanec iz skladišča podjetja Garant na Pi^lzcli odnesel za okoli tOO.OOO tolarjev val ovi te pkKCvine. Hiša je bila odklenjeno Žalec, 2. julija - V dneh od sobote do srede enkrat je neznanec prišel v nezaklenjeno stanovanjsko hišo na Gubčevi cesti v Žalcu. Iz nje je odnesel dokumente, razne izkaznice in nekaj golovine. Lastnica M. J. T. je oškodovana za 40.000 tolarjev. Strela udarila v gospodarsko poslopje Za pel milijonov škodo - Živino, razen dveh prašičev uspeli rešili - Objokl /gorel v cololi Skorno, 3. julija - V četrtek, nekaj po 22. uri Jo zaradi udara slre-le izbruhnil požar na gospodarskem poslopju last K. v Skornem pri Štx^tanju. Kljub posredovanju večjega i^t evil a gasilcev je objeki vceloti zgorel, v njem pa tudi traktor, nakladalka. krožna žaga. obračalnik, trije eleklromotoiji 1er večja količina sena. Vse domače živali» razen dveh prašičev, so iz gorečega objekta uspeli resiti.Gmot-no škodo, kije nastala v požaru, ocenjujejo na 5,OUO.UOO tolarjev. Poskus požiga Žalec, 3. julija - V četrtek zvečer, nekaj pred 21. uro, je 32-lcl-ni D. V. iz Preserij na več krajih podtaknil ogenj na gospodarskem poslopju. Zaradi hitrega posredovanja gasilcev je bil ogciij pravočasno pogasen, kljub temu pa je nastalo za okoli pol milijona tolarjev Škode. Policist i so osumljenca prijeli in zoper njega odredili policijsko pridržanje. Veliko povpraševanje po ročunalnikih Velenje, 4. julija - V petek med L1.30 in 14. uro je neznanec obiskal poslovne prostore računalnii^kega biroja Norma Soft na Efen-kovi, Odne.sel je računalnik vreden 150.000 tolarjev. Mozirje, 5. julija - V noči na soboto je vlomilec v ZKZ Mozirje odnesel dva računalnika in tiskalnik. Zadrugo je <")íkodoval za vsaj 600.000 tolarjev. Velenje, 5. julija - S podobnimi nameni kol prej je bilo vlomljeno v salon računalniške opreme na Rudsirski cesd. Neznani vlomilec je odnesel računalnik in tiskalnik, podjel je pa oškodoval za 330.000 tolarjev. \^iye,<).junija-Iz proslorov Športno rekreacijskega zavoda Rdeča dvorana je izginil prentwni rač umi) nik, vreden 4^X1.0^)0 tolarjev. Na bencinsko po telefone Šoštanj, 5. Julija - Nekaj pred 3. uro, v soboto» je bilo vlomljeno vprastore Petrola v Šoštanju. Neznanec je odnesel nekaj cigaret in SPORT IN REKREACIJA Prestižni nagradi Siovaicoma M(nlnar()(iiii lui iiir \ preskakovariju ovir kalcgoi ijo ki ga w nekaj loi zapored organizira KK Velenje je bil lelos s sliani lekiiiovalcev /al slal)š<' obiskan, kot prejšnja lela - To nikakor ni krivda ()íí>ani/alori cvn>pskc inejc cxlprte jc /iiliijcga k'kmt'vnk;« ti j m ruć veliko laže polovali tudi prcico KKHI kilo-inclrov pit CvTopi, kt^l pa pokwuti < Matjaž Čik je bii najbotjši na prvi tekmi, v nadaijevanju pa Je imet kar precej smoie. tekmovalnimi konji inoi da saiiw 2íJi) kil) tc/»iliwcnsko mejo. ('"akaga namreč urejanje goro piMnlll in s tem piwcziini sirijski. Prejšnja Icia tu pi'>leg ostalih redno nastopali tekmo-va lei iz Nemilije. Mad2ar:!ške. Ilaíijc, Irske Sviee in eelo Ogipla itd. Letos so /. najmoinejŠt) ekipo priSli Slovaki-prišel je uid{ Juraj Hanulay, ki je trenulnf> naj{x>ljšj tekiiuwaleev/lxKl-ne lige - Avstrijci piisll s poliAiùio ekipo, saj scdciulcliie konje(kaî. Lin Ma). Zmaga v prvi lekmi je pripadla Ireni Drobnic (KK Ljubljana) in 5e si letni mcdenhurzaiiki Ca-(imcri, v finalu tega lekmo-viinja v nedeljo pa je zmagal Andrej Kućer na izjemni «stlclni hantwerai^i ( »riselt. Z njoje bil ludi dnigi v dcibiju, ki ga je dobil I Linul ay. odi ićen irelji in6:triipaje bil Primož Rilelj na Megfsle Chieu in Lagrandu. V kal. mladili konj je bil odličen tudi Urb Dau-man. kije na Jeslleini hanoverankiOplika Pír-tu$ek Feheíty ziisedel dve Irelji in eno vliugo meslo. omenili pa velja tudi Maljaili Krajnca ( KK KRK.\ Novo Mesto). kije bil na šesileini Eviii enkral drugi in cel ril Najlxiljsí le k mo-Viilee luntiija je bil Ju ray Hanulay/.lremi zmagami in enim dntgim mestom. izvrvien pa je bií tudi 20 letni Slovenee Aljai^Drašlei(KKJeža pri JeJiu). (zmagovalec zadnje tekme za Pokal Skwenije na Krumper-ku).kijev*;ob»>iniickmi kai.S*-L4i)mvhara3iJ zasedel drugi> nîcsio. v malem (hand Prixii • nagradi mesla Velenje za nagradnim skladom 5411-OnilJIO sil pa je bil tretji. V tej tekmi je drugo nîcsto zasedel Sandi Smolnikar (KK Ježil pri Jcžii) na Heurcki VI, zmagal pa je íuray lia-nulay na Tanipinu. Aktualni državni pi^^ak Smolnikar, je bil na Charmanlu in íleurckí šesi drugi in trelji ludi v pclkIi. Ciljal je namreč na zmago v lekîni za Veliko nagrado premogovnika Velenje (nagradni sklad 1,010.000,00 Ml), ki je vsako leto vrhunee in zaključek turnirja in ki se muje lani Izmakjiila za las. Letos je njegovemu Charmanlu v izjemno ležkem parku r-ju Kat. S"*-1.50 m zmanjkalo nekaj moči, saj stn le nekaj dni prej zmagal na z-ibtevnem dri:avnem prvenstvu, lako je osiKwni parkur zaključil z najboljšim časom, vendar žal 12 ka/enskimi u>flčkaiiíi vendar je bil Rol^rt za malenkosi hilrejii, Levaničje na ImpuNu končal na tretjem me^iu. V bara/ je siarlal s tuklicno najboljše pozieije - kol zatlitji - vendar se uiu je ImpuK, verjetno zaradi zanj premajhnega tempa dvakral ustavil na isti zapreki. Najboljši Slovencev Cirand Prixu poljiie slovenske mlade konje ima komaj 71cl in laki^ icžek parkur kcv maj teden dni po drÀivnenj prvenstvu na kalerem sta osvežila bron bi bil zimjo verjelno preveč, Di^mači tekmovalci st> sc predstavili v lepi luči, siij smo poleg Ćikt^ih videli tu- di lepe nasiopeLovraDlainika. Ale^t Pevca. Urt^ša Slrau^a itd. Vsi udeleženci in obiskwalei turnirja mi bili nad oT^n izaeijo kol vetW no navdušeni. Slovak .lurav I lami-lay, kiv Velenju tekmuje vsiikoleto, je povedal: »loje eno najlepših tek-ntovališć v Cvropi. organizacija pa je brezhîlîna. 'Ii:ren je iztela v leto boljši bi vidi se, daje vanj vloženega ojiTiimno iruda. vendar se nikoli ni bil tako biv/hiben kot letos -na njem bi lahko igral i golf! Sem se bomo seveda ^vrnili« Vsekakor je lo ludi najlepši lek-miWûJniproslorvSkiveniji. Vidi •^ Ziiključuje celoto Športno rekreacijskega parka, del mestnega utripa in ne nenavaden lu- r^EKLi sa Walter Wolf. predsednik Kiv njeni^e zveze SUwenije: "čeprav nisem nameraval pri-li danes v Velenje, mi nikakor ni ÍÁi], da sem v lem prelepem anibietilu. Tudi organ izatoijcm lahko samo česiitiuno. Celo vreme je bilo tekmovalcem bolj ali manj naklonjeno. Videli je, da imale v Velenju srečo z vsem: s pravimi ljudmi, z velrom in s lakSni'iokoUcix Konjeniška zveza nedwmno podpini prireditve, kolje ta " Sandi Smolnikar, aktualni di-žavni pivak: •*S svojim nastopom sem za-d<îvoljen, razen z zadnjim delom. Konj je bil vidno utrujen, kar Aem pričakiwal. >aj je bilo preti nedavnim državno prvenstvo s pelimi lekmaiiii- Z ostalimi lekniajui pasem zatUv voljen. Velenje se sigiurno lahko primerja z evropskimi tekmami. Skoda, da ni udeležba ie nekoliko večja, kajli organizatorji sootilični." Malja/ Čik, trener in tek-mwalce velenjskega kluba: "S samo ickmo sem zelo za-iliwoljen, posebej /velikinj številom obisktwaleev in z velikim številom dc-^rih rezultatov. Po zmagi v prvi lekmi sc mi je poSkixiovala najboljša kobila, lako da sem v n.idaljevanju tek-m nasiopili, Z njimi pa že jutri (v ponedeljek, op. p,) potujemo v San Rc-mo. kjer je Ovropsko pivcnsivi> /a juniorjc. Ti lekmovalei so: (îregor Slaiinsek. Kaja Žonta inJan^a Lenassi. Že čez dva tedna pa nova lek-m;t v Velenju. Upam. da se btv mo vsi zdravi vrnili iz San Rema, da se zmwa vidimo lukaj ob Skalskem jezeru." ■ VOS jek. kot se pogosioobčuii drugje. Na lumiiju sta lekmovakv in gledalce pozdravila ludi predsednik K/S Walter Wolí in pixlžupan i^ine Velenje 1er posilijnec Bi^an Kc^niič, na svečani otvoritvi pa jc z;\igra)a ludi gixlba na pihala, oglodali pa smo si ludi kraike nastope hannonikajjcv in Tolklome skupine. Cez slaba dva ledna se pn^slori>b Skalskem jezeru spel splaCxi obiskali, ^j bo lam potekal dv^^dncvni lumlr in U'clja lekina za Pokal Slovenije. la leden pa se na^i mladinci selijo v San Remo, kjer se bodo udeležili Ovropvkcga prvenstva, v ekipi pasta tudi KajaZi>nta in Jan^ Lenassi, kiobe nastopala za Velenjski klub. ■ Šmartno se pripravlja Preiekli leden jc bil v Šmarinem poln presenečenj. Najprej so zamenjali trenerja Boruta Jarca s Ioni-jem Tomazičcnt. Prekinilisoscxle-liwanje z nekaterimi ipralci. ki si> do sedaj nosili dresŠmarlna. Ib je tudi razimiljivo, saj se je zmaiijsal prboto pa so giv.t'.wali vAvsirijipri novem ircijeliga^u Ani fc I su (2 : 2). z-i katerega sedaj nastopa tudi dosedanji igralce Smartna RamizSmajlovič. iekmo je prvič vodil Tomažič. Začetek je bil obetaven, saj so začeli /clo ambiciozno, dobro so se gibali, kombinirali, toda nato so domačini po kolu v 2i). minuli ludi zaradi nesporazuma v obrambi,, lakoj nalo Mujaníivac, novi direktor pa Tonči <5robel5ek, dosedanji Športni direktor ki u ha. Predse d sivo j c poirdilo ludi imenovanje Tonija Tomaziča za ncwega Ircnerja član.^ke ekipe. Toni Tomažič je zamenjal Boruta Jarca (foto: vos) S tekme s hrvaškim prvoligašem Marsonio (foto: vos) + 10. julija 2003 SPORT IN REKREACIJA 17 Revija skokov znova Juretu Radiju Odlirno oifiaiuziraïu) tokíiiovarijo - Přišli so skoraj vsi nasi najl)olj8i in ludi lU^kaj izvrstnih luj(;ev - Veienjo se je /našlo v elitni dru/hi svolox iiifi skakalnie - Zdržalo je ludi \ renie TJaša Rehar, Stane Vovk V Velenju smo bili mhuill pclek in soboto prtCu novemu velikemu mcdnamdncinu 5 porinem u cU^od-ku. V Velenju sla bill nami'eC prvi dve lekml fcloSnjcga polclncga celinskega pokala v snni6irskili sko-kih. Najprej je bila na vrsil že 17. noćno lekma zii ludarsko svelilko, v sobolo pa še 7, noCna lekma za Ptv kal (jorenja. Iz Velenja sc skakalna karavana seli najprej v olimpijski C'-algary, nalo v Park City, pa sinvi-li ftarmisch Parle nkirclien in na koncu Še TronJbeim. Skakalnica p(xJ gradotn (s kritično u^ko pri za mcdnanxlne ramierc pičlih K85) seje lako masla v družbi v svetu veliko bolj uveljavljen iii skakalnih redi^ tudi kar se lićo zimskih skokw. /a /iiceiek palmov rx>maníiáicm oki^ljo skakalnice pod jcradoni (pol donjega so lekniovalei izkoristili za tigrevanje) videli dve odliint> pripravljeni lekmi p*xl žajx>moiivorg;(-niziieiji Smučarsko >o/ornčk o^lalim na.šim. Rudarske sviiilkc pobrali Slovetul Kljub močni mednarodni konkii- rudarsko svelilko. Na častni Iribuni se je kar irlo uglednih goslov. Poleg lokalnih veljakov smo videli tudi vel ikoznanili skweoikih šporlnih imen. Taksne prireditve navadno ne zamudi slari renei. prLMo jei)8 lekmovalcev iz Ifi držav, so napelkovi ni>čni lekmi za rudarsko «svetilko vse ^ivari v svoje roke vzeli Sliwenci, ki so med prvimi osmimi imeli kar j^edem svojih junakov. S Četrtim mesiom seje med njih vfiilil le Finec AkseiiKok-konen. Sploh pa seje na prvi lekmi i^mcd osemnajstih Slovencev na ga zmagr>vaica iz Albcrtvilla - Tv nijaNieminena. Je enega Finca .Tus-.'(ija Hauiamakija nalo avstrijskega mladega tekmovalca Mariina Kocha, dobitnika nekaj medalj na lek-mah svetovnega pokala, pa Nemca Kaia Brachta... Največ navdušenja obisktwalcev pa so seveda poželi domači orli s Primožem Peierko na čelu. Od naj-boljsili SIcwencevje manjkal le Riv bert Kranjec, ki mu je irener Matjaž Zupan privoščil nekaj dni zasluženega okala nabirajo točke za sve lovni pi>kal. «ato sla vsak večer nastopila le dva naia najboljša-v perek Primož Peierka in RokBeiikovič.vsiv bolo pa Peter ^onta in Damjan Fra*i- V nasprotnem primeru bi li, ki že imajo zagotovljen nastop v sve- ... $o6otne tekme itarlni lisli kai pelnajsl uvrstilo v finale tridesetih najboljših. Vse skupaj pa se je pričelo z nepogrešljivo rudarsko godbo, kije naka/ala.daspektakel pod žarometi prvi večer spada v okvir prazruv vanj rudarskega praznika. S pozdravnimi nagovori je začel predsednik organizacijskega komiteja Revije skokiw Vclerije 2003 Zdenko Hriberšck, besedo pa sla dobila tudi predstavnika glavnih sponzorjev: mag. Drap> Fahjan, generalni direktor Hokitnga Slovenske elektrarne, in dr. Evgen E)ervarič, direktor Premogovnika Velenje. V zadnjem irenuikujc swj prilKxl ixl-povedal predsednik drŽave dr. .la-nez Dmift^ck, Ctani (in Članice) domačega skakalnega kluba so po doskočišču piipcljali zastave držav udeleženk. nalo himna in vse je bilo pripravljeno Zít že 17. nočno tekmo za NajbofjŠi trije petkove tekme ... znanec velcnj*ike lepotice, ludi že zmagiwalee revije skokov, Franci Petek: Bojan Križaj je prijateljem iz tujine navdušen razlagal. daî8.84). Jolanda je boj Mutolo izgubila v zadnjih melrih. Po/nirciva src^hrna Sveiovnega pivenstva v atletiki z-\ veterane v San Juanu (Portoriko) se udeležuje ludi M;lcnjčanka Slavica PozniČ. ki že vrsto let tekmuje na svetovnih in evropskih veieranskih prvcnsivih. Doslej jc ^Wiijila že osem medalj. I^'' lem prvenstvu se bo dom;niskok. kiga je že íestič zapored izvedel Atletski klub Brežice. Nastopilo jc preko trideset tekiiiovalcev. leknuwala jc tudi mlada Petra PozniČ. ki je med enajstimi skakalkami zai^tlla četno mestv^ s skokom ÍUi cm. Plavaiijo - Doher naslop Nine Soviiiek Dvodnevnega miiinga v Radovljici se ;e udeležilo ."^62 plavalcev iz rekordnih 1."^ držav. 'Ukniovanje je bilo zadnji lesi za reprezenlanle pred bližnjim svet^wiiim prvensivom v Barceloni. Skupne^ je bilo na tekmovanju kar 22 lekmovalcev, ki bodo nasiopili tudi v Kataloniji. V lej močni konkurenci sta nasiopili tudi najboljši velenjski plavalki Nina in Maja Stv vinek. UspeSnjšaje bila Nina, ki je v disciplini KXI m prosio osvoj lia drugo in vdb^eiplini 200 m prosto trelje mesto. Rezullati ženske: 100 m prosto: 2. Nina Sovinck 59.3.^; 200 m prosio: 3. Nina Swinek 2:07.52; .^>0 m hrbtno; 4. Maja Sovinek 31.67; 100 m hrbtno: 4. Maja Sovinek 1:07.42; 200 m hrbtno: 5. Maja Sovinek 2:26.34. Mitja SUožic zmagovalec 4. dirke za DP Milja St rožič je zmagal na čeirti dirki /a državno prvenstvo v karlingu, kije polekala na Pluju, na dirkališču Ilajdošc, ?sx 17-lclnim Sošunjčanom sta se uvrslila Kranjčana Grega Kič in Ncjc Pajžl, vožič lekmtwal na cvii>pskem prvenstvu na Dunaju. Namizni \m\s - Ivaiia Zer a na eviopsko prvcnslvo Med udeležxsnci letošnjega evrop.».kega prvenstva v namiznem tenisu za mlajše kategorije v Novem Sadu bo ludi Velenjčanka Ivana Zera. ki bo barve Slovenije zastopala v kadetski kategoriji, Ivana seje na to veliko tekmovanje dobro pripravila, zalo upa. da bo v močni konkurenci u.^pela doseči Čim boljši rezu hal. Na evn^psko prvensivo v Novi Sadje Ivana Zera odpot^wala danes dopoldan, domov pa se bo vrnila 20. julija. Šah - Na sedmem turnir ju pr\i Ivačič Na sedmem luminu, ^xlcnaj.slih. ki je bil v Velenju v nedeljo, .ve je zbralo 19 igralcev. Na turnirju z igral im časom 15 minul na igralca je bilo več močnih igralcev, saj je nasiopil cn iiu^jster, osem mojstcrskih kandidalov, dva prvoka-legomika... Po sedmih krogih je bil na^^lednji vrlini red: I.Vladimir Ivačič M 5,3 točke. 2. Janko Bohak MK 5.5, 3. Jože Z<^rko MK 4.5, 4. Drago Kristan MK 4,5.5. Jože Skok MK 4,5,6. Igor Penko MK 4,5 ... Po sedmem turnirju je po pi>sebnem točkovanju naslednji vrlini red: l.Ivač)č90,2. Goršek%..^.Penkoyi),4. Malko84.Rajkovič 74... Se oblikujejo moštvo Milenjski dmgoligaš Rudar se pod vod s ivo m Draga Ko-sianjška zavzelo pripravlja za novo tekmovalno sc7ono. ià se bo začela konec mtseca s pokalnimi tekmami. Medtem so ixligrali ludi tri prijateljske tekme. V prvi so vgosich izgubili s povralnikom v prvo ligo, DíoŠtvi"ím Domžal z 1;5. Velenjčani so pred lo lekmi v nogah le dva treninga, V drugi lekmi so v Mozirju premagali nesojenega drugoii-gaša Bisirico z 2:0. včeraj pa so gosUwali pri novem prvx>ligašu Dravi na Pluju. Trener Drago Ki^stanjšeklx>šele v naslednjih dneh vedel, na kaiere igralce bo lahkovačunal v novem prvenstvu. Prve dni je zRudaijem treniral Jernej Javornik (lani Era Smarlno), ki pa bt» najbrž nogometno pot nadaljeval v Ukrajini Vrnil se ic ludi Is met Ekmečič. iz Smari-na pa je prišel Gregor Bunc in če ne bo našel kakšnega močnejšega kluba, bo ve-IcnjČanom pomagalv pivo ligo. V Rudaiju pa so oslali ludi Damjan Jcscničnik, Peter Mernik. Aleš Smon, Mirnes ll^raliimiA'ič. Etlnan Soflič. brala Mujakíwič itd ■ vos Uspela veslaška regata Konec minulega »veslaškega ledna«, na katerem je sodelovalo 25 veslačcv iz Izole. Maribora in Velenja, je Šalcikiveslaskiklub. poti pokrwiteljstvom Premogovnika Velenje. organiziraj še veslaško rcgalo za Rudarsko svetilko. Na regali, na kaieri Zaradi priprav na lekme svetovnega pokala ni bilo najboljših članskih posadk, je sodcicv valo ski>raj sto 6ilnov s preko slo lekmcv valci, V boj za prva iri mcsia so se tokral prvič spu.slili tudi domači veslači, saj je Miha Avt>er5ek v enojcu med člani osvojil irei-je, Neli BlagUii pa v isli kategoriji med članicami in mladinkami Četrto mesio, Še enkrat seje pascas.sl, po faksu 03/ 89746 43 ali pokličite 03/ 89817 51. I I I I I I I I I I I I I I I 1 I I I I I 1 I I ' -------—'—'—-------w--- Spomladaneko-pof^lne pocenitev malih oglasov velja do korice avgueta 2003. Velja leza fi^^eoeeDe. Mail oglas za rubriko PRODAM: nepremičnine aJi evtomabile Je lOOOSIT Za naročnike 6âBa s plačano naročnino 50% popusta. Spomladansko-poletna pocenitev malih oglasov valja za do 80 znakov DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO spoštovane zavarovanke, spoštovani zâmovancl. obveščamo vas, ća je teJ. : 112 rezervirana za siužbo nujne metýcinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaraoi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije vzve-zi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 839S-476, dežurno službo pa na 8995- m. Zobozdravniki: 12. ifi 13. julija • Cvetka Ro-gan, dr. stem., v zasebni zobni ambulanti, Šalek 8, Velenje (od 8- do 12. ure). Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane Istega dne. Ob nedeljah in dr^avnili praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, leiefon 898-1880. Veterinorsko postajo Šoštanj: Od ll.julijadold. julija-ivo Zagožen, drvel med., gsm: 041/633-677. UkorrKi v Mefipt: male OGLASE In ZAHVALE sprejemamo do ponedeljka, do 16. ure. 8: 898 17 51 EDVARD ŽAGAR 10.8.1923^ 28.6.2003 Ob nenadni bi'ileči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka sezahvaijujemovsem, ki sle ga pospremili na njegovi zadnji po(i. ŽaJujiKi: bina Marija in hvere z timŽinami [Najmanj&e obresti v mesbza NSKAPOSOJU; , Garanc^a: plače, pokojnina, kartice Kamnoseštvo PODPEČAN Salek20,teL:03/89?030D Svetleje ko je sijala zvezda, večja je praznina, ko le-ta ugasne. Pustila si veliko praznino, ki jo bomo nap(^lnili s spomijioni na tvoj fvmeh in tvoje veselje do življenja nam bo pomagalo premagali bolečino ob tvojem odhodu. INGRID U LB L V slovo Hvala ti. da si z nami delila trenutke svojega življenja. Kolektiv Poslovnega sistema FORI MLADI LI8ERALNI DEMOKRATI IN DEMOKRATKE MESTNI ODBOR VELENJE Organizira v sodelovanju s KulUirnim centrom Ivan Napotnil< POLETNI KINO Dobimo se vsak petek v atriju Velenjskega gradu. Prvič že ta petek, 11.7.2003 ob 21.00 uri. Vabljeni vsi. ki veste, da se poleO uživa, telkommm ■ ■ sistemi Hn DDoeianB TÎLKOM SISTEMI d.0.0. PreloSkal, Velenje Tel.; 03 587 14 65 Fax: 03 587 60 20 DBJAVUA PROSTO DELOVNO MESTO VODJA PROGRAMA POGOJI: •unrver^etnaali visoka strokovna izobrazba, -smertelekomunikacije ali računalništvo, - poznavanje linux sistema, •zaželjene delovne izkušnje, • kandidat je lahko pripravnik. Delo se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. V primeru zaposlitve pripravnika bo delovno razmerje sklenjeno za določen čas. Kandidati naj posredujejo pisne vloge 2 dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni od dneva objave na naslov: TELKDMSISTEMLd.o.o-,Preloška1,3320 Velenje. ONESNAŽENOST ZRAKA v leđnu od 30. jurila 2003 do €. julija 2003 niso povprečne dnevne iconcentracije 302, izmeriene v avtomatskih postajati {AMP) na območju MesUie občine Vilenie. Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Pakj, nikjer presegale mejne 24-ume koncemraciie 125 mikn>g S02/m3 zraka. MAKSIMALNE UflNE KONCENTRACME $02 od 30. junija 2003 da 6. julija 2003 (v mikfo-g S02/ni3 zraka) MESTNA OBČINA VELENJE. URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR S0^3 2nKa, spn^envpvo prT5egar4»y \iňi 200S. 60 nlKro^ soztns zraka GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenfe Porpk«: Maja LesjaK in Viktor Šoiinc, oba Koroška C, 3»Šo§tanj. Smrti: Esad Suljic, roj. 1959, Velen|e, Goriška C. 49; Marija Jezernik, rol 1920, Laze 53; Marijan Janćič, roj. 1962. Veienje, Goriška c. 60; Bernard Tratnik, roj. 1932, Marija i^eka 73; Leon Lichteneger, roj. 1932, Selo pri Vranskem 19; Marija Prevoršek, roj, 1921, Petrovce 246; Ivana Bremec, roj. 1926, Kranj, Mrakova ul. 2. Nepojmljiv zločin še odmeva Majica so v rclrU^k pokopali - Ti1j(^ inlaclolcliiiki in polnololíií 1). B. zaradi ponov ilvone novarîiosli v |)rip()rii, mlajši mladololiiik íih prostosti - V i)oIicijski pisarni Šoštanj lelos iiolxMie prijavo Mliena Hrstič » Planine_ Pred icdnom dni. v čclrlek, dopoldne, so sc na pokopališču v Podkraju o?jl sorodniki in redki prijalclji ptvilovili od 4l)-lclncga Murjiina .lančića - Majca. ki so ga 30. junija umorjenega nai>IÍ v zapuščeni hiii sredi ŠoSianja. Dekan Jože Pril>ožič, ki jc opravil obred, se je ob njegovi vprašal listo, kar so sc po Šaleški dolini inSiriU; po ni/kotnem umoru nemočnega brezdomca, sprakrvali mnogi: »Kam pljujemo?« Ckîlovobcxio del odgovora na to vprašanje morali poiskali strokovnjaki, psihologi, psihiatri, sociologi... Dan ka-^neje, v peiek, 4. julija, so na Policijski upravi Celje na i/rcUni tiskovni konferenci,po- Bodi zdrava, domovina, mili moj slovenski kraj ! Ti prekrasna, ti edina Meni zemeljski si raj. PRIJATELJI Na novinarslčju KS Šašianj evidentiranih 72 ktiznivih dejanj» med njimi 7 lahkili telesnih poškodb, 1 huda in I ka/nivo dejanje ogrožanja z nevarnim predmetom.« MIdčnik je za primerjavo nanizal še podatke iz dveh večjih meslnih čelrli v Velenju, Desnega in Levega brega. »V mestni čelrli Desni breg smo v tem času zabeležili 143 kaznivih dc-janj, v mestni Četrti Levi breg pa 189. Vem, da so to suhoparni podatki, ici pa vendarle kažcj(\ da Šoštanj ni pi^bej probk^ma-tičen z vidika varnosti.« K vsemu povedanemu je dodal, da imajo v Šoštanju policijsko pisarno. V njej pa lelos niso prijch niti ene prijave! w Slirj<^ v priporn Usmerjanje prcdkazenskega jxKiopk"a jc prev/elo tožilstvo, Po izsleditvi storilcev jc policija osumljene privedla dežurnemu preiskovalnemu sodniku, ker je, kolje ptA/cdal. Ivan Žaberl. vodja okrt^ncga državnega iiï'ilstva, oddelka Celje, podan utemeljen sum, da so v sostorilsivu štorih kvalificirano obliko umora na grozovit način. Zoper polnoletnega storilca in mladoleine je UTŽilka zaradi ponovitvcne in ko lu/ijske nevamosii predlagala pripor. »Ocenila je, da gre za osebnosti, ki so poncwitvcno nevarne, in ki bi na prcKiosii lahko vplivale na priče, ki so se jim storilci za- Ljudje si v mraku ne upajo na ulice Na i/r(Hlni soji Svota krajevne skupnosll Šošlanj so (x eriili varnosinc ra/niore-/afitoxajo uslano\itev j)oli(Hjskc jioslaje, zavarovanje /apušreriifi objektov, sprejelje odloka o javnem redu in miru ter ohisk ministja za notranje zadeve iti gener alnega direklorja policije Milena Hrstič • Planine Šoštanj, 7. jtilija — Uro pred ponedeljkovo sejo svel a občine, seje vŠaštanju na izredni .seji, z eno samo i(Kko dnevnega reda -ocena varni'Rlnih razincrv mestu in predlog ukrepov - sestal svel krajevne skupnosti. Nepojmljiv um<"»r brczdomca Marjana Jančiča - Majca odmeva po vsej Skweniji, najbolj pa.scveda lam, kjer ,sc je zgodil, v Sošianju. Ljudje so. milo rečeno, c^orcenL V mraku si že prej niso upali na ulice, zdaj si manj. Na račun dela policije ne skoparijo z besedami- Suhoparni siailstični podatki, ki sojih nizali tudi na tiskovni konferenci Policijske uprave Celje, češ da jc bilo v Šoštanju letos zaznanih 76 kaznivih dejanj, lo pa je toliko kot v majhni velenjski krajevni skupnosti Slara vas, in dav policijski pisarni v meslu letos niso zabeležili niti ene prijave, pa jih je dobesedno raziogorila. Fi.sarna je sialno /a|)rla »To, da niso prejeli nobene prijave, je popoln nesmisel. Saj je tudi niso mogii, ko pa je pisarna vseskozi zaprla. Na obljubljen napis na vratili pisarne z mobil-nošievilko dežurnega policista, kar smo že terjali, pa Še vedno čakamo,« pravi predsednica sveta krajevne skupnosti mtiji. Otíka Tinauer. »V .Šošlanju sc že spra5ujcmo, če policisti sploh znajo hoditi. Dolgo že ni bilo videti koga, ki bi šel skozi mesto peš. Ali pa si. kar hi bilo še huje, iz avta v Sošianju sploh nc upajo. Pripeljejo se in odpeljejo. Topa je VSC-« Podobnega mnenja so bili ludi drugi člani sveta krajevne skup-nosii. Dasi ljudje v mraku sploh ne upajo več na ulice, da v mestu vlada strah, da starši že izgubljajo zaupanje v vamc^t v vrtcih in šolah, so pripovedovali. /ahlevajo policijsko postajo Poseben problem predslavlja-jo v mestu zapuščeni objekti in kraji, kjer so zbirajo mladi, kjer se uporablja alkohol in droga. Takih mest naj bi bilo v Šiwia-nju kar cnaj.sl, so našteli. Nekatere ulice v Šoštanju so poimenovali Že kar po zlogliisnih nesvy-orskih ulicah. Član sveta krajevne skupnosti Matjaž Cesar - tudi občinski Svet krajevne skupnosti se Je seštet na izredni seji Zaradi krutega umora, ki se je zgodil v mestu, svetnik - je dejal, da seje to, kar sc dogaja danes, začelo v času, koje Šošlanj postal del Velenja in kol tak obsojen nu propad. Meslo je začelo pt>siajali spalno naselje in zatočišče ljudi, ki niso imeli drugam. Umor brezdomca, žalmlen in krut, pa bi vsem moral (vJpreti oči. »Šixšlanj potrebuje policijsko postajo,« so prepričani. »Policija lahko samo s s(řilno prisoinostjo v mestu in okt'ilici zagotavlja javni red in mir.« Prav policijska postaja je bilaena osrednjih zahtev sve-Ui krajevne skupnctili. Do takrat, da la ne zaživi, pa leijajo, da je pcilicij.ska pisarna ljudem na voljo noč in dan. /apnscene ol)jekle nennidofna /avat^o\ali Poseben problem v meslu predstavljajo zapuščeni objekti, 'leh je kar nekaj. Večina v lasti ^m + občine, lerjajo, da jih nemudoma zapečatijo in zavarujejo in vanje onemogočijo vstop. »Za tem jc treha najii denar bodisi za ureditev, bodisi za porašitev. Za ziipu-ščenc (^bjckic, ki n^^o v lasti občine, pa predlagamo lako viJino nadomeslila za uporabo stavbnega zemljišča, da bodo lastniki krepko premisli, kaj b