221 številko.
v sredo 5. oktobra 1921.
.: .i,t
UU. leto
Iznaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje in prsmlks.
Inserati: Prostor 1 ml m X 54 mm za male oglase do 27 m! m višine 1 K. od 30 m/m višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m/m K 2 —. notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 mm K 3—.  Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naroČilih popust
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
UpravcisUo „Slor. Naroda'* in „Narodna tiskarna*1 SnsUova clica št. 5, pritlična. — Telefon st, 304.
„Slavenski Narod" velja v IfaMjami
V Jugaslavl|l:
celoletno naprej plačan   .   K 300*—
polletno.......»150 —
3 mesečno.......   75*—
i     . .......25;—
in i-o liC&tl:
*rtszsasatva:
celoletno polletno 3 mesečno 1
4S0-— 2i0-120 — 40 —
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati.
Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno  Rf©* po nakaznici. Na jamo pi5ir.ena naročila brez poslatve denarja s- ne moremo ozirati.
VredfiisiiiO ,,Slo*. tliroču" Knaliovi nlica št. 5, I. nadstropje
Talelon 4tev. 34. Doptae spreten*- Is pa:ln»aano ln zadostno Srank : ■ sne. Rohcplsov in no vrata. IC*^
tmmm SeolDm sfons 50 m=l Kroni.
Poštnina platana v ^otovinL
fnsi
pleniš
Žalostna obletnica je pred na? mi! Dne 10. oktobra bo preteklo eno leto. od kar smo doživeli ene.^a največjih porazov na svoii lastni zemlji. To si moramo odkrito priznati. Se več: priznali smo, da smo zakrivili ta pora-: sami. Res je pri= Šel potem že bolj črn dan — rapals ska pogodba — a tu je bil naš polo^ iaj drugačen in umakniti smo se morali. Ali naj sTavimo spomin svo* jih porazov? Ali naj jih preidemo molče?
»Gosposvetski Zvon« je izdal na vse občine, na vsa kulturna in dm^a društva poziv, da s primerni* mi prireditvami, zbirkami in darovi zbude spomin na ta dan; upamo, da se bodo društva odzvala in da bo javnost dokazala, da Koroške ni= smo porabili in da nesrečnih bra= tov ne bomo zapustili. Nafprimers ne j še bedo prireditve z deklamaeis jami, živimi slikami in petjem lepih koroških narodnih pesmi. Krat* ki sovori naj pojasnijo občinstvu našo koroško zgodovino. Sokolstvo ki je lani sodelovalo za rešitev Ko= roške bo gotovo storilo svojo dol* žnost. Tudi iz Koroške je prišel glas o tej žalostni obletnici: te dni smo čitali v »Slov. Narodu«:
Glasovi iz Koroške. Obletnica iorcške£a plebiscita. Pišejo nam: Približuje se usodepoma obletnica našega nesrečnega plebiscita na Ko; roškem. Koliko £orja, taige in solz se je pretočilo od tedaj. Da. narasli so skeraj potoki, narasla ;e naša Drava od njih, a premalo, da bi jih videla naša majka Jugoslavija. Vi* soko smo zagrajeni proti Tebi, mati da ne vidiš naše tuge in solze bolesti Ali se ne čuje naš glas, mati, ne slb 5iš i oka in stoka svoje dece? Dan za dnem se zbiramo ter pogovarjaš mo o Tebi, mati naša, reši nas ubc* ge Slovence na Koroškem, kajti mi
umiramo
Kako se godi Korošcem kaže sledeče poročilo. Kako se godi Slo* vencem na Koroškem? Velikovec, 1. oktobra. Dne 3. oktobra bo v Ve* likovcu sodnijska obravnava, ker je deputacija slovenskih župljanov šla k svojemu nemškemu župniku in ga prosila, oziroma zahtevala, naj v so* !i deco uči in v cerkvi pridiguje ter spoveduje v jeziku ljudstva, t. j. v slovenskem jeziku. To je b':!o na Rudi 28. avgusta t. 1. Popolnoma mimo in dostojno so predložili svo* je zahteve in v ničemer se niso pre* grešili proti postavi. Zahtevali so
samo svo;o pravico, ki jim je zajam* cena po mirovni pogodbi. Le ko so odhajali, jih je dekla nahrulila z »marseh hinaas« in so ji nekatere zaslužene povedali, pa vendar d> stojno. Zdaj so klicani pred sodile a imajo zavest, da niso ničesar za* krivih in so se zavzeli samo za svo* jo pravico.
Kako pa se godi koroškim be* guncem pri nas, ve najbolje odbor »Gosposveiskegii Zvona«, ki rešu* je vsak teden prošnje za podporo. »Gosposvetski Zvon« nima dovoli sredstev, da bi poskrbel za vse. Pri* šli so k nam koroški dijak;, treba je poskrbeti za nje. Dva cvetlična dne* va sta pokazala, da naše občinstvo rado daruje za nesrečni Korotan. A vse to je premalo. Treba je nos vih podpor in obletnica naj prinese sredstev zanje.
Kakor slišimo ^e pripravlja za nedeljo veliko manifestacijsko zbe* rovanje v »Mest. domu in obhod pc mestu. Zvečer se je nameravala po= sebna akademija s koroškim nro* gramom v gledališču, ako bo to te* hnično mo.toče. Ni dvema, da bo j;ubijana pokazala, da je to kar ne* Kateri tako radi pevdariajo — sredi* šče Slovenije.
Obletnica budi seveda žalostne spomine. Spomnimo se onega ve?!* kega pričakovanja, enih nad samo* zavesti — in velikega razočaranja. hj&o ;e bil tega kriv. bo pojasnila zgoaoyina% Danes — po enem letu — so že zabiti žeblji mejniki v naše živo telo in za gorami — za našimi gorami — leži del našega telesi — in krokarji kljujejo še živo meso.
Ako primerjamo žive dogo rike ra Koroškem s tem, kar ^e godi v Burgenlandu — bomo sp:;zna!\ da so premaganci predrznejši (a-i mr> rebiti tudi odločnejši) od zmagoval? cev. In glejte skoraj bi se zgodilo, da bi zdaj ob obletnici morala na* ša armadi iti prisilit Madžare, da dajo Hurze^Jand nemški Avstriji, ki je nam vzela Koroško, da sedaj tam mori naš rod.
Pristrigli in prirezali so nas od štirih strani: Koroška, Primorje. Baranja, Albanija — štirje deli nase osvobojene zemlje so pripadli na* za j našim sosedom. Za zadnji dve se Slovenci nismo vznemirjali. To ni bilo prav. ako pomislimo, da smo drugim očitali brezbrižnost. Potova* nje »Jugoslov. Matice« no jugu kr< že, da je dovolj zanimanja za na* če ga znamo vzbndiri. Odsekani
deli nase zemlje so rane, ki skele — pazimo da se ne zarastejo in po= zabijo. Zato je treba buditi spo* mine.
Spomin — smo rekii — je ža* losteo. A žalovanja in narodnih po=» grebov i. t. d. — smo imeli že pre* več. žalostne proslave ubijajo naš pogum. Zato naj bo obletnica ko* roškega plebiscita resna — a naj ne budi malodušnosti. Kvišku srca! V
delu in boju je naša zmaga. Naj \i-di svet, da ne znamo samo tožiti in vzdihovati, ampak da so naše sile pripravljene za bodočnost za vse -in proti vsem. To naj bi bila vodilna misel ic žalostne obletnice. Zato ne žalovanja — nokaiimo svoje odioč* nost bi z dejanji in darovi dokaži* mo, da smo pripravljeni delati in žrtvovati, da resimo to, kar smo iz* gubili.
m\
hnlfun
(Od našega dopisnika.)
Beograd, l
oktobra 1921.
C? hočemo graditi, moramo najprej podreti, kar je starega. Podreti moromo t-idi celo vrsto predsodkov in napačnih nazorov, ki so se nagornilili tekom do!s.e dobe naše razdvojenosti, ter nam sedaj kot ueprodiren zid branijo zbliževanje. Helen taldh težkih predsodkov, katerega so pri nas ho-tej: celo znanstveno utemeljiti in razložiti, je. da se deli prebivalstvo Evrope in naše države na dva kulturna dela: Zapad in Vzhodi — To sta dve popolnoma ločeni kulturi, ki sta se razvili tekom tisočletij, ter se ne dasta spojiti v eno enoto. Več ali manj izrazito se še poudarja, da je zapadna kultura višja, naprednejša in popolnejša, vzhodna pa zaostala in okostenela v svojem razvoja. —Logični zaključek take trditve je, da ne moremo tvoriti s Srbijo edinstvene države, nego zamoremo bici ž njo združeni kvečjemu potom nekiš' -širokih« avtonomij, in pa, da smo mi, pripadniki zahodne kulture«, neka« boljšega, višjega, in morama radi tega tudi zavzemati neko vouilno stališče.
Zaključek bi bil resničen, če bi bil resničen prvi stavek, da se deli prebivalstvo naše države na dva kulturna kroga in da je naša kultura bolisa. Toda to je neresnično po preteklosti in po sedanjosti.
Ako hočeie na vsak način dehti iužro Evropo no vzgledu cesarja Dioklecijana na Rim in Bizanc (kar pa ni zelo točno in stvarno), morate našo državo po n.ieni preteklosti prištevati skoraj v celoti k rimski polovici, Rim-[jani so šteli ^rboo k zahodnjemu dela, po nji ie vladal rirnsk: vpliv, iz klasične dobe imamo po naši državi — celo v Srbiji — mnogo zgodovinskih spominov in ostankov latinske kulture, grške pa skoraj nič. Pod vpliv gr^ke bizantinske kulture je došla Srba j a šele v devetem in desetem stoletju, to je v oni dobi, ko je na Zapadu zavladal največji mrak in desorgani-7, ičija — v takozvani najbolj mračni dobi srednjega veka. O največjem In-r<a^kem pesniku Virgiliju so takrat v Italiji znali, da je bil earovmk. vcHkc-j gn Aristotela je Za na d dobil nekaj i pozneje iz rok Saraeenov! Tako je bi-
lo zamrlo na Zapadu vsako kulturno življenje. Obratno .^e pa takrat stal Bizanc na znatni kulturni višini in dajal od svojega bogastva celi Evropi, a slednjič porodil renesanco. Kakor hitro se je Zapad nekoliko okrepil, ic pričel takoj zopet segati na Balkan in tudi Dioklecijanovo načelo, da spada severe zapadni del balkanskega polotoka k Zapadu, so skušali uveljavljati različni vladarji. Karol Veliki in njegovi prvi nasledniki. Otoni Saški, celo Friderik Rdečebradee in veliki češki vladar Karel IV. Luksemburški — vsi so se zavedali, da segajo v Srbijo vplivi Zapada, ter jih skušali uveljaviti tudi politično. Za časa največje slave stare srbske države je segla laska renesančna kultura v družbi s srbskim mečem doli v Makedonijo in laški frančiškani so grad'li veličastne »zadučbuie« srbskim vladarjem. Za Časa turske nadvlade ;e sieer res prenehal v Srbiji kulturni vpliv zapada, začel se na je takoj zopet z osvoboditvijo. Crni Jari ie imel za ministra pro-svete Dositeja Obradoviča. ki ie po svojem »zapadniaštvtf« presegal vse takrat živeče Slovence in Hr.Tate. Sicer ie pa tudi Islam imel svojo kulturo, četudi ni zapustil ra Balkanu tako veličastnih spominkov, kakor Kordov-ska Aihambra.
Popohioma napačno ie torej, da je stala Srbra samo pod vplivom *bi-zantinske« kulture, Slovenci in Hrvati pa »latinske«. Med kulturnimi vplivi ni mogoč s a »staviti zidu. Stara indijska budističr pravljica o Jozalata ie tresla v literature skoraj vseh modernih narodov, sledovi srednjeveškega fran-coskega »chanson de gest «• se dobe v stari ruski »bilini«, starogrški moi.ivi se dnbe v srednjeveškem bretonskem »laic, obratno o po srednjeveški kel-tiki prešel celo v srednieveško perzijsko noezijo. Orijent je dajal vsem modernim narodom, obratno ^e pa tudi Evropa dajala Orijentu. Kakor v slovstvu se lahko to dokaže v vseh drugih panogah kulture. Pod gotovimi vplivi se na gotovih točkah tvorijo posebna središča kulture in širijo dalje, [oda med temi krogi ni osirih mej. F.den krog se seee z drugim in
prehaja \ drugega na različnih točkah. Posamezni pojavi kuhure se dobe samo v posameznih krajih, toda tega ne* <:;icrno generalizirati in iz posameznih slučajev ae smemo delati Mste-mov, To hi bilo tako napačno, kakor ako bi kdo sklepal: ^Srbi jedo čavap-čiče Italijani polento, Tirolei -Sp^ck-knodel . a Prusi *Haring mit VVJss-bier*. lorej so šiiri vrste kulture: ča-v.'PČičev, polente, knedelje\- in ^la-nikov.
Popolnoma napačna ie torej trditev, da imamo dve različni, strogo ločeni kulturi: latinsko in bizantinsko. Kultura ie na eelem svetu samo ena, toda posamezni pojavi kulture se no »azilih krajih razvijajo različno a brez •rogo začrtanih mej.
Tretja netočnost je trdiiev, da smo mi ^Latinci* predstavitelji neko boljše kulture. Kultura je tako širok poj m, da ne moremo o nji govoriti splošnimi stavki. Nekaj bo boljše tukaj, drugo kje drugje, nekaj bo bolje v Zagrebu, drugo v Nišu. toda p red no izrečemo sodbo, je potrebno mno^o preizkavauj in še potem sc sme glasiti sodba samo zelo omejeno na čisto določene pojave.
Meni bi bilo gotovo zelo prneino, ako bi zamoctl odkriti, da som pred-stavitclj neke viSje^ kulture, kakor pa> je kultura onih mož. ki so 100 let gradili, dokler niso izgradili kulture, ki se sedaj zrcali v Beogradu — od Po. siteja Obradoviča do Cvijiča, od Črnega Jurja do kralja Petra I. Osvoboditelja.
Hočem biti 2elo odkritosrčen in povem, da sem se pri svojem prihodu v EeograJ tudi res tnidil, da oukri-lem ono vzvišenost -latinske kulture nad bizantinsko. Praviio. da so kulturna višina naroda zrcali v prestolnici, krero si je ostvarit, Fmncoske kulture ne boste presojali po bretonski ribiški vasi. nego po Parizu, ra I '.visko ie merodajna Varšava, * Avstrijca Dunaj, za Slovenea Ljubljana. Narod, ki ima samo vas. ne p meni ničesar.knltura leži v organizaciji in središče organizacije teži v pre-stoinicL Ko prideš iz zemun tkega pri« stanišča na Kalemegdaa. moral priznati, da je Beograd m k< i drugei . kakor Ljubljana. Ko zagledal te zgradbe, trgovine, množice, ki Šetalo po Terazijah, boš priznal. Ja ie v te i zunanji kulturi Beograd visoko nad m -ml. Toda reke! boš: -• i ic zunanjost, a mi gledamo samo na iedro. Dobro! Toda. če začneva na primer t /naj nostjo, prideva na isto. Toda za; l morava podrobno Začniva na primef 7. memoari Prote Nenadoviea in / z?oJ dovinsko literaturo -»Črnega Juria'^. *
Kadar se tako zasuČe pregr.v^r, in*eseče se navadno / odgovorom: To vse so zunanjosti. gre predvsem aorranio kulturo človeka in za njegova moramo vrednost. Ravno v tem H i velika razlika med Zapadom in Ori-ientom. a ne y fesih in v dimijah.
Ivan Podržat:
S"? 19
(Ob petdesetletnici njegovega, novinarskega delovanja*) Naj mi ba dovoljeno, da pričnem &voj ?kromni donesek k jubilantovi proslavi s spominom na svoje bivanje v Zadru!
Takrat sem bil še mlad — bilo jo r/ekako pred šestnajstimi leti, približno toliko pa jih je bilo po majem rojstvu — in nisem vedel, knj ie življenie.. še manj pa kaj jje novinarstvo in politika. Vkljub temu nisem bil srečen. Toda ravno to je povzročilo, da sem videl prvikrat Biankinija. Takratni šolski nadzornik v Zadru. Slovenec g. Zava-dlal, ma je poslal v redakcijo >Xarod-nega Listac s pismom na g. Biankinija^ Šlo fe za mojo prihodnj'ost. Čuden slučaj! Ako bi se bil ravnal po nasvetu g/Biankinija, ki jo v naglici premotril mojo zadevo, bi najbrž no bil nikdar Bjeg-jY kolega na težkem novinarskem potu. Dal mi je za >pot< lep nov bankovec in drugo jutro som se že vozil na italijanski >Melfiti< proti Anconi, od tam pa dalje v Rim. >Krivdac g. Biankinija je torej, da so danes — post tot diserimina rerum — kot novinar spominjam zlatega jubileja, njegovega plodonosnoga novinarskega delovanja
Narodno-politična zgodovina, Dalmacija v zadnjih desetletjih j© posredno in neposredno v tako n^-k: avozi z ime-jgtagm g. jnKjiAiitg m njegovega ^Narod"
p.e "Listac, da niti v kratlr-m eseju ni mogoče zamolrati prBdzgodovise ^»Narodnega Lifsta<f o katerem ie pi^ai ob njegovi petdesetletnici (1011) nnk Ivo Vojnović, da ]e njegavo življenje, ki ga je rodila narodna misel, tako tesno spojeno 7. Dalmatinci, da slavijo ž ri]im v«i spomin velikih bojev in so veT-jih nad. in katerega je i^rejorsl Jar p j BiftnMni pol !*tileti^. dokler ?a niso Italijani po Sestdes'etletnem obstofn v intere^n >jav-nega. miru in r&\** z*trli in do tal demolirali njegove tiskamo.
Zgodovina dalmatinskega noviiiar-stva datira od Napoleonovih časov. Guverner Marmant je pričel izdajati 1806. v Zadru list >Regio Dalmata« v obMi jezikih. Poznej«? sta izhajala dva italijanska lističa, L 1844. pa je isšel prvi list. v našem ieziku >2&>ra Dalmatin-ska<, katere sOtrudnik je bil tudi Preradovič. >Zoro« je zadušil porratek absolutizma. Listi so izhajali takrat v največ 250 izvodih. Tudi Dubrovčani se imeli svoje ča-sopisfe v italijanskem jeziku. >Ij' Awenire< zastopal mi-sel slovanstva in združenje Dalmacije s Hrvatsko. Njegov sodelovalec Mat. Ban je s svojimi članki gladil pot jusoslovenstvu. Po smrti >Zoreč i© izhajalo v Zadra Se par listov v italijanskem jeziku.
Po oktabreki diplomi fe Narodna stranka, ki fe združevala Srbe in Hrvate, pričela izdajati svoj list v itali-jan3tem jeziku >Nazilmale«, katerega prvi urednik je bil poznejši učenjak in
profesor na m^ebftktoi reeučilison
N. N^iHo ix Splita. List se je proslavil n^jveJr zaradi rroleroike s takrnt, že sbivnJiTi Toimur<e;em. ki je priolM^eval svaje .Msnkc- v protislovoski ^Voee Dp.lmatie?)<. List je izhsjs.l v i talija n« :M-ini, ker so takrat dMlmaiinski ini^li-genti \kljub anirodnen:u prerovcvMnju zaradi prisilne italijanske šolsk** vzgojo izražali svoje misli v italifaztBkem jeziku, k?»kor n. pr. pri nSas v nfmpčini. ^Nasdonale« je imel sicer malo hrvatsko prilogo, ki jf> pa bila brez praktičnega poniana. Tj. 1876. je dobil list n> vo glavo: zgoraj: ^N<trodnJ Last*, spodaj v oklenaju pa >Nazionalo4r, dokler ni 1885. italijftn«čin» popolnoma izginila iz lista.
To je kratek obris pradzgodovine >Xarodnega Lista<. ki pomeni za Dalmacijo narodno evolucijo v smeri jugo-slovenstva. Zgodovina >NarodnegA Listat je toref zgodovina narodnega preporoda v Dalmaciji.
In v tem ča*u ee pričais javno pu-nlieističnb delovanje zavednega narodnega svečenika, značajnoga moža, vztrajnega in vestnega novinarja, zar služnega državnega in deželnega poslanca, nevstrašnega n-iciiortaln^ga delavca, ministra na razpoloženja. Jubilanta g. Jurja Biankinija. katerega redakcijski nodpis nosi prvič >Narodni Liste 7. novembra 1871.
Le težko se odločil Juraf Bian-kini kot 24 letni mož na prigovarjanje narodnega delavca Pnvlinoviča za odgovornosti polno novinarsko delo. Rojen, 60, argajrta 1647- *
otoku Hvani. jo dovršil gimaa/ijo v
Splitu. i>Og<T^h)vjo v Z;;«!1 i' ter je le i/, idealne navdušenosti napisal do takrat par novelie, pesmi in političnih člankov. Kmalu po s p j mu radakel^kih poslov je mogel kot optimist z v.d i k*) žalostjo konstatirati, d.i je l»«t v slabih gsfatnih razmerah ter je ko* pr.ik-iJCen idealist i^o^voti 1 vse svoje moči listu. Dinko Polit^o pi5e v svajii* >Spo-minihc. da jo bil Biankini takorekoc ur^iiiik in aparavitelj lista in tiskarna ter je opravljal tudi |>^le korektorja. Bil je marljiv in vesten delavec, ki j-' storil vednv> več. nego bi bilo treba. Pogosto je moral napisati sam ves list. kar je storil ravno tako točno in pre-mi?l;eno. kakor da bi bil napisal važno politično notica, še pozneje kot državni poslanec redno pošiljal politična in druga poročila ter je vedno, kadar ni bil na Dunaju aH drugod, sedel pri svoji redakcijski mizi.
Biankini je kot idealen novinar od v!»ega začetka tasledaval realistično smer narodne politike, kar pri takratnih razmerah trtarmkomu ni bilo všeč. Cule so ee pritožbe, da >Narodni List< ne -stoii vodno izključno na stališču hrvatskega državnega prava, ampak se drži večilimanj očitno nekakega nestrankarskega narodnega načela. To priča, da fe bil Biankini vedno railen navinar in politik, kar je pozne/e dokazal s svojim prepričevalnim narod-no-političnim nastopom med italijansko okupacijo, per eminentiam pa kot od-
kritoarcen jugoiilov^Dshi rjoUUk_m
jgrado. Zasluga njegove redne politU k ° jo tudi, d>\ srbsko - hrvatski poli« tirni razdor, ki ^e je poostril po okupa« <-iji Bosne in ffjreegbvina, ni /:< i 1 birših dimenzij v Ikodo narodnega edin-Btva v Dalmaciji.
Prepričan -^m. da bi mog^l Bian* kini s svoii in realnim umnim i milil jngoslovenatva prepreci tj vsak posfens plemenske eksaltacife, ki *fe sknsm, žai,' uveljaviti iz Vdčallmanj egoistično-o«ahni!i railogov na ikra|aem dalma-linskeni juga, kar bi nb^o selo Bko* dovati dalmatinski tueo^lovonski celoti in bi inficiralo do sedaj ^o popolnoma« zdrave juc^aslov^nsko olemaote v >kodn celokupne državne enote. f>aj je ž^ prvi urednik »Narodnega Li<*ta. Nodilo 7api«al: >Srbi je?u ^to i Hrvati, a Hrvati što i Srbi!<
V dobi narodnega pokreta jo bilo. pobliedsticno delovanje — zanimf\- narodno psihol>£ki pojav — povo<J in razlog za izvrševanje častne, toda težavne funkuja narodnoga zastopstva, pred državno vlado. Tako je bil tudi Juraj Biankiui od 1881. neprestana član-dalmatinskega deželnega zbora, od J892. p« tudi državni poelonec v avstrijskem aarlamentu, kjer se je boril s habsburPko-avstdjsko gospodo za politične, gospodarske in kulturne pravia ee dalmatinskih Jugoslavenov.
Kot poslanec in tudi drugače ni poznal nobene razlike med Jugoelove-; ni na tej ali oni strani Velebita. Kot član hrvatske narodne stranke je bil
26
2. stran
SLOVENSKI NAROD", dne 5. oktobra 1921.
štev. 223
S iem pa pridemo na polie. kate-*a je jako težko obravnavati, za katero je treba jako mnogo preizkavanj in razsodka, a kjer se silno lahko uveljavijo predsodki in delajo subjektivne sodbe. Mnogo se ie pisalo o tej notranji razliki med Zapadom in med Orijentorn, a menda še nikdo se ni potrudil, da jo analizira in opiše. Jas sam zase sem odločno mnenja, da Je ni, nego da smo povsod ljudje, sicer nekoliko različni po krajih in izobrazbi, toda nikakor ne ločeni na ona dva strogo za črt«? na centra. Ker se tako rado poudarja ta notranja razlika Zapada in Orijenta in neke vrste moralna nadvrednost prvega, sem se pri prihodu v Beograd takoj spustil na delo, da to konstatiram.
Pravijo, da kdor išče, najde in tujec ki pride v tuje mesto in hoče jtam najti pokvarjenost jo bo fcotovo tudi našel. Pravijo, da prihaja v Pariz — tako ie biio menda pred vojno — na leto krog 10.000 tujcev, ki obiščejo Montmartre in druge starinske krščanske zanimivosti, 100.000 jih obišče Louvre in druge galerije ter umetniške zbirke, a j,000.000 jih pride, da vidi francosko pokvarjenost, in kdor išče tudi najde in dela zanjo dalje reklamo. Slišal sem sledečo anekdoto: Soliden in pošten nemški meščan ie prišel v Pariz in pri tej priliki je hotel videti tudi slavno francosko nemoralnost. Nekje je slišal, da se v Parizu nahaja celo elegantna kavarna za homoseksualiste. Vzame vodnika, da mu v roko nekaj frankov ter zasepeče sramežljivo, naj ga pelje v kavarno homoseksualistov. Bog ne daj. da bi imel ž njimi kaj opravka! Hoče samo videti,, kako izgledajo taki ljudje. Vodnik vzame franke in pelje Nemca v neko veliko, elegantno kavarno, polno gostov. Nemec se vse-■de plašno k mizici, naroČi črno kavo, gleda nekaj Časa po gostih, potem pa plača in odide, ter vzklikne: »Boga mi, kako strašno je pokvarjen ta svet. Bog ne daj, da bi moja žena izvedela, da sem bil v taki družbi, čeprav nisem delal nič hudega!«
Prišedši v Beograd sem torej začel takoj opazovati dotično »notranjo« kulturo. Najprej sem začel hoditi do kavarnah in gostilnah. Po kavarnah ne najdeš »posedačev« v našem po-fmenu, ki sede cele ure pri »Črni« — oziroma pri rujavem »Satzu«, gledajo novine, se leno razgovarjajo ali igra-io šah ali biljard. Tukaj sploh ni kavam v našem pomenu, imajo samo ^turške«, oziroma »francoske« kavarne. V nji se vsedeš za trenotek. da iz-piješ »kafu« ali posediš, da se razgovori? s tovarišem, mesto da stojita na eesti. Obenem je restavracija. Gostje obedujejo, a ni nobene obveznosti za pitje, kakor pri nas. Po teh kavarnah-restavracijah ne vidiš pijanih družb, ne slišiš kriČania in popevanja. Vse je tiho in resna Tudi zunaj no ulicah ne bos* nikdar zadel na pijane družbe ln videl onih pri nas tako običajnih pivskih prizorov. Ako vidiš pijanega človeka. i"e skoraj gotovo, da to ni Srb 'domačin.
Rekel boš, da ie to furŠTd vpliv. jI če je turški ali katerikoli, boljši je, liego naš fevdalno - germanski.
A sedaj kočljivo poglavje spolne moralnosti! O tem ie seveda tujcu itežko govoriti, ker to sega tako v no~ 'rran?ost. da po nekaterih zunanjih znakih ne moreš delati splošnih sodb.
Zlasti pa igrajo tukaj tudi predsodki in stare navade veliko vlogo. Konservativna Turkinja bi gotovo smatrala za zelo nemoralno, ako bi šla na ulico z odkritim obrazom. Isto-tako bi si »pristni »Orijentalec«, ako bi prišel naenkrat v našo malomeščansko kavarno, ter bi stopile okrog nie-ra brhke natakarice z vprašanjem, kai želi? naredil takoj sodbo, da je pri nas svet ze^o pokvarjen. Ne smeš torej Izrekati sodb na podlagi predsodkov ali krajevnih šeg. V Beogradu ni one ordinarne poulične prostitucije, ki se H sili v oko v vsakem nemškem mestu. Ženska stopa tukal manie v Javnost ter je napram moškim bolj rezer-
virana in se ji je težje približati, kakor
drugod. Ne bom trdil da so mero-dajni ravno moralni ozlri, konstatirati hočem samo, da se zunanji pojavi nemoralnosti opazujejo tukaj mnogo manj, kot drugje. Prostitucija ie bila vedno in povsod. Od časov Jakobovega Judeža, praočeta izvoljenega naroda, pa do današnjih dni, se nahaja v samotni vasi in v velikem mestu. Samo da se vrši v različnih krajih na razne načine. Nikakor tujec na podlagi splošnih opazovanj v Beogradu pravice izrekati sodbe, ie Srbija v tem oziru slabša od drurrili krajev.
Slovenca dime neprijetno, ako zasliši srbsko nedostojno kletev. Toda slednjič je pri tem odvisno od poudarka in od prevdarka in slovenski »prekleti hudič«, izgovorjen z onim robatim poudarkom, tudi ne zveni prijetno na ušesa. Slišal sem, da so nekoč zatožili nemški častniki generala Va-rešanina, takratnega poveljnika Bosne, da dela javno pohujšanje s svojimi izrazi. General pa ie odgovoril vojnemu sodišču »Bel uns Kroaten bedeutet das gar nlehts.« Strokovnjaki so potrdili, da Izraz, kakor: jeb . . .--—
ne pomeni v resnici ničesar in general ie bil oproščen. Tako bi rekel tudi Srb, da dotični izraz v njegovih ustih ne pomenja ničesar, je samo krepek izraz nejevolje .
Odvrnil bo kdo: Priznamo tudi to,da so v teh stvareh Srbi pred nami. Manj je pri njih pijančevanja, priznamo tudi, da jemanj jave spolne nemoralnosti. Toda govorimo o nečem drugem. Ako se upijaniŠ, Škoduješ samo sebi, ako prevaraš drugega. Škoduješ drugemu. Ako govorim o bizantinstvu, mislim na ono zahrbtnost. r.eodkrito-srčnost, prevarljivost. Orr'entalec te vsak hip prevara, ni odkritosrčen, ne pozna pravega prijateljstva . . .
Razumem. Tnka obtožba je težka, mora biti tudi utemeljena. Ko sem prišel v Beograd, sem pričel delati poiz-kušnje, če so Srbi res tako goljufivi, na sledeči zelo nedolžni način:
Grem v trafiko kupit cigaret. Prodajalec ima pred sabo na mizici cigarete različne vrste. Vprašam za ceno. »Te so 4 za dinar, te 5, te 7, te 9« — odvrne kratko. Vzamem za dinar cigaret, plačam in grem v drugo trgovino. Sedaj sem cigarete nekoliko poznal, a si pustim zopet razložiti. Prodajalec je moral takoj vedeti, da sem ponolnoma »zelen« človek, a je pojasnil ravnotako. Drugje sem vzel. kakor da blaga ne poznam, onih, ki so po 9 za dinar, kakor da so štiri za dinar. Prodajalec me je takoj opozoril, da sem se zmotil. Delal sem tako različne poizkušnje nekaj dni, z dečki, deklicami, starimi ženskami in moškimi, a nisem na?el človeka, ki bi me bil prevarit za kakšen dinar.
Zgodil se mi je še sledeči malenkostni, a značilni slučaj: Nekega večera, kmalu po prihodu v Beograd, me med potoma, ko grem od večerje proti domu, premoti izkušnjava, da stopim v neko kavarno in izpijem Čašo »kafe«. Ko hočem plačati, imam samo bankovec za 100 dinarjev. Natakar, ki me ni videl nikdar preje, odvrne: »Nimam drobnega, plačajte drugič pri priliki.« Zjutraj grem v službo. Na ulici me sreča deček, ki prodaja časnike in od katerega sem kupil prej samo enkrat. Ponudi časnik, a jaz odvrnem: »Ne maram, nimam drobiža«. »Nič ne stori, se bova že še videla, le vzemite«, odvrne deček. Ker se mi ie mudilo, vstopim v neko večjo kavarno ob poti zaiutrekovat, kjer sem bil neznan, meneč tudi. da tam menjam bankovec. Toda tudi tu noče menjati, nego odvrne: »Boste že še prišli kedai mimo« Tako sem bil tekom enega predpoludne dolžan na petih krajih in zadobil sem vtis, da so Srbi iako zaupljivi ljudje.
Vsekakor moramo končati z ono bajko o dvomi kulturi in z on'm preziranjem »bizantinstva«, ki nam nikakor ni na čast.
Pismo Iz Prage.
Nova na koaličnem temelju srvor-jena vlada je javnost presenetila po svoii sestavi, kajti namesto pričakovanega ministrskega predsednika Šveh-le, ki je vlado sestavljal, ie stopil na čelo novi vladi zunanji minister dr. Beneš, izmed članov »petke« pa samo klerikalec msgr. Šramek. Vzrok, da petka« v vladi ni zastopana, je ta, da je dr. Rašin odklonil ponuiani mu finančni resort vsled sklepa zborovanja zaupnikov Čsl. nar. demokracije, na katerem se je priporočalo, da naj se odda finančno ministrstvo kakemu uradniku. Ostali člani »petke«, razven Šramka, pa niso vstopili v novo vlado vsled svoje soglasnosti s stališčem dr. Rašina. Radi tega, ker je prevzel ministrsko predsedništvo dr. Beneš, ki je že tako preobložen z delom, nastajajo številna ugibanja. Sodi se, da nagib k temu je bil ozir na inozemstvo več nego neprilike, nastale vsled Švehlove obolelosti, kajti iz strankarskih ozirov ni kazalo angažirati kako politično osebnost. Dalje je prišla v poštev tudi želja prezidenta Masaryka, da naj bi se dr. Beneš uveljavil v notranji politiki. Sestava kabineta le javnost sprejela z odobravanjem. Ni dvoma, da je doseženie koalicije velik korak k notranjepolitični konsolidaciji. Najtežja naloga čaka novo vlado v aranžmaju finančnih in gospodarskih razmer, ki jih treba spraviti v red, kar je mogoče doseči samo s skrajno štedljivim gospodarstvom, ki se dosledno uvaja v vseh strokah državnega gospodarstva in vzbuja smisel za štedljivost tudi v širokih ljudskih vrstah. — Finančna   situacija naše države ni po-
Koncem septembra.
i vsem zadovoljiva, kar pa sicer veli a I danes tudi glede drugih držav, ali go-! tovo dobro prednaznanilo ie fakt, da ! je v proračunu namesto pričakovanega primanjkljaja 3V» milijarde s šted-' Ijivostjo bilo doseženo znižanje primanjkljaja na pol milijarde. — Mno-I gro se piše tudi zlasti v tuk. in inozemskih nemških listih (»Vossische Zei-tung«), da je naloga novega kabineta sporazum z Nemci. Pravijo, da bi imel novi kabinet dati novo podlago politiki naših Nemcev in kra nazivajo zato »ministrstvo za sporazum« ali razmerje Nemcev do nas je določeno že po mirovni pogodbi in vsak »sporazum« v državnopravne m smislu je nemogoč. Dr. Beneš se bo gotovo trudil, da bi pomiril narodnostne napetosti, ali gotovo je, da ne pride do nikake izpremembe ustave iz narodnostnih razmer. — Sklicanje parlamenta se je prvotno pričakovalo že koncem oktobra ali vsled nagle sestave kabineta .snide parlament najbrže sredi oktobra. — V zunanti politiki vzbuja zado-voljnost korektno postopanje dr. I neša pri njegovi posredovalni ak,:_: med Avstrijo in Madžarsko. Postopala je v sporazumu z Jugoslavijo, Romunsko in veliko antanto, kakor Je to pobližnje obrazložil v svojem ekspo-zeju 21. p. m. v odseku za zunanje zadeve. Ako Madžarska do 4. oktobra ne izpolni note zaveznikov, je mala antanta pripravljena začeti akcijo z nova, ako bo to zahtevala varnost sosedov in mir v Srednji Evropi, kajti na nikak način se ne more pripustiti, da bi se kršile mirovne pogodbe.   J. K. S.
Iflfne uesža.
= Zakon o   centralni upravi. V
ponedeljek, 3. t m. ie bila kakor poročajo iz Beograda seja pododbora zakonodajnega odbora, ki ima nalogo izdelati zakon o osrednji upravi. Minister za konstituanto Trifkovič je podal kratko izjavo o motivaciji zakona s strani vlade. Rekel je, da stoji vlada na stališču, da se zmanjša število ministrstev, da so tako zniža proračun. Na seji se je poleg tega tudi izpreme-nil prvi člen zakona tako, da je prišla v besedilo namesto besede »država« beseda »kraljevina«. Nadaiie se je sklenilo, da ostaneta ministrstvo za narodno zdravstvo in ministrstvo za socialno politiko še nadalje dve ministrstvi. Obravnavalo se je o členu L, ki predvideva 12 ministrstev. Živahna diskusija se je razvila pri vprašanju ministrstva za vojno in mornarico, ker so nekateri člani zahtevali, da naj se ustanovita mesto tega ministrstva dva resorta: ministrstvo za vojno in ministrstvo za mornarico. Končno se je sklenilo, da tvorita oba resorta eno ministrstvo. Ministrstvo za javna dela bo dobilo poseben oddelek iz resorta ministrstva za vode. Pri obravnavanju ministrstva za promet, za poŠto in brzojav je ostal v manjšini predlog, da se ta dva resorta odvojita. Ministrstvu za promet bo odvzeto pomorsko brodarstvo, ki bo dodeljeno mmistrstvu za trgovino. Poljedelskemu ministrstvu bo odvzet pomorski ribolov in dodeljen ministrstvu za trgovino, agrarna reforma pa je prenesena v komperenco poljedelskega ministrstva. Načrt vlade predvideva za socialno politiko in zdravstvo eno samo mimstrstvo. do-Čim je odbor na predlog Kurbegovića določil, da obstajata ti dve ministrstvi Še nadalje, kakor doslej.
= Podajanja med demokrati in ra-dikalci. Beograd. 3. oktobra. (Izv.) Včeraj je imel glavni odbor demokratske stranke plenarno sejo. Odbor *e razpravljal o položaju vlade in o pogajanjih z radikalci. Odbor j© ugotovil, da mora narodna skupSčna takoj razpravljati o volilnem zakona. Demokrati so za nadaljno koalicijo, vendar pa je odbor poudarjal, da ni rnop'cr^ v
nalee ter grajal strankin oportunizem. Njegov >Narodni List« niti v najhujših strankinih borbah ni pozabil na skupno narodno stvar. Ena njegovih največ-£ih za-shig je uvedba hrvatskega jezika v državne nrade v Dalmaciji.
Po polomu habsburško monarhije so zasedli Ttalijani tudi naš Zader. Biankinijev >Narodni List«: se fB v prvih dneh okupacije nakako pomladil. Kakor takrat, ko je pričel izhajati, se |e moral boriti z Italijani v italijanskih člankih. Zaderski renegati in okupacijske oblasti so so nekulturno maščevale nad njim. V novembru 1918. so •rotirali Biankinija in ga hoteli deportirati v Italijo, toda po intervenciji ameriškega admirala so ga internirali fv Zadru in mu prepovedali vsako novinarsko delovanje. Ponoči med 15. in lo. marcem 1919. po ga ponovni aretirali in prepeljali na vojni ladji v Ba-trnr.
Za Biankinija to ni bilo nič" novega, saj eo ga Italijani v Zadru Se pred deseti etji napadali. Ko ie n. pr. ob priliki habsburškega obiska 1866 izobesila re-lakciia >Narodmega Usta« prvič narodno troboinico, so ga Italijani hoteli kratkomalo ubiti.
Po njegovem izgonu jo »Narodni lilst« vkljub neprestanim šik^nam Se jredno izhajal. Ko so pa prišli D* Anun-fcijevi arditi, so poškodovali tiskarno |n list ni mogel izhajati, ker ga ni hote, la snrejeti nobena draga tiskarna. Ju-gosloveni v okupiranem delu Dalmacije so ostali brez svojega časopisja. y~ aprilu 1920 Je neka tiskarna pričela
tiskati zopet list, toda zvečer 14. julija so Italijani ovenčali svojo slavo v Zadru s požigom vseh jugoslovenskih podjetij. Tiskarno »Narodnega Lista« so demolirali in le srečen slučaj Je hotel, da niso videli vezanih letnikov lista od prve Številko pa do zadnje. Tako je ostal nepoškodovan spomenik dalmatinskega narodnega preporoda, spomenik Biankinijevega novinarskega delovanja v onem Zadru, Ki g& imenuje že papež Ivan VIII. v letu 879. >ci-vitas zadarensis«, neka madžarski dokument iz XII. stoletja >Z a -dere, napoljeki kralj Kari leta 1292 >Z ada rac in Petrarca >eivitas Z a d r *e n s i s«.
Dolga je doba polstoletja plodnega novinarskega delovanja. Uspehi in sadovi Biankinijevega dela kafcejo, đa je vestno delo novinarja velik del narodnega duševnega kapitala, ki nosi bogate obresti narodu in po nJem vsemu človeštvu. Predvsem delo slovanskega novinarja, kakorSen |e naš kolega Jura i Biankini, ki je £e rano sledil bratom Čehoslovakom na pota realna narodne politike.
Naj bi se izpolnila jubilantu med drugimi tudi želja, ki jo Jzrazil na našem kongresu v Splitu, da npa doživeti v Splitu kongres vseh slovanskih novinarjev. Ako doživi to, potem bo brezdvomno izpolnjena tudi njegova vroča želja, di bodo naši Se neodrešeni bratjo ujedinjeni v naši veliki Jugoslaviji!
Na mnogaja ljeta t
K. H. Strobl:
Zla mina.
In zdaj je podal tako čudno in nerazumljivo izjavo, da je ni mrvici razumeti niti komisar niti preisko* valni sodnik, kateremu so odstopili slučaj še istega večera. Le toliko je bilo mogoče razbrati, da Ivan Ar.* ders priznava, da je ženi s turškim handžarjem iz lastne zbirke orožja odrezal glavo, da pa zatrjuje, da ta ženska ni bila njegova žena. Ko je videl, da ga nikakor nočejo raz* umeti, se je skliceval na svojega znanca, arhivarja dr. Klešč a, ki bo s svojimi izpovedbami vse to po* trdil
Toda Še predno so dr. K!r?č-povabili, je prišel sam k preiskoval* nemu sodniku ter je podal sledečo izjavo:
»Za dolžnost si smatram, pri* nesti s svojimi podatki v ta strašni dogodek Ivana Andersa nekaj luči. kolikor se pač v take skrivnosti polne in zelo čudne dogodke more prinesti luči. Znan sem z njim /c dolgo časa in sem se shaial z njim skoraj vsak dan na razvalinah nek* danje jezuitske vojašnice, kjer je Anders vodil demoliranje. Moja zgodovinska in arheološka dela so
vsakem oziru hoditi z radikalei. V dc-mokratakih krogih prevladuje mišljenje, da je treba situacijo razčistiti še pred prihodom kralja, da se tako kriza ne zavlačuj«?. Odbor je pooblaiil ministra Pribičeviea, da vodi direktna pogajanja s PaMćem,
— Beoprad, 3. oktobra. (Izv.) V političnih krogih naglalajo, da Pažić na vsak način hoče nadaljevati pogajanja z demokrati. Sta dve kombinaciji 1.) da so m?xl obema strakama organizira parlamentarni odbor, ki naj bi vodil vse politične skupno zadeve: 2.) da se vsakemu ministru dodeli državni tajnik iz nasrvrorne politične stranke.
= Naša država fn zveza narodov. Beogradska »Tribuna« piše o našem novem porazu v Ženevi: Kakor nam je prinesla pariška mirovna konferenca le razočaranja, tako nismo mo^li od konference v Ženevi pričakovati za nas nič dobrega. Naša vlada je zato zelo dobro ravnala, ko je poslala ojačenja na albansko mejo, da si zasigura svoje pravice vsaj z oboroženo roko brez ozira na lepe obljube zaveznikov.
— »Jugoslavija«; v Srbiji. >Srpsko Kc!o«r pi«e: V Toooli ni noben?ga Hr-vp.ta in Slove-nea. niti >preean-skegA Sr-Linac Snnro čisti Sumarinci. in vendar nosi ona največjih gostiln ime >Jugo-slsvija«. Te;ra jo desti po Srbiji. Srbijanci no nazivi j.'»j o svojih podjetij s tem imenom za to, da bi prem.imili ž njimi Hrvate in Slovence, ki jih ni v Suma-diji. Srbijanci delajo to iz Čisto ljubezni do narodnega edinstva in našrt skuo-nc čoniovine. Lažnjivi časopisi gotovih Etrank na Hrvatskem in v Sloveniji varajo Hrvate in Slovence s trditvijo, da se v Srbiji sovraži vso, kar spominja na ui£o?lovcn5tvo. V resnici s? jugoslovensko ime nikjer tako ne spoštuje, k.o kor ravno v Srbiji.
= Sto$an Protip in iucoslovenstvo. Splitska <Pobodn« pi?e o Trotićevi politični akciji: U?poh Frotićeve akcije bi imel fatalne posledico za jugoslo-ven.^ko idejo. Ako so posreči njegova r.kcija bi imeli šo nadalje od tuje^ev umetno ustvarjene mejo, bi bili Še nadalje samo Hrvati in Srbi. nikdar pa Ju gosi oveni. Nočemo govoriti mnogo o
vam itak znana. Upal sem, da od? kritem tudi pri rešitvi te«j!i več sto>-letij starega noslopia kaj zanimivi* ve£a. Izvestni znp.ki so mi pokazali sled tajnega hodnika, in Anders, čegar sposobnost kot stavbnega mojstra je vzvišena nad vsakršen dvom, je zasledoval to sled s toliko bistroumnostjo in srečo, da nama ie uspelo, odkriti staro grobnico z ne* katerimi mumificiranimi mrliči. Spominjali se boste, do so eneca teh mrličev dan po odkritju te grobnice našli v stanju, ki je dalo sklepati, da se je zgodil zločin. Preiskava pa je ostala takrat, kakor znano, brez uspeha. Nekaj dni na to je prišel Ivan Anders k meni. Povedati moram, da sem že v po* slednjem času opazil na njem neko izpremembo: postal je nemiren, čisto proti svoji energični in vsek* dar ljubeznivi navadi včasih raz* tresen in potem črnem o zadirčen, včasih pa se ie tresel, kakor bi ga trpinčila strašna bojazen. Ko sem ga vprašal, kaj mu je, se je odgo* voru izognil.
Čez nekaj časa končno, ko svojega nemira ni mogel več kro* titi, je začel: »Danes so mi poslali njeno sliko v hišo.« — Kakšno sli* ko? — »Podobo sestre Agate, ,zlo nune'.« — Kaj vam prihaja na mi* sel! Podoba visi v zakristiji tako
osebnosti g. Protića, katerega politika
je v ozki zv."*zi z umorom one#a naj-i*>ljš>ega Ju^<'^lovena, junaka- p Likovnika Dimitrije vica. K.aj je združilo ČJko-rilovee, frankovve, zajedrii«\irje, klerikalce in ostale? Samo upanje, da skupno uničijo ono, kar na-sprutuj« njihovim načrtom, G. ProtiĆ izkazuje slabo usluge domovini kot vodja koalicije, ki hoće a.im srbstvo, hrvat, in slovenstvo. Koalicija je kompaktna samo pri uničevanju, ker. k.ikor hitro bo to dosegla, ni nobenega, ki bi preprečil njen razpad. G. Protić je že enkrat po<Ivz>»l podobno akcijo, toda uspeh njegovega takratnega vbultnja je bil katastrofalen za narodno edinstvo. Takrat so frankovci in rauičevci tepli celo dobrovolj-
00 8 solunsko fronte. Pr.ni<*eva koalicija zahteva revizijo ustave. Tudi mi naeijonalisti zabtovamot da se ustava revidira, toda samo ono. kar Je v njej pomanjkljive^a. Oni pa želiio, da bi nas že nadalje razdeljevali tuji zidivi — Pačić nas je razjedinil vsaj samo po imenu! — in da se 9& nadalje med seboj prepiramo, d<>klcr na- no ra-trese prvi vihar. Verujemo v moč našo domovino, vorujemo v jugoalovenstvo vsaf nekaterih mož sedanje vladne večine, poeebno pa v oni veliki del semljorad-
1 ifke stranka, ki no srne dopustiti in-i uLTuracije vlade Protio-I\adič-ivoro?ec-
G. I'rotlć je =stnr in trmoglav borba z njim dolga in težka, toda mi mroamo zmagati, ker to zahteva veličina in napredek domovine.
= Zanella predsednik reške vlado. »Večer« poroča z Roke: Po vesteh iz Rima je sklenila italijanska vlada z Zanello sporazum, po katerem bi postal Zanella predsednik reške vlade, ki bi tvorila koalicijo Zanelovih pristašev in fašistov. V vladi bi imeli večino Za-nellovi pristaši. Ko bi bila vlada definitivno sestavljena, bi Zanella zopet poizkušal začeti podajanja z Juvroshviio glede baroške luke. Zahtevaj bi severni del luke Baroš za Reko.
= Kultura italijanskih časopisov. Med najnesramnejSimi tržaškimi lisii je brezdvomno »Popolo di Triestc«, Ta list piše v nekem poročilu iz Splita take laži in nesramnosti, da se jih mora sramovati največji naš politični sovražnik. Poleg: vsesa pa zasmehuje še našega vladarja na način, kakrSnefa je sposoben le »božanski« IV Annun-zio! Uboga italijanska javnost, ki požira tako kulturo.
= Zanimive politične eUiaoke volitve v Boliraji|i. Sofija, & okt. (Irv) Včeraj so se pričele v 130 bolgarskih občinah občinske volitve. Te volitve imajo velik politron pomen. Vse opo-7.ieijon<ilno časopisje pagllia, da bodo te volitve pokazale, kakšen vpliv imajo zemljoradnik i. katere vodi Stambo-iijskij med bolgarskim narodom,
= Bolgarska vojska. Beogradska »Pravda« poroča iz Pariza, da je ve-leposlanišlca konferenca obvestila bolgarsko vlado, da smee obdržati orožni-štvo in obmeme čete poleg 3500 dobro-voljcev. — Kakor se sme sklepati iz raznih izjav bolgarskih državnikov, potrebuje Bolgarska to moštvo za notranji red in mir. Zdi se, da so razni glasovi, ki oporekajo lojalnost sedanjih bolgarskih državnikov napram naši kraljevini, docela neutemeljeni.
ca Liubši so nam Habsburgi nego Zveza narodov. Madžari so poslali na zborovanje Zveze narodov v Ženevi kot svojega agitatorja grofa Ap-ponvja. V pogovoru z novinarji je Appony izjavil, da ie Madžarska pač pripravljena izpolniti pogoje trinnon-ske mirovne pogodbe, ali v tei pogodbi ni nobene besede o tem. kako vlado si imajo Madžari izbrati. Zato se pa tudi Madžari ne bodo napram nikomur obvezovali proti poklicu Hnbsburgov na madžarski prestol. Apponv je končno rekel, da se Madžarska raiše odpove vstopu v Zvezo narodov, kakor na da bi se odrekla svoje želje po Karlu Habsburškem, ki naj zopet zasede madžarski prestol.
— j.
trdno, da je s stene sploli nJ mo* goče sneti.^ — »Kaj ne,« je dejal, »vam se ni posrečilo, podobo sne* ti? Ali prisegam vam, da visi zdaj v mojem stanovanju.« — Kdo pa io je prinesel v vašo hišo? — »Ne vem. Prišla je v moji odsotnosti. Tuj mož jo je prinesel in obesil na steno ter je zopet odšel, ne da bi bil povedal, kdo ga je poslal.« — Ali to bi se dalo vendar poizvedeti, kdo mu je naročil, naj vam nese sliko! — »To je ravno: tega ne mo* rem dognati. Šel sem končno k žup* niku, a tudi on ni vedel ničesar o tem; ko sem ga vprašal, ali slike ne zahteva, ker spada vendar med cer* kveni inventar, je odgovoril, da ie vesel, da se je podobe iznebil, češ, da je bil že davno sklenil, sliko od* straniti. Najstrašnejše je pa to, da bi portreta niti ne mogel vrniti, če* tudi bi ga hotel.« — Zakai Pa ne? — »Ker visi zdaj na moji steni prav tako trdno, kakor prej v zakristiji. Neverjetno je, a resnično, in le pro* sim vas, da me posetite in se pre* pričate, da govorim resnico.«
Priznati moram, da se mi ie zdelo pripovedovanje stavbnika Andersa silno čudno; kajti podoba, za katero gre, je bila po zatrjeva* nju stavbnika portret sestre Agate, ene izmed nun, čijih mumije smo 1 bili našli v grobnici.
223. štev.
.aLOVniN^rv NAKUD4, dii<_ o. OKtoDra
it ran 3
Iz mnM firalieolne.
— O pokojnem novinarju Antonu Stražičičii piše sarajevski »Jugoslo-venski List« med drugim: Umrl je eden od nestorjev jugo slovenskega novinarstva, urednik našega lista g. Anton Stražičić, ki je s svojim delom skorai od početka našega lista •služil jugos'o venski stvr.ri ter navduševal tisoče in tisoče za našo leno državo in njeno svobodo. Kakor v mladih letih, tako je bila tndi do zadnje ■ njegova vodilna misel — sloga med Srbi in Hrvati. Jugoslovenska žurnalistika je zgubila ž njim moža. ki bi mogla naši ujedinicni domovini Se mnogo koristiti. Pokojni se je rodil 1. 1864 na Mlie-tu pri Dubrovniku. 2e v rani mladosti se je pečal s politiko iri novinarstvom. Bil je ngPen član srbske dubrovniške omladi ne in kot tnk preganjan od avstrijskih oblasti, vsled česar je moral zapustiti Dubrovnik. V Sarajevu |e prijel izdajati list »Napredak«. Nato ie šel v Novi Sad za urednika »Zastave«. Vsled preganjania s strani madžarskih oblasti se ie vrnil v Dubrovnik, kier je izdajal humoristični list »Guščerjca«. S prevzetiem uredništva »Jedinstva« se prične niegova novinarska karijera. V borbi proti pravoštvu in frankovcem sjNie nakooal mnogo sovražnikov. Veliki Strossmaver je čeestital pismeno Stražičiču k njegovemu novinarskemu delovanju, Dokler ie bil pokoini eVnogo-ski kralj Nikita "e ideal iujro-sTovcnske mladine, ie bil oosrosto Dri n;em, kar mu ie povzročilo mnogo očitkov. Med svetovno vointi ie v težkih razmerah moral ureievati »Na§e Jedinstvo«, kakor ie hotela avstrijska soldateska. To ie storil v borbi za obstanek svoie družine !n ^;-+a. \*k1;::b bolezni je kot urednik »Tusroslovenske-ga Lista« kot rekonvalescent napisal posmrtni članek našemu kraliu l^etru Osvoboditelju. Vse niejrovb življenje ie bilo posvečeno novinarstvu, družini In vzgoji deoe. N. v m. p.!
— Pravoslavno svečenišrvo. V Sremskih Karlovcih ie bil sestanek srbskega pravoslavnega sveceništva iz vse kraljevine. Sestanka se ie udeležil tudi patrijarh Dimitrije Sklenili so razpravljati o ponovni ženitvi pravoslavnih svečenikov na prihodnjem sestanku cerkvenega sabora.
—Pomnožitev konjenice. Beograd. 4. oktobra. (Izv.) Vojni minister je ministrskemu svetu predložil naredbo o formaciii dveh konjeniških divizij. Za poveljnika prve bo imenovan polkovnik O k a n o v i č. za poveljnika druge pa Colak-Antič.
— Pomorski zakon. Pravosodno ministrstvo je sestavilo komisijo za zbiranje materijala, na podlagi katerega bo posebna, za to določena komisijo, izdelala načrt oom Jrskega zakona.
— Madžarski   dijaki Jugoslavije.
Beograd. 28. septembra. Ministrstvo za notranje stvari je prepovedalo vsem dijakom madžarske narodnosti odpotovati iz naše kraljevine, da bi študirali v Budimpešti.
— Izenačenje kazenskega in občno državljanskega zakona. Iz Beograda javljajo, da ministrstvo pravde po posebnih komisijah sestavlja n.ič-rte za izenačenje kazenskega in abčnodržav-Ijanskega zakonika. Posebna komisija sestavlja občni državljanski zakonik, dalje posebna komisiia trgovski zak> nik. V slednji komisiji fungirajo dr. M i t r o v i ć , prof. beogradske univerze, dr. Stražnic k i in dr. š k e r 1 J, honorarni docent ljubljanske juridične fakultete.
— Otvoritev telefonskih central Glina fn Topusko. Kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Zagrebu naznanja, da se ie otvorila pri poštnih in brzojavnih uradih Olina in Topusko v zagrebški županiji telefonska centrala; pri poštnem in brzojavnem uradu Vrginmost pa javna telefonska govorilnica   za   krajevni in medkrajevni
£l£s3rc!BMi čaasa«
— Narodna proslava v Ricmanjin. V nedeljo 25. septembra je priredilo v rtiemanjih društvo >Slavec< veselico v prid istrskim žrtvam. Množico naš&ga Ljudstva od vseh strani so ^ričale, kako ljubijo n:; i ljudje kulturne prireditve in iščejj utehe v teh žalostnih dneh. Iz Trata |d nrišel prvoboritelj dr. \\ iljan, ki je imel le;, govor, v katerem jo pozival navzoče, naj ohranijo ljubezen do našega jezika in na] se za-\ edajo svojih narodnih pravic. Vihar navdušenja je Bprejel Wtlfani)v g >vor. Godba je zaigrala >Lero našo domovino«, ki io j.- palo ljudstvo stoj-1 in odkritih glav. Prireditev jv* pozdravil tudi poslanec d . Stanger s pi=mom, v
katerem pii>i C.n bo Istra vedno vredna ljubezni svoji . jugoslovanskih bratov. Godba igrala tudi pesem >Slovenec, Srb, Hrvate. Prireditev je uspela sijajno.
— Pismo [morskih Jogoslovenov papežu Benediktu. Na pismo papeža Benedikta XV., v katerem je obsodil krivice, ki se g >de primorskim Jugoslovanom, ie v imenu, slovanskega Primorja odgovoril >Zbor svečenikov*:. V pismu se svečeniki zahvaljujejo papežu za njegov o i i smo ki ga ie dne 2. avgusta poslal na nasl>v tržaškemu škofu Bartolomassiju in je končujejo takole: >Pismo Va-e Svetosti je narodu in
vi duhovščini v no-reči odlično i rilo ter mu daje le malo upanja, da se bo Vaša Svetost ob pravi uri ozrla tudi na želje in prošnje, katere je naš narod po svoji duhovščini v zadnjih le~ o?>etovano predložil, da bi se bolje zavarovale njegove« verske in narodno koristi. <
— PodpKšanje že-ezn?ce Horica-Aldovščina. Na tozadevno interpelacijo ^oslanea Lavrenčiča ie dalo rimsko ministrstvo za javna dela nastonni od-
vt>r: »V programu za zgradbo novih črt v Julijski Benečiji ie b:la pred-videna tudi zgradba kosa črfe Aidov-ščina-Losratec s postransko črto Črni vrh- Idrija. Toda vsled določitve novih
mej. na podlagi katere se ie odstopil   s trškemu svetu ie poi
i]a dis Soče*
Skoplje, sept. 1921.
>to govorimo te besede, ali ! da vidimo svoj red, svojo domo? malo jih je, ki bi bili videli i Vardar vino.« i Sočo, Macedonijo in Slovenijo. Odposlanci   ljubljanske Jugo
si ske Matice stoje danes na mostu carja Dušana v Skoplju — Vardar jim šumi v ušesa -- ter go* vore o lepoti Soče njim, I i Svj se-rodili tu ob Vard irju.
i isočglava množica jih je bila sprejela na kolodvoru. Zaa opnik armije, zastopnik komande mesta, županstvo, vse je prihitelo. <;; no* zdravi goste iz Ljubi j are. Vojaška godba zasvira triglavski marš, pro? fesor Flešić preime od K^la srbskih c "tata in drugih ženskih r\- "mj šopek piacedonskih rož in povorki krene skozi mesto proti mostu, od koder je krasen razgled na stari Du? šanov Grad. Tu'pozdravi Slovence zastopnik mesta, obžalujoč, da Skoplje ne more gostom pokazati Evrope; profesor Ilešie odgovarja: »Nismo prišli iskat Evrope: kdor jo šele; išče, ta je nima: prišli smo,
Odlično je tu razpoloženje za Jugoslovensko Matico. Smemo re? či, da je že položen temelj za nje podružnico v Skoplju. Poleg dam so izvrstni organizatorji tukajšnji uči; telji. Njih klub ima skromen Doni, a solidno delo jim bo kmalu sezi? dalo večjega.
Slovenski oficirji, ki jih je precej v Skoplju, ne tarnajo in ne tO* žijo, a ; I: veselo de!ajo za na^o skupno stvar. Najmanj pa. je navs? jen tožiti general S mil j flnić, ki ga Ljubljana tako dobro pozna in ki zdaj poveljuje v Skoplju: gene* ral se je s prof. Ilešić m dolgo raz* govar j al o Liubljani in o neprilikah na — albanski meji.
Da je kvartet prof. Kozinc uspel, se razume ob sebi.
Odposlanci Jugoslovenske Ma? tiče se zavedajo, da so napravili du? ševno zvezo med — Vardarjem in Sočo.
_____- — P^redffev cpfsfrsJne ngr£&e. —
Jugoslaviji dobršen del logaškega okraja z obema kolodvoroma, Dole-n;!m in Gorenum Lojratcem. vred. bo treba srori imenovani nrocrram. v kolikor ^e tiče jrradnje tistega kosa črte. vzeti zonet v pretres. Treba bo ugotoviti, ali ne kaže iz voiaskesra vid:,:a l"1 kor tudi iz železrrišketra in trerovin-skeea. vezati označeni ko* črte z že-lezri: "o Trst-Linbl'ana na it?li:anskem ozemlju, torei v Postoini ali Prestra-nekn.' Vprašanje se bo rrn-a'o temeljito proučiti, kar si generalna di"ekciia drža\T»?h železn'e Dridržiiie storiti sporazumno z vojaškim oblastvom.
— Gradnja železniške nrorre ped U oko. I7 Voloske pbrocajo, da so pričeli s priprava rni za £rSaXio železniške profile ob ovali dalje do Plodini v notranjost Istr.". Italijanski inžonivn ne sprejemp;o v službo domačinov vkljub interpelacij] poslanca Sčeka ki je zahteval na i pridejo v po§tev taji delavci šele, ako bi zmanjkalo domače delavstvo.
— V Ozeljanu fe dne 17. t. m. umrl bivši župan Ivan Spacapan. Bil je navdušen narodnjak in prepričan naprednjak. Nestrpno je čakal ujedinjenja domovine. Zat) ga je silno bolelo, da solnce svobod0 to pot še ni zasijalo na njegov prag, V krepki veri, da se to zarodi v dogledni bodočnosti je legel k večnemu počitku. Naj mu ba lahka domača grucl.i.
— »UčitolfSki list«, glasilo goriških učiteljev je pre-el kakor poroča >Goriška Straža*, iz rok nactjoriališti-enih učiteljev v oblast socijalni stroji. Uredništvo je prevzel Očitali Josip Pahor v Sežani.
— STovonei in italijanska opera v Coriri. Po vsem Goriškem je goriško gledališko podjetje razposlalo vse polno letakov, s katerimi vabi v dabri slovenščini tudi Slovence na poset f"ori-ske opere.
— Beograd. A. okt. H z v.) Na včerajšrni seii ministrskega sveta ie poročal ministrski predsednik g Nikola; Pašić o albanskem vpraša« nju. Opozarjal ie ministrski svet na dejstvo, da Albanija še vedno m o*
tlizira ter zbira svo:o čete rh na§i meji Na nekaterih krajih je ona* žari veliko nagomiljenje albanskih čet. Potrebne so represaliiČ. Od di* plomatične akcije v Ženevi ;e pri* črko vati uspeha.
— Beo^rnd, 4. okt. (Izv.) Mini*
za konstituanto Tri f k o v i e o /r,-Komi dlede ureditve centralne i,r>ras ve. Poročal io o pote1^' včerajšnte seie zaJconodainer^o. ro-'-'" 'r 7?, W
je začel razpravljati o ureditvi po? sameznih ministrstev.
— Beograd, 4. okt. (fzv.> Mlnb strski svet jc včeraj odobril !> Jt ministrstva za zdravstvo, tca'a ministrstva so sedai ttla skrajšani. Ministrski svet ie sklenil, da so H-iHlansjta javr-a bolr.hr razs š\rl in reorganizira« ^r ta namen je ministrski svet sklenil kupit! od »Kranjske hranilnice« velik zemljis ški kompleks na Stari poti za Leos niščem, zemljišče z gospodarskimi poslopji, Zavodom za slepce za ce* Jokupno kupnino 18 milijonov krop. plačljivih v letnih obrokih po 2 milijona kron.
r
Ljubljana je včerai popoldne izkazala zasluženo čast Ivanu Brencetu, ki je kot značaj dal življenje za svoje narodno mišljenje in prepričanje. Nagovarjali so ga, ko'ie že stala srn nred nj;m, nni se sodnikom kaže skesanega in izgovarja na popolno pijanost, toda Brence. kot značajen mož ie odklonil tak zagovor ter sodnikom moško in bre r ovinkov Priznal kar je rekel. Zato je tudi padel.
Uradna komisija ie že ob 9. don. na S^bern baiarjn izkopala zemeljske ostanke pokoinikove. Položili so jih v pločevinasto kr.<;to. katero .*o notem položili v leseno. Na mrtvaški voz so položili vence Pokoi":kove hčerke, sorodniki Bevc-FilaČ. Demšar, Jeran in dovski župnik Jakob Alja .
2q ob 4. popoldne so začele s'tcvi1-ne mnovice romati proti strelišču. Na Dolenjski ce ti je mrorcn napravila inpozanten špalir. Ob 5. popoldne med zvnnenicm zvonov so duhovniki Senf-jakobske župnije opravili nred krsto cerkvene obrede. Med splošno ti>iro ie pevski zbor »Liubliana« zapel erob-no žalostinko »Usliši nns. Gospodi« in »Nad zvezdami«. 7/^ tem se ie formiral veličastni sprevod. Na čelu sprevoda so iezdili Sokoli - iezdeei. za njimi ' đba Dravske diviziie, starešinstvo Sokola in številni Člani vseh ljubljanskih in okolicai'i sokolskih društev. !:rsto pn so korakali zastopni^ vseh
gospodarskih, kulturnih in političnih orTa:i.72cii. Med drugim tudi zelo številno uradništvo ::i občinski svet. Sprevoda so se udeležili oddelni načelnik "\ ct. Vilko Baltič kot za-topnik pokrajinske uprave, ceneralni konzul češkoslovaške republike g. dr. Otoka r Beneš, delejrat ministrstva financ dr. K Savn i k. predsednik v;.š;e2:a de-žeL sodišča gospod Ivan K a v-čnik, mag. ravnatelj z. dr. Milintin Z a r n i k i. dr. Pogreba se ie udeležilo tndi nad 40 častnikov ljubljanske srar-nrz*?e. on!'e je bilo zastopano tudi »Sploi 'o slovensko žensko društvo <. zastopnice »Kola jusroslovenskiu sester« in pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« z zastavo. Pogrebni sprevod se je pomikal no Klavnih ulicah na državni kolodvor v ^iški med turobnim zvon en jem zvonov v livarni Strojnih tovaren, zvonov šentjakobske, šen-klavžke in frančiškanske cerkve. Na v i poti £a ie spremljajo ljubljansko občinstvo v dolgem špalirju.
Na državnem kolodvoru ie v zad-nji pozdrav zapel »Ljubljanski Zvon* nod vodstvom pevovodje sr. Zorka Pre-lovca večno leno ^Vicrred se do vrne« in »Blagor muc, na kar so krsto prenesli v žc!czT-;ški voz. ter io odpeljali v Brencetov rodni krai Dovje, kjer po-\n>5c danes njegov prah k večnemu počitku.
PROGRAM DEMOKRATSKE STRANKE.
— Beograd, 4. okt. (Izv.) Ožji odbor demokratske stranke, kate« rc^a tvorijo q. dr. M a r i n k o v i ćf Kosta T imoti j'ević in Milan Pribičcvić, je zaključil svoja posvetovanja dede izpremembe strankinega programa. Novi statut bo obsegal detajle programa glede socialnih in gospodarskih vprašanj4, zdravstva, šolstva in prosvete. Sta* tut pride na glavnem konCresu na dnevni red.
RAZMEJITEV V ALBANIJI.
—d Ženeva, 3. okt. Skupščina Z\c:/e narodov je sklenila priporo* ČitJ albanski vladi, nai izjavi svojo zadovoljnost za današnjo določi* tov mej po poslaniški konferenci, kakor sta to storili že Jugoslavija in Grška. Tričlanska nepristranska komisija odpotuje takoj v Albani* jo, da se uveri o izvedbi sklepov poslaniške konference. Za troske te komisije je na razpolago 100,000 zlatih frankov.
—d Beograd, 3. okt. Na včeraj* šnji seji ministrskega sveta se je razpravljalo albansko vprašanje in se je sklenilo poslati poslaniški konferenci v Parizu noto, ki bo za* htevala, da naša država prisostvu* je onim sejam konference, na ka^ terih se bo govorilo o razmejitvi Albanije.
KONFERENCA V PORTOSE.
—d Rim, 3. okt. (Brezžično.> Konferenca nasledstvenih držav avstro s odrske monarhije bo v prvi polovici oktobra v Porrorosc. Itali* janska vlada je smatrala za umest* no, odreči konferenci v Rimu pri* trditev.
TURKI   KOT ZMAGOVALCI.
— d Andora, 1. oktobra. Musta« fa Kemal Paša je imel tukaj govor, v katerem ie razpravljal o zadnjih
vojaških operacijah in o ooložepj, ki so ga povzročile. Izvajal je med drugim: Ne bomo odložili orožja, dokler nam niso garantirane in po-deliene naše pravice. Llovd Oeoriic je dne 16. avL*. dejal v spodnii zbor; niči: Vojaški uspehi se morajo upo* števati Danes, ko smo zmagovalci, se nadejam, da bo Llovd Georiie mc* bei eda in da ne bo izpremenil svojih besed, ker se je položaj v Mali Aziji izpremenil nam na korist
MADŽARI SO TZPRANILI BUR* ŠKO.
— d Dunaj, 3. cku Kakor vse
kaže, bodo madžarske čete danes izp:a- ile Burško. Medzavezniška komisija generalov nai ostane v > »pronju v zaščiti ondotneca prebj; valstva, tako tudi Osztenbur^ov bataljon pod poveljstvom franco* r?.e ra Častnika kot mednarodni čc-ta, Madžarski pooblaščenec Hcec-diis in avstrijski pooblaščenec dene* ralni komisar Hcin ostaneta do na.; daljnega v Sopronju.
Z VSFH KONCEV SVETA.
— d Pariz, 2. okt. V naknadni volitvi v občinski svet jc bil izA'oljcn
svoj čas zaradi upora pri brodovju Črnega morja obsojeni komunist Marti s 4674 glasovi proti 1644 gla* sovom, oddanim za protikandidata.
Da razburjenca pomirim, sem mu obljubil, da <Ja v najbližnjih dneh poselim. Svoje obljube sem se domislil, ko sem proti koncu tedna prišel slučajno mimo njeao? vc^a stanovanja. Ivan Anders je bil odšel z doma in našel sem le nje* govo ženo.
»Ah, zelo sem vesela, da ste prišli k nam,« je dejala; »hotela seim iti že k vam. Vi ste edini zna? nec mojega moža, s katerim občuje bližje. Zelo nas ceni, zato upam, da boste nanj lahko vsaj nekoliko vplivali.«
Ko sem izrazil, da storim to rad, mi je začela s solzami tožiti, da mora biti njen soprog bolan. Tako čudno zbegan hodi okoli, iz? pregovori po dnevi jedva par be* sed ter se po noči premetava brez spanja tja in sem. Že pred mnogi* mi dnevi da ji je obetal, da si vza* me takoj dopust in da odpotuje, kajti očividnd je od dela preveč utrujen in umorjen — toda zdaj da ni mogoče progovoriti, da bi mesto zapustil.
»Moj Bog,« jc rekla, »sai si žc več ne upam dovoriti o zdravniku. Če le izustim to besedo, plane po* konci in mi očita, kakor bi ga srna* rrala sposobnega za kako nizkotno delo.« . ,
-   Pritrdil sem gospej Blanki, da
moramo storiti vse, preg ' rj i nje* nega moža, da odpotuje. Nekaj trenotkov nato jc prišel Anders domov. Očividno vesel me je po* zdravil in pozdravil je tudi svoj o ženo, toda slutnja mi je rekla, da stoji nekaj med zakoncema. Neka senca, neko brczte7csno bitje, nevi* den vpliv, ki deluje na oba in ju loči. Na gospo P1 triko ;e deloval ta vpliv kakor str-O iT: na Andersa — mislil sem spočetka, da se motim, a kasneje sem sc prepričal o tem — kakor gnus do lastne žo^c. To sc mi je zdelo zelo čudno, saj sem ve* del, da je Anders poprej svojo že? no nepopisno ljubil. Po kratkem, brezpomembnem razgovoru je go= spa Blanka odšla in mi je za obe* ta.no vplivanje na Ivana s tem nu* di!a priložnost.
Komai je bila zunaj, me je prijel Anders za roko ter me po>-tcgnil za seboj v spalnico.
»Pojdite'« jc šepetal, pridite io gledat!« Nad otomano je visela sli? ka iz zakristije: ob nji je visel ze* len zastor, potegnjen nazaj. Nekam neprijetna slika. ob**az. ki se zdj, da pripoveduje o divjih grehib. če ie res, da predstavlja sestro Agato, potem odgovarja pač vsemu, kar poroča stara kronika o grešnem početju te nune.
(Dalje prihod.)
7i*^f2%^?       Sil SlFi
KONFERENCA VOJVODIN* SKIH DEMOKRATOV.
— Beograd, 4. okt (Izv.) V Pančevu je bn v nedeljo 2. t. m. se^ stanek zastopnikov demokratske stranke za Vojvodino, na katerega so prišli vsi vojvodinski poslanci. Vojvodinski demokratie. so spre? ieii na zborovanju obširno resolu« ciio, ki daje stranki gotove smer? rrce glede riajnoveiše nol^ike. Ke? solucija povdarja: 1.) Odbor eonos '*rrvske strr^ks z o Vo-!\ odino bravn politično delovenfe detio* kretskih poslancev, fro3elrpno njih borbo zt* ustavo. ?.) Odbor obsoja vse politične r!:c.:jo, stremečo zg tem, da se ošteva revidira :n r. tem rušijo temelji mlade, edinstvene države, zlasti obsoja poetično gk* cijo vojvodinskih radikalcev, ki skušajo onemogočiti konsolidacijo države. 3.) Odbor poživlja vse de? mokratcke poslance, da čimprejc izvedejo ureditev pokrajinske ari? ministracije in centralne uprave, da nastopijo za ureditev občinske sa? mouprave in rešitev agrarne refor? me. slednjič da ustvarijo temelje ravnovesju v budgetu. Odbor dalje stavil v resoluciji nekatere šc specijalne zahteve glede izvedbe agrarne reforme za Vojvodino. Re? Solucija dalje zahteva čim najbit? rejšo rešitev uradniškega vpraša? nja. Uradništvo Vojvodine nai po? stane stabilno in se naj izenači z
ostalim državnim uradništvom. Re? sc^bicija dalie poziva, da nai posa* mezni okrožni in krajni odbori iz? vedejo za demokratsko stranko po? polno edinstvenost,
BODOČI PROGRAM PAŠIČE* VEGA KABINETA.
— Poo^-rl rkt. (Jzv.) Po dol? gih razpravah v glavnih odborih de* tnokratske in radikalne stranke še ni d« Jej definitivno rešeno vpra* sanje delovnega programa Pašiee? vega kabineta. Iz demokratskih krogov prihaja vest; da bi demo* kratie ne bih protivni opustitvi no« tranjega ministrstva in i'e odstopiti radikalcem, za to pa zahtevalo, da se jim prepusti ministrstvo zuna* njih poslov. Čc sc v tem slučaju do? seže sporazum, bi se zadovoljilo vojvodinske radikalce, ki so v zna* ni novosadski resoluciji stavili to zahtevo.
SPREMEMBE V PAŠIČEVEM KABINETU.
— Zagreb, 4. okt. (Izv.) Današ? nji »Jutarnji List« javlja iz Beogra? da: V slučaju sporazuma med de* mrl ati in radikalci o razdelitvi po? Same nih portfeljev smatrajo par? lamentami krogi, da bodo demo? krati mesto notranjega ministrstva zahtevali ministrstvo zunanjih po? slov, za katero kandidirajo dr. Iliio Šumenkovića,
Te dni je razpioslal >Crosposvetekj Zvon- na rso slovensko, hrvatsko in srbsko javnDst, daljo tudi na občino in društva poziv, da naj s primernimi prireditvami ibode v svojih kropili spomin na lan=ki 10. oktober, ko smo izernl ili Kortoška,
Uveijeni smo. da rojaki topra po/i-vn no prezro, nego da 3e proslavi obletnica po vseh naših veojih in manjših krajih tako, da po pokaže, da niso bile prazne besedo; Mi Koroško nikoli no pozabimo in nikoli no ganustimot Posebno kulturna društva naj bi na ta dan ali ob tem času priredila prinioma večere s predavanji, icrrami, živimi -sli-knmi. petjem in dekl.imneifimi. Kjar ni druscepa mogoče, naj se zbirajo pri« spevki za koroška bej^unce.
Ta dan naj nam vzbudi spomine na naše boje In — naš poraz. Koroška rana še ni zaceljena in ne more biti. ker se preživo dotika našega narodne-' ga telesn. Zasekala so je v nase gore in v našo dušo in mi ne moremo pozabiti, da fe bila v njih izražena krivica stoletij in zavisti onih, ki skuiajo onemogočiti naše novo življenje.
Čutimo to vsak dan, vedno in povsod. Zato pa morama vsaj enkrat na leto javno povedati, da se tega zavedamo. 10. oktober 1901. je bil črni dan, zapisnn v našo zgodovino. Vemo, da n<i pomaga žalovati, a treba je zbirati «ile za nndaljni boj.
Kaj se godi na Koroškem, je znano. Treba je pomoči ljudem, ki trpe pod temi razmerami. Zato smo prepričani, da 9e slovenska javuost odzove P3zivu >Gosposvet8kega Zvona« in da 10. oktober dokaza, da na Eoroako ni-I smo pozabili, ' *
stran. 4.
♦Sl.OVMNS^r NAROD«, ilnc o. oiifoura 102].
Itcv, 1-23.
Držaunp inoesflcllsko posolilo.
PR2AVLJANSKA IN NAROD« NA DOL2NOST VAS KLICE.
Rok za podpisovanje državne*
8a posojila je podaljšan do 15. t m. i tem je dana prilika tudi številnim lamudnikom da izpolnijo svojo na« jpdno in državljansko dolžnost. Teb zamudnikov je mnogo zelo mnogo, nahajajo se po večini v naj* fcnovitejših naših slojih. Zdi se nam, 6a se predvsem naši trgovci niso Oddolžili državi tako, kakor bi bilo potrebno. Apeliramo nanje, nai da* do rodni Jugoslaviji to, kar to Šesto brei pritiska dajali Avstriji Nai flra v tem ozlru služijo za vzgled srbski trgovci, ki so podpisali narav« oost ogromne svote državnega po« solila. Izgovor, da potrebujejo v daj našnjlh težkih Časih izredno velik obratni kapital, ne drži, ker se dr« farmo posojilo itak da v slučaju po* gebc brez večjih režkoc vnovčiti Zato pričakujemo, da bodo naši tr* govci z marljivim podpisovanjem državnega posojila dokazali no s a* mo, da so dobri napredni aki marveč đa so tudi obenem dobri in požrtvo* talni državljani. Pri tem »o naj za> vedajo, da prihaja državno posolilo predvsem nJim v korist, er se posojilo porab! Izključno v Izboljšanje •eieznlškega prometa, kar bo t prid v prvi vrsti trgovini.
NEKATERI  PODATKI O POD* PISANEM  DRŽ.  POSOJILU V VOJVODINI.
—d Beograd, 3. okt. (P. B.) Po poročilih U Bačke in Banata, Id so došla dno It oktobra, jo bilo podpi* aanega v Bački in Banatu 53,927.000 dinarjev državnogt investicijskega posojila. Od to vsoto odpade na Bačko 40,874.000 dinarjev. Mesto Novi Sad je podpisalo 7,325.000 dinarjev, okolica 23.119.000 dinarjev, mesto Sombor 3,780.000 dinar* jev, mesto Subotica 3,748.000 din. V Banatu je bilo podpisanega vsega
|§f;
k: j*? i H -
120.000 K 10.000 o
80.000 m 4.000 » 12.000 »
10.000 » 8.000 »
10.000 a
10.000 a 10.000 »
100.000 » 30.000 a
30.000 a
10.000 a
10.000 » 20.000 » 10.000 m 60.000 a
48.000 a
20.000 » 100.000 a
Dneone vesti.
V Ljubljani. 4. oktobra 1921.
— Avstrija zahteva korekturo mole aa Gorenjskem. Kakor čujemo, zahteva Avatrija na Gorenjskem korekturo svota meja pri Peči, kar bi Imelo za posle-leo, da bi Italijani dobili še en mal l&ek naše Gorenjske. Ker navaja ta-sentžermenska mirovna, kakor tudi tapallska pogodba izrecno Peč kot mejno točko, je docela izključeno, da bi Avstrijci mogli prodreti s to svojo za-ntevo, ki je značilna ra nemško objest-
E: in nesramnost zlasti v trenotku, so Avstrijci klečeplazili prod našo lovino, da bi jim pomagala v za* podno - ogrskem vprašanju proti Mad-
■t « Jubilej doma Jurja Biankini* fe. Danes slavi starosta jugoalov. funtalistov in politikov gosp. Juraj Biankini 50 letnico svojega plodo« notnega in uspešnega novinarskega delovanja. Zasluge, ki si jih je Bian* kini pridobil v dolgi dobi pol stolet* *a za razmah narodne misli v Dal« macijl, slasti pa za njen razvoj v ju* goslovensko smer, so neprecenljive in bo jih mogel primerno in izčrpno oceniti samo zgodovinar narodnega pokreta na našem slovanskem jugu. Visoko ceneč delo, ki ga je v tej dolgi dobi izvršil na narodnem in političnem polju starina Bianinl mu k njegovemu jubileju iskreno cesti* tamo in želimo, da bi ga usoda ohra* nila našemu narodu do skrainib mej človeškega življenja.
— Pravi patriotizem fo . Ribnica s tem, da je podpisala 3.031.t>00 kron državnega investicijskega posojila. Pri tem delu si je stekla Posojinica v Ribnici velike zasluže, ker so jo ves ta znesek podpisal v celoti pri tej posojilnici. Ribniška posojilnica je podpisala sa svoj račun nič manj kakor 2,000.000 kron. Odsek za zgradbo in vzdrževanje Sokolskega doma jo podpisal 132.000 kron. Ostali znesek so podpisali zavedni državljani v Ribnici. Da bi dobila Ribnica več posnemovalcev!
— Raz vol javljena naredba. Zakonodajni odbor v Beogradu je razveljavil naredbo poverjeništva za pravosodje v Ljubljani o prisezi notarjev in o pečatu. Poročilo je imel posL dr. Komu.
— Splošno nevoljo jo vzbudilo včeraj pri pronosu smrtnih ootan* kov pokojnoga Brenceta dejstvo, da jo žalostinko na Strelišču pelo pev* sko društvo »Ljubljana«, katerega predsednik je dr. Pogan, tisti, ki je mod glavnimi krivci tragične Bron« cetovo smrti Čudimo se. da aran* žerji pogrebnega sprovoda toga nI* so uvažovali, ker jo pač več kakor ironija, da ne rečemo žaljonjo po* kojnikovega spomina, ako od nje* govi krsti pojo žalostinko najožji somišljeniki moža. ki je neposredno sokriv tudi njegovo smrti. Čudno, da ni nazadnje nastopil io sam dr. Pegan. da bi bila mora breartektno* sti in licemeratva polna.
— Reminiscanca, Pišejo nam: Bilo je leta 1915. meseca avgusta,
toift TJ9šwMdm nadel
, jerju. Vojaška oblast, a^trijski $e* [ noralni štab, jo dal po vseh kasni!« nieah in trdnjavskih kazematah razglasiti Brencetovo justifikacijo. Tudi v Stari Gradiški je poveljnik kaznilnici sklical kaznjence v dol* ge vrste in jim p recital vojaško po* voljo o usmrtitvi Brencetovi, Bil jo to neki kapetan Frankovec, a le za uvod rabil sledeče besede: »Wiede* rum ein Schuft erschossen!« Ta frankovec jo bil inženir Stiftar, ki io že preje tudi zaplenil vee srbske knjige, pisane s cirilico.
— Z Dovjega nam ptiejo: Bivši avstrijski orožnik Judež, ki je ova* di! I. Brenceta iz Mojstrano avstrijskim krvnikom in tako provzročil rodbinsko nesrečo, je nameščen pri neki posojilnici na Dolenjskem. AH dela tam ooko-ro za svoj nebovpijoči greh?
— Raspis zdravniške glazbe. Raspisana jo elužba uradnega sdravnika za okrajno glavarstvo Slovenjgradee v IX. čin, razredu driavnih uradnikov. Interesent^ se »aposariajo aa razpis v >Uradnem Listu<.
— Smrtna kosa. Is Beograda favljajo, da je v selu Rogača umrla sestra predsednika demokratske stranke Ljube Davidovića, Leposava, soproga prote VukosavIJevića. Q. Dt-vidovifi se Je odpeljal v RogaSo. đa eri* sostvuje pogrebu svoje sestre.
— Cercio franeaie vabi »voje člane, da ee udelefte občnega .bon, ki ee bo vritl s običijnira sporedom ▼ ponedeljek 10. oktobra ob 10. t pritlidfu I« državne gimnazija, Tamanova ulic*.
Zgradba za inšpektorat dri. ie« leznic v Ljubljani. Železniško mini* strstvo zgradi v Ljubljani palačo za irišpektorat drž. železnic v Ljublja* ni. Natečaj za zgradbo te palače ie že razpisan. Poslopje mora biti do* grajeno do 15. avgusta 1922.
— Odgovor. K notici v »Slovencuc z dne 17. p. m. sporočam podpisani, da sem traverze kupil na Jesenicah v tovarni, kar lahko dokažem z računom z dne 14. Junija 1920. Te traverze sem torej pošteno prldofil in je provenijen-ca vzidanih trs verz jasna. Ivan Hodnik, župan v Srednji vasi v Bohinju.
— Podraženo pivo. Zadruis gostilničarjev objavlja: Pivovarne so baje radi teza, ker se je vse podražilo, povišale cene pivu v sodcih na K 1100, v steklenicah pa na K 1600 za hektoliter. K temu pridejo le občinski davki in dobavni stroški. Ljubljanski gostilničarji so se vsled tega cJedlnJM prodajati pivo odslej Vi* čaše po K 8, pol 1 vrček po 8 K. v poilltrskih steklenicah pa po K 11. Po deželi bo veljalo pivo a ozirora na dovozni trošek K 12 steklenica.
— Glavni zadrmlnl Savez v Maribor«. Y«č članov Izza ljubljanskega kongresa Jugosl. zadrugarjev Je v nedeljo posetilo Maribor. Pri sprejemu na kolodvoru Je bil med drugimi rodi župan g. Grčar. Oost! so al ogledali drž. vinoreisko lola opoldne Je bli v Narodnem domu skupen obed. Dopoldne so si gostje ogledali mesto, nakar so se odpeljali na ogled električne centrale na Tali. Vsled tega slednjega
še ni^Moj irTtrTfir* kor^ft
skupaj 13,053.000 din., od toga je podpisalo prebivalstvo na deželi 9 in pol milijona dinarjev, mesto Pančevo 22,700.000 dinarjev ia me* eto Vršac poldrug milijon dinarjev.
MESTNA HRANILNICA IJlTO, LJANSKA.
Pri Mestni kmsltnJol tJubuV podpisalo 196   stres* K 7V, državnega posojila. Mod podpisali uradniki In uslužbenci i ne občine ljubljanske K I24»0vd« — Ur« j lavnega posojila.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA. Neimenovani Tršačan Henr. Kenda, trgovec, tu Ing. Karel Polak. tov,
Tržič (ponovno) • Ernst Koder, tu Kolenina Pavel, tu Podlimbarski odbor.
Krošnja L Bricelj, to Dr, Fr. Pavlin, podntv.
Ljub. kred. banke Joe. Costaperarias 'V1-
arhitekt, tu Dr. A, Svigelj, tu »Transformator« tov. aa
elek. teh. izd., tu Dr. V. Ahazhiah, Novo
mesto Minka Jeiačin, to Rih. Schwingor. ravn.
Ljub. kred. bke., tu Okr. poeojilnlea m hra*
nilnica, škof j a Loka Ivan Bakovee, Metlika Al. Paulin, Podbreaje Posojil, v Zagorju o. 8. Posojilnica in hranilnica
Žužemberk
Dr. Karel Schmfdmger, notar, ta A. Jaki!, tov., Karlovac
(Poleg tega je g. A. Jaki!, Kar* lovae, podpisal tudi pri Hrv. eak. banki, Zagreb, 100.000 K>
zvečer v Nerodnem domu. Gostje so bili s posetom Maribora, ki je bil ravno ta dan poleti javnih veselic jako zadovoljni
— Dva ultimata. Mariborski mesarji so poslali mestnemu magistratu ultimat glede lopttnsga povišanja cene mesu. Mestni magistrat ozir. občin-
0 sodiSče bo, kakor čujemo od^ovo-ril i z ultimatom, ki bo mesarjem za ue-
* časa ostriirel njihove neenravičene ^vo. V$ak otrok ve, da jc vsled c   suse   živinorejec primoran rađati svojo Živino po cenah, kakor
1 jo Jiktira mesar fn ne nasprotno. Občinsko sodilčc, ki Je pričelo strogo kaznovati mala sleparije (prodaja par dkg mesa preko cene) si bo pridobilo ie večje simpatije, ako stopi na prste prekupcem, ki kupujejo od kmeta sivino po 10—12 K, a Jo potem prodajajo Italijanom po 30—80 K. To Je navijanje cen.
— ScfaeJove bfejralne. NioroSerd smo pojasniti, da v našem nedeljskem
Soročila omenjene na obrtni razstavi v lariboru prodane blagajne niso last g. arhitekta Schela, ki ie vodil tehnično stran razstave, marveč blagajne so iedelek ključavničarskega mojstra enakega imena.
Gledališče.
»- Is gledališke pisarne. Operni repertoir za tekoči teden se vsled bolezni nekaterih članov takole spremeni: Torek 4. oktobra Boris Oodunov I. del klcd A. Sreda 5. oktobra Boris Go-dunov It. del. Red A. Četrtek 6. oktobra zaortft, Petek 7. oktobra, Dalibor. Red C.
PoJtšir itraitl.
(I)r*Mfla v 4. dejanjih Josipa TCe-• sor] a.) To dramo igrajo tudi po nekaterih večjih mestih v Nemčiji, in nekdo mi je pravil, da Je prer«d«na ba^e tad! fe ne angleseini. To fe prav is naAih n*-cijonal 1 etičnih oairor in delo tudi Ea-eluii. da gT« nn4 širni svet
Slavonsko obelsije. Bogati kroat Ilarija Salić je r.a starejša lota ^stil pravienaž, ki išče Boga in ravna a vaera svetom srčno dobro in nesebifino. Kon* čno pa pride do prepričanja, da je Satan moenejei nego Bog in da moramo Satanu popuetitl, ne ioper Boga( nag^ da nae ne M reč rauftil. Tolatojeka m4-eel fm to, identična v drugi obliki s Tol-alovim izrekom, da mora vsakdo vreti svoj kri* naae in da ae alemu ne meno upirati. Ali kakor je Jezus ram 3-dusno rekel; Dajte eeearju, kar je ea-sarjevega — e čimer Je hotel reci: Bodite teko celo v Bogu, da nai vse sa» hteve eveU prav nič ne muči in j ugodite jim, ee aa Vam vrivajo, dim Daj* bolje, da vas ne bodo motile pri letanju B3ga> Ilarija pa Satana ne more podkupiti niu ■ največjo popuatlJivtMt-jo: vrag ga muei vedno globje, dokler 9t% ne aapelie do uboj*. Zlomi e tem Bogu vdano čisto du*> st*u-oa 11 arije.
Ilarifi etojl navproU satanov eke* ponent v oaebi kmeta Guia Kigaiina, moia s nagoni pračloveka, kakor pri* poman ja pesnik v seznamu osebja,
Sesnam oeebja igre, to bodi on*> njeno, ima. ©ploh akoro k veaki oaebi kako opasko, ki ti jo osnačuje in ti s tem od prvega trenotka olajaa raaume-vanjo drame. 6matram aa veliko kri-vioj, storjeno pesnika, da eo te osna* čitve oaeb na gtedaliakem listu iioeta-le; to naj se popravi.
Ilariji t>rej stoj* nasproti divjak Gufta, ki ne pozna druge pravioe, nego svoje >srce<( t j. svoje instinkte; kakor Indijanec is brazilskega pragozd* sli cigan si vzame, kar ga mika; ni ne. moralen, ker po naravi mu je vest tuja stvar. Pračlovek, lokav in brutalno oeveteieljen. Taki atavistični ljudje se kretajo med nami no vseh stanovih,
Peihiiatri na'/ivajo njih popolno, nepopravljivi pomanjkanje vesti c angleškim izrazom >moral insanitj«, t. j. nravstvena nozdravoat. Da *o polaetl eenih uhanov, fe vrgla nekoć trinajet-letna deklioa Itiriretno punčko a tretjega nadstropja na dvorišče. Mirno j* vse priznala, nihče fi tudi pozneje ni mojrel dopovedati strašnega zločina, ki ga je storila; njena vest Je bila nemr\ ji od rojstva ni bila vdahnjena. In ta deklica je sicer bila >normalna<, se je v soli dosti dobro uSila in bila prav ra-framna. Imela je le pračloveSke nago-nvs, kakor jih Je veČina arijskih lmdt potom sto tisočletnega r^odedovanfa pri-borfene elTilisaeije Se vaaj deloma premagala. Toda rode ee vedno poe^mee-niki, pri katerih rina nekdanja iival vsiljivo na dan.
Taka človeka sta Gu9e in tudi njegov sin Ada. Dva zločesta demona, ki terorizirata vsa občino in se jih vse boji. Največ po trpita pred njima oteo llarifa in nfegev pofefeni, dobri ein Ilja. Ce predstavljata Gusa-Ada košček človeške pradobe, nonfanjata Ilarita-Ilja boljio, plemenitejšo prih'odnf>et človeštvo; namreč vsečlovesko bratstvo, katero ima v Buddhi. Jtsusn, Levu Tolstem la mnogih drugih lele avoje veli« ke apostole, a si d> danes le ni osvojilo duie elovoirra v koUčka| se^oesai
Is Is gfobofe taiHke med gtevoimt ilsTuretnt Kosorjeve drame naetajsfe seveda mogočni konflikti. Kato pravi* Jo mnogi, de Kooer pretirava; Io ie posebno, ler ima erama poveem natura-Itsttaho vnanloel A fse le vendar ne cenim aa naturalletiteo niti ne kan* flikta med rodovoma Gole in Ilart)e aa prineipeJne aadsve. Konflikt gre med Bogom in Satanom, med dobrim ln slini principom; ljudje so le simboli v rokah obojih. In Bog s al gre, ker >Satan je JivfreHU Jfcpsorjeva gsfsiaUlesa po*
eega v teoeofijo in prastaro indijsko modrost, vedVHna ali nevede.
Reiija \& slutila simbolistiko to drt^m« in ji je hotsla dati ne-nata_rali-etičen okvir Zato je moral g. 6kru2ny naslikati dc$koraeije, ki so nekoliko sti-liiirsne in podobne nazornim »likam >ra solo in dl>m< Vendar je to bilo po-gresno. ker vnanja stran igre i« vso. i-nn aisto naturalistična, kakor sem te inianll. ^e se kregajo kmetje sa mej. niks vpričo sodnika, notarja, geometra, ne bi smela drevesa Isgieđatl kakor bambusova gošča in k m t-tak o dvorižč«, na katerem vriskajo svatje in ae stepata dva prav po krajiško pijana d*Vn, ne bi ameb sMotinjetJ na nzsetnlike moderne igrače. Vendar je bila deku-raeija samapoaebi r^io lt>pa. če bi le
z lučio znali karkoli početi! Ali r^s ni mogoče z našimi sredstvi sjlnčne^a za. tona ustvariti drugače, n«'^ru tako, da *a scena zagrne v polnoč, za horizontom pa zažari tak grozen krvav sijaj, kakor ga rJ lii io le na podobah goreče Moskve. Riz«*ntega &tn bila v prvih najvišjih leSah nastavljena dva mrJa žarom*-ta, ki sta metala na odrr dve beli jajčaMi lipi tja, kjer so »tali plavni Igralci, In čeprav je bil ves od«r že zdavnaj zagrnjen v tako noč, da so ao vss» kulise odražale lf» kot črn.-v silueta ••»d krvav?pa neba^ so etili iprah»i ss viedno pod dož; m belih električnih žarkov, kakor prikazni angMjev v operi >Janko in Metka*.
(Konec prihodnjič.)
nai^ouelSa poročila.
VAŽNI SKLEPI NAŠEGA GE. NERAL5TABA PROTI ALBANI.
JI.
— Beograd, 4. okt. (Izvir.) Da* nee dopoldne so bile v vojnem mi* nistrstvu dolgotrajne konference glede zavarovanja naSlh mej proti Albani!! in Madžarakl. Konference Je vodil vojni minister In so ae jih udeležili vojvoda Bojo-vlČ polkovnik generalnega štaba Petar Markovič in drugI vojaški staokovnfakl. K on« farenca je odobrila predloge dene* ralnega štaba za moČnv zavarovan Je naših me i proti Albaniji in Madžar ski
— Beograd, 4. okt. (Izvir.) Ministrski svet je na današnji seji odo* bril vse sklepe vojnega m!n*trslrva in generalneiii štaba, ki so hl!i spre? joti na dooldanski konferenci v vojs nem ministrstvi^. VojnJ minister 1e podal izčrpno poto^jJo o poloiaui v Albaniji.
Demokritika itranka profl lUECfliBfeiei 8*o!ofn.
— Deogi^ad, 4. okt. (Izv.) Ka nedeljskem »ostanku vojvodinskih demokratov v Pan<>vu je biU soglasno sprejeta tudi rejoluelja, v kateri demokrat je odl>teo sahtevafe ureditev eer-kvene fnrisdikrije v Vojvodini za kato-Hke in protestante. Detnokratje so odločno protestirali proti temu, da bi bile katoliške ki pro;estant3vske cerkvene občine p/odrejene kaki višji duhovniški oblasti izven države, pred vsem škofu na Madžarskem.
VPRAŠANJE ZAPADNE OGRSKE PRED REŠITVIJO.
— d Dunaj, 3. oktobra. Uradno se ss poroča: Zadnjo noč so streljale madžarske tolpe na nas pri Brucku ob Litavi. Ustreljen je bil brambovec Kur*).
— d Budimpešta. 3. oktobra. S noči je dospela v zunanje ministrstvo nota antante, ki poziva madžarsko vlado, nai odpošlje v Italijo pooblaščenca. Sestanek madžarskih in avstrijskih pooblaščencev se pa ne bo vrSil v Rimu, ampi: v Benetkah. Madžarska vlada je vzela poziv antante na znanie in obvestila poslaniSkl svet da bo poslala v zmlslu poziva svojeza zastopnika k pogajanjem v Benetke, Glede osebe madžarskega pooblaščenca prids v prvi vrsti v poštev zunanji minister grof Banffv.
— d SopronJ, 3, oktobra. Danes popoldne ob 17. je bil v ursdnlh prostorih sopronjske antantne generalne misije sestavljen rapi^nik. ki je bil podpisan s strani Madžarske no kraljevem madžarskem pooblaščencu feldmaršal-lajtnantu Hejredilsu. s strani Anglije no Generalu Gordonu. s strani Francije oo generalu Hamelinu in s strani Italije po generalu Ferrariju. Objavljen je bi! nato nastopni akt: Madžarska vlada ts izpolnila določbe trianonske pogodbe, Id se nsnašajo na Zapadno Madžarsko, ker je Izpraznila dotično ozemlje po nčrtu medzavezniške misije v Sopronju, ki je bil aprobiran po posla-niškem svetu. Šopronjska medzavezni-?ka generalna misija ie poslala posla-niškemu svetu poročilo, da je kraljeva | madžarska vlada izpolnila mirovno j pogodbo. Vsled te okoMSčine je padla I tudi zadnja zapreka med Avstrijo in j Madžarsko v zapsdno-madžarskem vprašanju.
— d Budimpešta* 3. oktobra. Madžarski korespondenČni urad poroča: Danes se prične vojaSka Izpraznitev druge zspadno-madžarske cone. Na zahtevo med zavezniške generalne misije ostane Se nekaj orožni&va v dotičnom ozemlju v svrho zagotvovitve javne varnosti.
— d SopronJ. 3. oktobra, Vladni nsdkomisar grof Szigray je zapovedal predstojnikom treh zaoadno-madžar-skih komltatov. naj. obdržc do nadaljnjega svoja mesta. Grof Szigray se je odpeljal nocoj v Budimpešta da poroča ministrskemu predsedniku o položaju.
IZPRAZNITEV ZAPADNE OGRSKE.
— Gradec 4. okt. (Izvir.) Te* kom vcerajšnejtfa dneva ie bila iz* vršena izpraznitev zapadne Ogrske od strani Madžarske. Danes je h'T podpisan goplsnik o predaji. Kot pooblaščenec madiarske vlade pod* pilo aaoisnik grof Sdgrav.
MADŽARSKE ROPARSKE TOL. PE.
— Dunajsko Novonaeeto, 4. okt. (Izvir.) Včeraj so ee roj svile ob evetrijski meji inadzarske roparske
tolpe, ki so po nekaterib vnsch p!c* pile in ropale. Dunajska voiaška po« sadka je bila konsiunir..na. Voi ištvo je tolpe s strelianiem prepodil >,
DR2AVNOZBORSKE VOLITVE NA ŠVEDSKEM. Zmaga socijalnih demokratov.
— d Stockholm, 3. okt. Dokončni izid volitev v tlruijo zborni* co driavnejja z!i(^ra ie ta: Socialni demokratje so dobili 640.000 glasov, 93 mandatov (prej konservativ« ci 454.000 glasov. 62 mandatov prej 71). liberalci 332.000, 41 mandatov (prej 48). Kmetska zveza 185.000 21 mandatov (prej 29), levičarski socialisti in komunisti skupni 127.' 0 glasov, levičarski socialisti 6 muru datov (orej 5). komunisti 7 mandat tov (prei 2). Meščanske stranke so torej Izgubile 24 mandatov na ko* rist socialistov in komunistov.
VELIKA TATVINA DELNIC HRV. ESKOMPTNE BANKE.
— Gradec, 4. okt. (Izvir.) Pa votno poročilo z Dunaja ie javljai lo, da je bilo bančni trvrdki Liistia & Komp ukradenih 450 delnic Hrv eskomptne banke, bančna tvrdka je to vest dementirala in povdarjalu da so bile delnice ukradene kurirju nekega zagrebškega aliiranega bam čnc^a zavoda v D vlaku na kolodvo, ru v Gradcu. Akcije so bile last ne* ke zagrebške banke. Tekom včerau šnjega dneva se je bančnemu ravna, telju Frankeju posrečilo izslediti ir prijeti tatu. Neki mlad človek je prišel že dopoldne v banko Franke Leo na Leonišču in ponujal ravna* teljevi soprogi nakup delnic po zelc nizki ceni. Ponujal jih je za 180.00C kron. dočim ie njih faktična vred« nost 2,250.000 K. Mladi gospod ie popoldne zopet prišel v banko. Rav« natelj pa je bil o tem obveščen in ie ukazal elegantnega gospoda od straj nika aretirati. Na policiji so dognal! da je tat indentičen z mednarodni™ pustolovcem Josipom Srebotnjakorr ki se je bil pripelial iz Zagreba v Gradec. Pri njem so našli vse polne železniških voznih listkov.
BIVŠI V/URTENBERSKI KRALJ UMRL.
— d Karlsruhe, 2. okt. Bivši kralj wiirtenberški je davi umrl % starosti 73 let._
Borze.
— Zagreb, 4. oktobra. (Izv.) Devize: Praga 253—255. New York 236.—, Pariz 1685.—, Dunaj 8.70—9. Budimpešta 34.50—^5, Milan 940—950. Valute: čsl. krone 260. avstr. krone 12.14, nemške marke 190—192, i tal. lire 930 do 935.
— Beograd, 4. oktobra. (Izv.) Valute: rom. leii 50. Devize: London 222, Pariz 410. Ženeva 1004, Praga 63.30. Dunaj 230, Berlin 47.50.
— Curih, 3. oktobra. Zagreb 2.50, Dunaj 0.3749, Budimpešta 0.S499. Berlin 4.540, Praca 5.899, Milan 22.749. Pariš 40.699. London 21.459. New Yotk 5.759.
— Prasa, 3. okt. Zagreb 40.375, Dunaj 3.775, Budimpešta 13.75, Berlin 77.50. Curih 16.18. Milan 3.85. Parij 6.82, London 361, New York 14.44.
— Dunaj. 3. oktobra. Pariš 184.50, Zajrreb 1.094, Curih 462.75, London 9.890, Berlin 2.100. Praga 2.775, Milan 104.50, New York 2665.
— Berlin, 3. oktobra. Zagreb 52.50, Dunaj 7.50, Prnjra 129.75, Curih 22,16, Milan 5.05. Prris 9. London 473.50, New York 127,50.
— Budimpešta, 3. oktobra. Zagreb 301, Prajra 720, Curih 223.50.
Dunajska efektna borza.
— Dunaj, 3. oktobra. Kredit 3580, živnostenska 12050, Alninemontan 10.710, Kraniska industrijska družbi 30.010. Skoda 14.800. Trboveljska pre. mogokopna družba 6500.
■ —'       ■ i--------
Pnfzu&dlie.
— NaSel se ie od gostilne Javornlk do Škofljice zlat damski prstan. Dobj se ga pri A. Virantu. postajnemu odpravniku na Škofljici.
Zbirajte znamke
Jugoslavensko Matico I
223. štev.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 5. oktobra 1921.
3. stran. -
Mariborska porota.
Maribor, 22. septembra. Če nI 2lvko. kdo le morilec?
To vprašanje so si stavili vaščani do-flfl nepoznane vasi Ciglence na večer 7. aprila pr '., ko so našli mlado ženo Karla 2ivka v zaprti hiši za vrati sobe navidezno obešeno, poleg nje pa v nečkah na pol utopljenega 14 dni starega otroka. StarSi pokojne in vsi, ki so poznali zakonsko in rodbinsko dramo te družine, so takoj obsodili moža kot morilca. Vse okolnosti, pod katerimi so mlado ženo našli, že trdo in čepečo sključeno pod vrati z vrvjo okoli vratu, so pričale, da o samomoru ne more biti govora. Tudi roparski umor ie bil Izključen, ker v hiši ni manjkalo ničesar, sovražnikov pa žena ni imela. Sodišče v Mariboru Je dalo osumljenega 2ivka v dolgotrajno preiskavo, ker jo tajil in ni bilo dokazov, ga zopet izpustilo. Tedaj pa si je Živko sam vnovič izkopal Jamo. §el Je in obtožil starše umorjene žene. ker so mu očitali, da ni nihče drug kakor on morilec, fn sedaj se je zgodilo nekaj izrednega: Kazenski sodnik Kramer je smatral na podlagi preiskave očitanje Petra in Geno-vefe Kristl, staršev umorjenke za dokazano resnico. Na podlagi te obsodbe so bili starši oproščeni Nekega Jutra, kmalu po tej oprostitvi pa so Zivkota zopet prignali v preiskovalni zapor. Državno pravd-n:št\'o pa niti to pot ni imelo sredstev, da bi že sodno priznanega morilca postavilo pred poroto. Živko je bil torej vnovič Izpuščen. Starši umorjene so bili o krivdi zeta tako prepričani, da so po svojem zastopniku dr. Komavliju apelirali na višje deželno sodišče v Ljubljani. Ko so v Ljub-IjanJ vpogledali v ves obširni akt, so bil! prepričani, da Je slučaj dozorel za pot pred poroto. Na izrecni ukaz od te strani Je bilo državno pravdništvo v Mariboru primorano, vprašan'e o krivdi ali nekrivdl prepustiti porotnemu sodišču.
Po tej dolg!, nenavadni poti je prišel Zivko pred svoje sodnike. Razpravo, določeno za tri dni, Je vodil sodni svetnik dr. Pichler, javno obtožbo zastopa državni pravdnik dr. Grasselli, zastopnik staršev kot zasebnih udeležencev dr. Kotnavll, zagovornik dr. Koderman.
Karo! Živko, rojen 1. 1890 v katarje vi, ekrai Sv. Lenart v Slov. goricah, je nastopal samozavestno, poslušal pozorno ob-tn~n:eo. na vprašanje, če Je kriv. Je odgovoril odločno n e! 17. februarja 1919 se Je oženil. Zakonska sreča Je trajala komaj en mesec Prepir se je začel radi prevžit-ka. ker bi bila stara dva rada še več Imela od mene kakor smo se pogodili. Žena Je bo1]* držala s starši kakor z možem.
Iz aadalfaega poteka razprave se t« ugotovilo, da je prišlo med zakonskima že
drugi mesec po poroki tudi do pretepa in pozneje do takega surovega ravnanja moža proti ženi, da je žena že junija vložila tožbo na ločitev. Dolžiia ga je zverinske perverznosti, groženj na življenje in nečuvene surovosti ob času njene nosečnost!. Ker bi bil moral Živko od hiše, se je raje pobotal, živela sta zopet skupaj, toda v vednem prepiru tako da ga ie januarja letos tožila kazensko radi surovega ravnanja; bil Je obsojen na 50 K. (irnzil ji je večkrat, da io ubije ali obesi; ji ie meta! kakor za šalo večkrat vrvico okoli vratu Ko so domaČi to videli, so dejali, da ta šala ne prinese dobrega, 6« ga vrag; en-.: resno zmoti. Pod takimi razmerami Je priclo do poroda koncem marca. Na dan poroda 1* mož zagrozil, da je to zadnji otrok. Dne 7 aprila, na dan r.?-*;:e*ne smrti, bi bila žena morala z otro! >m v cerkev k vpeljevanju. Drugi dan pa se ie namenila v Maribor na sodišče, če.*, da Ima tam zoper moža nekaj takega povedati, česar nikomur drugemu ne pove. Ne le žena, tudi Kristlova stara dva sra se ga bala, ker jima Je že kmalu po poroki zagrozil, »če ne poznata Klnača^. Kinač je bil Krlstlov sosed in Je pred 42 leti umoril žena, mater in hči, to bo tudi on storil, če ga bodo Jezili.
Na usodepolni dan 7. aprila sta stara dva odšla od doma, Živko in žena pa sta ostala sama doma. Kaj se je vrši'o med njima, nihče ne ve. NJega so videli na njivi vlačiti z brano, njo pa pri domu. Opoldne, trdi on. sta še lepo skupaj obedovala, potem je on zopet odš>l na njivo, ona pa Je rekla, da gre na obisk k svoii sestri Jožefi šmlsovec, kar pa ni bilo res. Žena se Je dr*ala šege^ da pred »vpelje-vanjemt z otrokom v cerkvi ne gre nikamor iz hiše.
Od tu — popoldne — dalje Ima porota samo izpoved Živkota na razpolago. On trd!, da je okrog 17. prišel domov, našel Je hišo zaprto, okna zastrta, ključe v vežo nikjer, Iz sobe se Je čul slaboten glas otrokov. Misleč, da je žena res šla k sestri, je šel tja rogledat, seveda zaman; Istotako tudi pri drugih sosedih. Ko je videl, da je ni, je slutil nesrečo: morda jo Je zadela kap. Poslal je po kovača R:biča. da pride z vifr!hom odpret vrata. Ribič te res priše! ter odprl vrata, v katerih je znotraj tičal ključ, živko je prvi poskušal na vratih sobe. Ker se niso dale odpreti, je dejal, da mora bit1 žena notri že mrtva.
Prišli so skori kuhinjo do nje. Zopet je bil Živko prvi pri njej. Žena je čepela, okoli vratu vrv, pritegnjena na ključavnico vrat. Živko je kar planil in nenavadno hitro odvezal vrv, nakar ie žena (že trda)
padla po tleh. Pozneje s§ je ugotovilo, da so bile krvine sledi ne ls pod mrtvo ženo,
ampak tudi zadaj po sobi, da se je poznalo po tleh drsanje s čevlji, p.rj njo so našli odk.mljeno lasnico (odlomek v glavi), lase razmršene, P° obrazu in roki brazgotine, na kolenu večji Vtis t;::e. znake, da se je tu izvršilo nasilje. V sosednji sobi je v nečkth ležal otrok v cimi vodi še malo živ; umrl Je še tisti večer, priprav za kopanje otroka ni bilo nobenih videti. Morilec je moral iti Iz sobe skozi podstrešje na prosto
Ob grobni tišini prenapolnjene r rotno dvorane so porotniki odgrv ■ i 8 glasovi: Živko ie morilec svoje ie-ne in z 12 glasovi zanikali krivdo ti na smrti otroka. Krivdorcku je sledila obsodba: smrt na vešallh.
— Starejši člani Sokola L, ki sedat n? telovadijo, oziroma se ne udeležujejo prostih vaj, so vabljeni na sestanek, ki se bo vršil v sredo, dne 5. oktobra t. 1. ob pol 8. zvečer v gostilni g. Brezovška, na katerem se bodo določili dnevi in čas za Drepotrebno telesno vzgojo. Čim več nas bo, tem lepSi vzgled mladini, atorej vsi starejšine na sestanek in zatem v telovadnico! Zdravo!
— Starejše Sokoliće. Ljubljanski Sokol bi pričel s telovadbo starejših članic, ako se priglasi zadostno število dam. Pouk bi bil teoretiku in praktičen ter bi se vršil po dogovoru, a vsekakor pred večerom. Prijave sprejema vsak dan, razven petka in nedelje, cd IS. do 19. v odborovi sobi Narodnega doma.
— Sokol na Jesenicah opozarja vse svoja članstvo in pri j tteije sokol-slva, da se VT?ijo vsako errdo t3čno ob 'JO. zvečer predavanja v ••okolpki telovadnici. V ta namen se osnoval kultu mo prosvetni odsrk, ki mu nar olju j© neumorni br. inž. Zdenko. Ods^k *1 jo pridobil lopo število proda vatel jev tako, da ao dani vsi predpogoji k ustanovitvi nekake ljudske univerze. Predavalo -se bode o raznih prodmetih kakor: o pomenu sokolsko vzcMo. nad a lito o zdravstvu, higijeni, strokovnih, gospodarskih, socijalnih vprašanjih itd.
— Sokol v št. Jerneja na Dolenjskem ima svoj ustanovni zbor v nedeljo 9. t. m. t ajvno telovadbo in prosto zabavo. Vabi se vsa sosednja društva ter prijatelje ?okolstva, da prihitijo ta dan k nam. Zdravo!
— Sokol v Loški dolini. Sokolska manifestacija v Loški dolini: 8. septembra 1921 ostane zapisana v razvoju sokolstva
za Stari trg-Lož z zlatimi črkami. Me«»to Lož in tudi Stari trg sta se odela v praznično obleko. Z vseh naprednih hi* so visele slovenske in državne zastave« vsa okna so bila okrašena z zelenem. Vse, kar sokolski rni-'i je nestrpno pričakovala trenutka, ItO  -c'  : BM  V SVOJ 1 it-
ske goste. Dopoldan okrog 10 ic i na Ložem I        a kora' .   | -
rdcCe srajce    - gostje   iz Ljubljane ia iz Cerknice prihajajo.   Vsem rnlakujcčlm >'e jc odvalil kamen od srca, kajii dvomili smo nad udeležbo zunanjih fostov, ker Je za in j <    .i pred prireditvijo nastala zmešnjava   i Bismo zanesljivo vtdci ali se bo priredi sv vršila ali ne. iz Istega vzroka je leo ta >   poslanstvo skoro vsen okoliških d!.. •      Pa kljub temu jc bila udeležba častna.   Skozi mesto Lal   sc   jc potni bapoaanteo   sprevod,   na čelu mu g d a Sokola U.   iz Ljubljana —   proti Staremu trgu.    Na.dušeno    ]e    pozdravljalo Jožko meščanstvo Sokole.   Oficija*nl sprejem a je vršil   v Starem trzu pred sni.-..   Tu ie pričakoval goste Sokol Iz l.ožke doline r< d okusnim    ?!avo!okom.    Imenom  domače? n Sokola Je pozdravil   coste   hrat starosta dr. Poznik.   Po nagovoru se ie porr.iksla povorka v Stari trg na telovaJišče. kjer je bil razhod  Popoldne ob 2. je bil obhod Iz Starega trga v Lož. Na Čelu povorke ko-njen'ca,   za   njo godba Sokola II., člani, članice,    naraščaj  ter nešteto zavednega občinstva. Z oken se Je pa tako v ?tarcrn trgu kot v Ložu   vsipalo cvetje na Sokol-stvo. Pred mestno hišo v Ložu je nagovoril zbrano Sokolstvo mestni župan g. Fran Skrbeč. Zahvalil se mu je v Imenu okrožja brat   starosta,   dr. Poznik.   Na krasno okinčanem vrta posojilnice se je točno ob 3   pričela    telovadba.    Strmeli    smo nad uspehi enoletnega truda in dela, — zlasti pri naših malčkih, naraščaju. Deški naraščaj je vodil   okrožni rajelnik,   brat Kristan Iz Cerknice, dekliški pa sestra M, Kovačeva. Izvajanje prostih vaj je bilo precizno in skoro brezhibno.    Splošna sodba je bila, da se to okrožje lahko meri z vsakim    društvom  v župi.    Občudovali smo orodno   telovadbo    naraščaja in članstva, pohvalno   moramo omeniti tudi Izvajanje prostih vaj članic   in članov.   Ob sklepu telovadbe je nagovoril vse zbrano Sokolstvo brat starosta dr. Poznik. Kazal je. na veličino soko'ske Ideje, na velike naloge, ki Jih ima Sokolstvo do države in zlasti do zasužnjenih  bratov.  Globok vtisk  Je napravil njegov govor na vse navzoče, zlasd tudi na priprosto ljudstvo. Po telovadbi so se gostje ob zvokih sokolske godbe še nekoliko okrepčali 'n ob mraku so se razšli. Sokol v Ložki dolini Je 'ahko ponosen na ta dan   obračuna o ondotnem delovanju. Zgradba pa še ni dograjena, zato le kvišku In navzgor do popolnosti. —ic.
Oni£&9£tie uesfl.
— Splošno slovensko žensko dro*
štvo ima redno odborovo sejo jutri. % sredo ob 5. pop. v društvenih pro*
štorih.
— Plesne zabava SK. Pnmoijo*, S  K. >1 rimorio«   opozarja na. veliko
plesno zabavo, ki 30 priredi pod pokros, vitelistvom in sodelovanjem >klubs Primorke dno 16. oktobra t 1. v vs*h gorenjih prostorih Narodnega dom*« — (Nismo nasprotniki zabav, vendar pa se nam zdi. da se pri na« ljudj« veliko r revco zabavajo, a prem.ilo delajo* Zabave in plosi nss ne bodo resili, red vsem r>* s plesi Mmo ppasiH i.eodrcšenih bratov. — Uredništvo.")
— Zabavni veCcr priredi ZvezS vojnih vdov in sirot v Četrtek, dne & oktobra 1921 v Mestnem domu. StHV red: Šaljivi prizori. 2. Šaljiva posta, 3. tamburaški zbor. ples Itd. Za lestvi* ne in niinJe dobro preskrbljeno. Vstopnina znaša za osebo 2 din., otroci v spremstvu starišev vstopnine prosti Začetek točno ob 19. zvečer,
Tssrfsff&a In sport.
NOGOMETNA  TEKMA ZA PRVEN* STVO JUGOSLAVIJE,
— 7a?reb, S. oktobra. (Izv.f Včerai popoldne ie bila nogometna tekma med Haškom in Grad lanskim za prvenstvo Jugoslavije. Tekmi je prisostvovalo številno občinstva ki M 7. napetostjo pričakovalo izida tekme. Rezulata ie bil sledeči; tlaik eontra Gradjanski 3 : 3L
Upravi niliiga lista si> poslali zai Ciril - Metodovo dnižbo: Odb^rui-ee žensko podružnico sv. CM. v Novena
me?ru 2«x~» K za obrambni kamen v po-eašeeoje ppominn umrl^ca fcinoka g«, dr. Vasidmre, — G. Jaku.. Zebro, frol* ?ki vodja v St^re-m tr*ru pri lx>žu 40n ^ ra 2 k'Mnna, ki jih je nabrala vrla scw kolska tetavadka in vaditeljioa gd£, M|* ml Kovačeva dno &, t. m. ob priliki \ sokolskoga sleta v Btarem trmi v hv*t* ležni spomin našega TOletnepa dr. Iva? na Tavčarja, in p. Ix)jze Bizjak i? B<V pfetea f,00 K, nabranih za 3 knmn^ na* fantovskem večeru g. Miho Maček. —-12'«"» kron.
Glavni urednik:
Rasto Pustoslemšek.
Odjjovornl urednik:
Ivan Podržai.
■
Hi
T R
za
■
LJUBLJANA, Prešernova uiica štev.
Brzojavni   naslov:   Kredit   Ljubljana. - sa
5, v lastnem poslopju.
Telefon žtev.   40   in 457«
m
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd.
ikie
17letno, močno, z abs trirazr. meščanske šole išče mesto učenke v trgovini, najraje z mešanim blagem. Naslov pove uprava SI. Naroda. 70S
"Cigaretni papir
Olleschau, Ptič in z vojakoma, Abadi? Patent, Ottomann, Altesse, nadalje pi samski, kane ijski, trgovski, konceptni, giadilni (šmirgcl) in stekleni papir nudi veletrgovina
Osvald Dsbeic,  Lfnbllana, Sv. Jakoba trg 9-
pisarn«
;a slugo
mlajšega, zanesljivega, sprejme Pokojriinsbi zavod, Šolski drevored 2. Prošnje z vsemi dokazili do 10. oktobra. 7081
Gospodična
absolventka liceia, želi vstopiti v boljše rodbino kot vzg- jiteljica. Plača rostran ka stvar. Donise nai se po?lie pod .Vzgojiteljica 7033* na uprzvnlštvo SI \'aroća. r08
Reški vlsokošolee
šče mesečno sebo v mesta za sere in >vojo ženo. Ona je priprsv Ijcnn stati I.ijalcu kot dobra šivilja 12 dni v rre -ecu brezplačno de'ati različna dela. P «mene ponudbe pod „Visokošjlec 7084* oŠtno ležeče Ljubiiana. 7 - '
Krtače
ribarice iz riževe slame in prave kor nine, konjske, za likanje,  (Glanz) ma-zalke  ter razno Spago in čevljarske prejo nudi po najnižjih cen-h
Osvald Dobolc, L!nbi;aaa5 Sv. Jakoba trg 9.
€^€§siš!E?a9 mesarija, kmetija
ter lokal za prodajalno z mešanim blagom s fundus in struktus, 1 uro od Maribora cb glavni cesti, tik farne cerkve, v najposrednjiji bližini kolodvora s-takoj pro a za K 950.000. — Pismene ponudb« pod pe42* na oglasni zavor J. Slišni, Marihor, Slov- al. 15. 710r
ifiiiiiitrijnlcem tehničnih proizvodov.
T*!in!5aa pUsarna dipl. inž- MFIosavlJevića in Popovlća
prejšnjih načelnikov  Ministrstva  išče  z&stopnlfttvo slovenskih
domačih proizvodov tehnične stroke in sprejema iste tudi v komisijsko prodajo en gros. Kataloge, vzorce in pogoje poslati Sotor-sha ulica 57, Baagrad. 6996
Zahvala.
Vsem, ki so ob nenadomestljivi izgubi nam nepozabnega očeta oz. soproga i. t d. gospoda
vlijega sodnega svetnika
izr3Z;Ii svojo toplo sočutje ter ga spremili na zadnji poti, zlasti pevcem Glasbene Matice za ganljivo petje In višjemu dežel, sodišču ter Društvu sodnikov in vsem drugim za poklonjeno krasno cvetje iskrena in srčna hvala.
ermen motornega kolesa Ezzelslor al *hidian* 9/12 H?v tudi brez koles. Naslov pove uprava Slov. N3reda. 7CS7
obro Izvežban, ter v-s e      s^ sp:ej-neta takoj v hotelu .Un on«, Maribor. 7101
'ccerist, mlajša moč, z dohtimi spriče-želi premestiti s?dan;o službo. Ns-<-p 1. sil 15. no crr.bra. Ponudbe poc iM«-.ljiV I/70S9" na upravo SI. Naroda.
3 wm h-w^m lelrc
"■če[o tri ura'dn'ce za takoj. 2 v sred:?-1 •nesta, 1 v blitinl Tabora. Ponudbe nr ia Grete Sc'o pp». Mestni trvj 19 II!.— ^t'>'3m se profls on>ara za kuj:^re, oi> ,ilo (trmneaus kopalna bania za otroke podobe, različna posoda, kozarci, ornata za predsobo z 0£ eda!«,m, noti: za klavi i. dr. Ogledi se lahko od 3.-6. 7063
V L^ubllnn!, dne 3. oktobra 1921.
liti
Zahvala.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so lajšali trpljenje naše blage mamice, onim, ki so ji prinesli cvetja ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
LJubljana, 3. okt ob. 1921
Zor!.
Rovi EUfef&Jt
e prodajo. — Kriirevniška ulica št G -vitličje. 70€9
Bičevnike
ravc t-žaške, gladke in p!e:*nc (orc-ove) ter razne b.če, j.rjrer.a z~i čevlje vidi no najnižjih ccr,;n Osvald D, beic Ljubijaua, Sv.'Jak na tr^ 9. 7073
" 0
rgovskega tečaja, začetn ca, i«če me* ta v kakem podjetja, trgovini ali p t odvetniku. Gre tudi na deželo. Porvidbs n<id .Marijiva I—'Q90u na upravo flov. Naroda.
Kagrotae lučice (Strojepiska
sver'e in sivo (eSveSko) mi:o midi veletrgovina Os»ald Dobe'Cj Ljubljana. Sv Jakoba tre 9. 7074
Enfillsh lesions.
Misa Farlej .:s::rnes her Ic.^so^s. Cou> ses w 1 be given. Interviews>- Mondays Wednesdays 6: Fr day: 5 to 6 o*clok. Dunajska ces:a 7091
Me&Ierano sobo
;če aktiven artilerijski oficir, ?amee, t: inožnosil s separa nim vhodom In v Mi-2fni artilerijske vojašnice, Ponudre po:i •137/7C0641 na upiavo S!. Nar. 7006
v mestu i^če za taV.oi ru«'ci visokoSolec D roti dobremu plač Iti. Pismetie ronndbe na Anatoli Špakovsky, poštno ležee L i ubijana. 7088
Sprejme se
takoj sodrug v tovarno s 150'000 K. Je to tvornica roženih izcel :ov, gum-dov, plavnikov Itd. Glavn ki s? že izdelujejo.  Naslov  pove urrava Sloven
Naroda. 709'
primemo službo
želi dobiti gospodična z višjo izobrazbo in znanjem slovenščjne, hrvaSčine, francoščine, nemščine, italijanščine.. Ponudbe pod .Višja izobrazba 8092* na upiavo Slov. Naroda. 7092
lole Žolilariit
I
I   inšpektor v kabinetu ministrstva financije
Juha Hodit poročena 3. oktobra 1921. Beigrad  Laboio na Blokah
Mesto posebnih obvestil.
?šfce sa kopsnion za dobro vpeljano lesno trgovino s kapitalom od 100.000 K naprej. Ponudbe pod „Kompanjon 709^* na upravo Slov. Naroda. 709S
Pozor oMInstvo!
Nameravam otvorit1 kovačijo za vsakovrstna mehanična in kmetijska dela, popravke poljedelskih strojev, motorjev, š:cdi!nlke nove in popravila, inštalacija acetilenskih aparatov i. t. d. vsaka dela ki ,ih potrebuje večja vas z oko'leo. Pn sim občinstvo ki r.^bl tako delavnico v svoji vasi m da bi bilo dosti dela da ^ o ^ 1 j e ponudbe pod »Kovačija 7077« na imravo Slov. Naroda. 7C77
s triletno Pisarniško prakso, zmožna stenografije in drugih p sarnlških !eli prcmerii'i mesto. Ponudbe pod Stre iepiska 70S0- ni upravo Slov. Naroda,
5troi
remo
Ilirija, Jurjevo, Jadran, Adria, C. |L Ditber, Adria. Cipulin, mast (vazelina^ Ičilo (biks) in Sidol nudi po najnižjih c.nah veletrgovina
3svald Dobelo, F, iMJana, Sv. Jakoba trg 9.
Divjačino:
zajce, srne, jelene, fazane, jerebice, diVji race kupuje vsako mnužino po najviSjfS cenah E. Vaida, izvoz perutnine !n d;V« j :čine' Čakovec, Mcdjlmurje Tel. 'r> terurb 59. 71 OČI
Jtrojif liliucnunlčar in strojnu
liče aluibe rrl kakem rodjetju, t> vnml, ml nu i. t. d. I motorsko silo. Sposoben -e vsake mehanične poprave* Ponudbe pod .Strojnik 7078* na upravo Slov. Naroda. 7070
klobukov za dame in gospode, nadalje velika izbira kinčanih m
praznih damskih klobukov.
KSobučarna in modisteriia
Barboric — ZavrSan
Llubljana, Mestni trg 6 — 7. 6264
Preselitev obrta.
KAROL BLATNIK
čevljarski mojster v Skolji ulici 13
naznanja slavnemu občinstvu, da se je
V preaelil na Sv. Matlna cesto 6
v hi?o g. Zupančiča ter bosta tam skupno vodila čevlj. obrt Cenj. odjemalerm kattrim do e 'aj nisem mogel posreči se piiroročam za ob sk. z zagotovilom da bo'o gotovo dobro po^ireženl. Tudi se priporočam g. čevli. mojstrom z vzore I n zgornjim deli
% odličnim eooiVovanlem Blatnik - lanan&lo.
4177
U2
RG
6 stran
.SLOVENSKI NAROD-, dne 5. oktobra 192i.
Itev. w23
EPralnica in likaliaiea KAROL HA emni čas: 1 teden.       M@Sflli trg 8 (l%B đ^mtiili).
Naln^se cene.
da sprejmem lisičje kaže v barvo, katere izdelam v najmodernejše garniture. Prevzemam tudi vsa popravila v moderniziranje. Imam v zalogi vsakovrstno kožuhovino po najnižji ceni.
BliglJ Ebber, krznar.
Ljubljana, Stari trg 5.
Modni salon. modsi! salon.
Tončka Hafner
Ljubljana, Rimska cesta štev. 6.
Priporoča svojo bogato izbiro vsakovrstnih najnovejših
damskih klobukov.
imelo obleke
Absolventinja
trgovskega tečaja iSre mesta praktikanti :i je v pisarni kakega podjetja ali trgovine. Gre tudi na deželo. Pogoj: hrana in stanovanje. Ponudbe pod »F. B. 7012* na upravo Slov. Naroda. 7012
Dobri krojači pomočniki:
o za veliko delo, 4 za telovnike, 4 za hlače, se sprejmejo v Kragajeveu. Plača za sako od komada K 350- za telovnik K 120, za hlače K 120. Delo stalno, nastop lahko takoj. — Dušan Nikolić, Kraguievac 7035
lite se
mešalna soba
s posebnim vhodom eventualno z oskrbo, ali pa manjše stanovanje z opravo ali brez oprave proti zelo dobri najemnini. Ponudbe na postni predal St. $3. 4805
Na razpolago vedno pristni doable in pravi nepremoč-Ijivi brnaki in tirolski loden za športne obleko. Narodi se v osmih dnefc. Obleke od 2000 S naprej.
Kr&jaž S. Potočnik
Šelaninsrgoiia nI. It. 6. I iLidsfr.
iz prvovstnega materijala vseh vrst in v vsaki množini
nudi
Bajmoderneie urejena prva tovarna te vrste v Jugoslaviji
Bfdtil £Co§@nc
BURNA (Dolenjsko).
n   Prevzemajo ao tudi stare pile v novo nasedanje, s
Cene zmeme. Izvršitev točna.
Šolske Unjlne In potrebščine
p ri p oroča
Narodna knjigarna
Prešernova ulica 7.
s
□
Največja zaloga
i isi iznotovliei
v trgovini
i
natoirič
Bi. J. Sliflato
zdravnik za otroško bolezni in praktičen zdravnik, ordinira zopet od 3—4 popold. v Nnnaki ulici št. 8. 7061
trgovski pomočnik
starejša moč, dobro izvežban v manufakturni in špecerijski stroki, zmožen samostojno voditi podružnico, se sprejme takoj, Če mogoče nastop 15. oktobra. Alojz Remic, Dravograd, Slovenija. 7067
V stalfio Affli se sprejme:
Upravite!j za večie hotelsko podjetje. Poslovodja za večjo kavarniško obrt. Skladiecar, obenem kletar. Zahteva se, da je reflektant zmožen (od poklica), priden in trezen in predejo le osebe z letnim spričevalom v postev. Hrano in stanovanje dobivhiSi. Pismene donudbe s prepisom spričeval in prilogo slike ter zahtevo plače je poslati pod »Upravitelj, poslovodja ozirom skladlščar 6896* na opravo Slov. Naroda. Vrta tonska aaoč se tudi sprejme. 6896
Kupim
enodružinsko hišo (vilol z velikim vrtom ali majhnim posestvom. Pogoji: prosto stanovanje tekom par mesecev. Natančne pismene ponudbe do 15. oktobra 1921 na an. zav. Drago Beseljak & drug Ljubljana, Sodna ulica 5. 7028
Knjigovođi*
z dolgoletno prakso, korespondira slovensko, hrvatsko, italijansko, nemško in francosko, bil je do'eo časa upravitelj provineiialnega denarnega zavoda, žeti izboljšati svoj položaj. Ponudbe pod .Zelo vporabna sila 7051* na upravo Slov. Naroda. 7051
Zenitna ponudba!
Prileten, premožen trgovec želi znanja z m!ado deklico, katera mora biti; popolnoma uboga, poštena, značajna, dobrosrčna in simpatična. Prednost imajo deželanke. Le resne ponudbe s sliko pod .Mladost 7018" na upravo Slovenskega Naroda. 7018
Izurjenega ključavničarskega pomočnika kot pomagača pri montaži. Tovarna za lepenko na Količevem pri Domžalah. 7007
Sprejme se Izoetbau
ana- Mestni trg 5-6
Po znatno nizkih cenah.
EaveaanaaaaaaVaannnn
v papirni in knjigotrški stroki. Pismene ponudbe pod „Izvežba-na 7"  na upravo Slov. Naroda.
Hiš
z velikim sadnim in zelenjadnim vitam v Laškem pri Celju se takoj proda. Pojasnila pri £. Albertu Medvesek. Ceije, Glavni trg 17. 7046
Prasne nove In rabljene
vreie Mlatove)
v vsaki množini no najnižji ceni pri
FM. SI H C, KBANI.
Kapnleat snae oetie. mej, brnueva olje.
Realiteta naprodaj.
Hotel 30 sob, restavracija, kavarna m vinska trgovina. Kraane gostilne in trgovine v mestu in deželi. Pekarna, gostilna in sodavica in 14 oralov zemlje, 90 ora« lov smrekovega gozda 30 — 40 letni 500.000 K. Lepa kmetijska in vinogradska posestva, veleposestva, graščine hiše, vile, mlini itd. H aro I Breznik Celje, Oolgooelje S. 6951
Spi 'Sme se tako)
tti ii železniške
.mi (J* nit lerje)
Podjetniki dobe pojasnila v pisarni za šumske poslove dr. Vn£-kovioa. Zagrefc, Ki> ollceva 14.
a soba za 1 dinar!
Kje? Kako?
Le Če kupiš tablico za dobrodelno javno
Konjske odeie
in fine volnene odeje v največji izbiri po tovarniških cenah pri
M. Bauer, Zagreb
IHca 39.
Tekstilno blago na debelo. Odeje za zorce pošiljam brzovozno na ogled. 6616 Samo za preprodajalca.
lila Uri ai.
v Beogradu.
naaaead Oddentk : vrši vse bančne posle; sprejema hranilne vloge 2 odpovedjo in brez nje, otvor j a tekoče račune na podlagi blaga in prvovrstnih trgovskih menic, kupuje In prodaja vse vrste valut> efektov in devi7.
Blagovni oddelek t ima v zalogi in prodaja samo na veliko: vse vrste Ključavničarskega blaga, ključavničarski materijal za aradnjc, vse vrste orodja, pocinkano in Ono pločevino, armature od medl, cevi ža vodovod, jeklo za vozne vzmeti, osi, jeklena in železna žica, kuhinjsko Železno posodi?, solingensko blag^, vse vrste vijakov, poljedelski stroji in orodje, guma beniop za avtomoW!e, konjak orrinaini fnmcoskf .MARTEL", .HENESSV .FRAPEN-, sodo Kanstik iičje prima .TAMATAVA*. vse po originalnim tvomiškrh cenah. Prodaje izvirno pl-zenjsko pivo iz slovile plzenjske nivo-varne. 4119
v Ljubljani, ki se bo vršila v nedeljo, 9. oktobra ob 15. uri na Kongresnem trgu. Zraven tega še veliko lepih dobitkov. 7015
2rCZ ;:UP^7€ZOUI-H!SE-UlLE-!MDUSTR.STRyBE-nOSTCiM= J g PRS81rS«liHftŽBTt g OBISK Hgjjgjj BBEZPtftžiiu, S| I
■S
C3
ta
to
Tic\nl%\& cene!
■ afatUeta OOt.6 !
tvornica gumijevih izdelkov v Kranju
prjO¥rsfiie podpetnike.
EnhtevEiia cenike.
"S
isto domače podjetje!
<
o «~
o
<
O
N DS »
< to* ■
5
j
Čast mi je naznaniti vsem cenj. naročnikom kakor vsemu ostalemu p. n. občinstvu, da bodem vodila tvrdko
J. Maček
trgovina s konfekcijskim blagom
še nadalje v istem obsegu ter jim zagotavljam Isto solidno in točno ter pošteno postrežbo kot doslej.
Nadejam se in prosim, da mi blagovoli cenj. občinstvo ohraniti isto zaupanje in naklonjenost kakor jo je v tako obilni meri izkazovalo mojemu nepozabnemu soprogu.
Priporočam se r vsem spoštovanjem
Julija NaČek lastnica tvrdke J. Pfecek,
Ljubljana, Aleksandrova cesta 3.
** ..v
seks
Podružnice:
Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica, Celje, Maribor, Bo« rovEje, Ptuj, Brežice.
HA KREDITK
LJUBLJANA - STRITARJEVA ULICA 2. se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
Prodaja srečke razredne loterije.
Telet. štev. 261 in 413.
Brzojavni naslov: „Banka", Ljubljana.
Delniška glavnica K 50,000.000.
Rezervni zakladi K 45,000.000
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Za inseratni del odgovoren Valentin KQt4tor,
52
3SZ6
A0A
46