NARODNE PODPORNE JEDNOTB E ( hicago, III., torek 3. februarja (Feb. 3). 1925. »Mb^jati«« $».•• far in Mctio. UM, Act of Ort. 1. 1117, .utkoriMd - Ju, M. ms. DedeU i» Inoed dailT d^i and Holidaja. jpTO—YEAR XVIII. PROSVET .So. Ava. Offlea of Publkatlan: 2MT So. Uwndala Ava. Tdafkona Rockwall 4904. IERGER JE OŠTEL MLAiiHE PROGRESISTE lejal j«, da ima stara garda pra fico kontrolirati svojo organi zacijo. Cemu progreaiati t išče L rfpublikansko stranko? Kje so njihovi principi? SOCIALISTIČNI KONGRES-VIK JE PRIMERJAL LA-4 FOLLETTOVCE Z NETOPIRJI. Washington, D. C.,«— Victor Berger, socialistični kongresih iz Milwaukeeja, je v soboto tal ostre levite svojim progre-itičnim kolegam i? Wisconsina, i protestirajo proti izključitvi jogresistov z zborovanj repub-mnske stranke. Berger je ob-4il progresiste, da so zatajili roje principe in da so slabiči. ®gov govor je bil odgovor jogresniku Frearu iz Wisconsi-kateri spada k La Follettovi pini in ki je zadnji četrtek iz-(vMa imajo lafollettovci pra-jco ostati v republikanski stran- "Ezop nam pripoveduje o ne-ipirju, ki je v vojni med četve-»ožci in ptiči nastopal kakor Sveronožec in ptič, kamor se je nagibala zmaga," je rekel Ber-t. "Moj kolega Frear iz Wis-onsina me je spomnil na tega etopirja, ko je pred par dnevi Dvoril o# nekakih pravicah pro-Niistov v republikanski stran-Frear je nastopil zadnje polije kot velik La Follettov mož, ) je več ali manj socialistična U Follettova kampanja obetala kiti velik faktor v politiki. Pred-jinjim je pa mr. Frear po- PrtgM M dogodkov Amerika. Berger jo oštel progresiste, ki h ilijo nazaj v staro gardo. Senator Heflin je nastopil proti Stonu. Pred obsednim stanjem v Her-rinu. Snežen vihar zadržal ekspedl-cije s serumom na potu v Nome Posvetu. Grki protestirajo in ropočejo z orožjem radi izgona patrijarha iz Carigrada. - Velika nezadovoljnost v Itali ji, ko se je kruh podražil. Pomanjkanje pšenice v centralni Evropi. Calles je odslovil 70 generalov in 525 nižjih častnikov. STEV.—NUMBEH 28. VIHAR PREPREČIL PRI-HOD POMOČI V NOME Naselbina v A laski, v kateri ras-saja davica, še ni dobila zdravil od nikoder. . * ras M da zleze v luknjo in potegne kknjo za seboj. To je pomenila va komedija. Naravnost žalosten in skoraj ozen je nastop nekaterih esistov. Kdor je progresist, ij ne išče nobenih pravic v re-ikanski stranki, ker zanj jih L Kdor to dela, je slabič, ki ni-principov in sploh ni no-naprednjak. Republikanska Nome, Alaaka, 2. febr. — Silen snežen vihar, ki divja po o-brežju Beringskega morja, je vsekakor kriv, da še ni od nikoder sani z zdravili, ki jih vlečejo psi. Temperatura je padla na 10 pod ničlo. V takem mrazu in še posebej v viharju je potovanje s psi zelo težavno in ponoči sploh nemogoče. Včeraj je prišla vest, da najbližja pasja karavana je dospela v Safety, kakih 20 milj od tukaj. V mirnem vremenu bi morala že priti sem, tako pa je nemogoče povedati, kdaj pride. Druga nevarnost je, da serum zmrzne in zdrobi steklenice. Medtem ko zdravniki čakajo cz* t***dne"* ob- KOMPANIJA ZAGROZILA S STAVKOKAZI NA TEKSTILNE DELAVCE TA GROŽNJA NI NAPRAVILA VTISA. Duh odpora ae vedno bolj širi med tekstilnimi delavci. Pawtucket, R. I. — Pawtucket Hosiery kompanija grozi, da im-i tna stavkokaze, ki zavzamejo mesta delavcev* kateri ao se v pt li znižanju mezde za deset odstotkov s stavko. Zgodilo se je prvikrat v Novi Angliji, da je tekstilni podjetnik že naprej zagrozil, da se posluži stavkoka-zev, da zlomi odpor delavcev. Delavci so zastavicah danes teden in po številu jih je dve sto. Grožnja ni dosegla svojega namena, kajti ob času, ko je ta grožnja prišla v svet, je štiri sto de-avcev v Greenhaghovi tovarni odglasovalo za Btavko. Izrekli ao, da prenehajo z delom, ako so ne prekliče odredba za znižanje mezde za deset odstotkov. Tudi o tej kompaniji se poroča, da namerava importirati stavkokaze. V tovarni Jenckes kompanije Manvillu zastavkalo petdeset kalcev. Stavkarji zahtevajo povišanje mezde, manj statev in modifici-ranje kazni za pokvarjeno blago. Vsled stavke stoji tisoč statev. VSILJIVOST NEWYORSKIH PROHIBICI JON ISTO V PRESEGA VSE MEJE. Now York. "Zveza za praz- bolnikov je danes 27. Severino je naturalislrsa državljan. k a ima pravico kontrolirati |jo organizacijo in brcniti iz »ojih konferenc vsakega, ki se f bojeval proti njej v zadnji volni kampanji. Kaj iščete zopet v ij stranki, katero ste razglasili i najbolj korumpirano pod soln-•era? Ako ste imeli v volilni bor-i pogum, nastopiti samostojno, hiejte še zdaj pogum, plačati ■ajhno kazen — zelo smešno kalen — za svoj greh." PROSPKRITETA PO VOLITVAH. BoKlon, Mass. — Vseh tekstil ■to delavcev, ki delajo v tovar ah. v katerih se izdelujejo pro-iz bombaža, je okrog 190,-m Trideset odstotkov od teh pa dela za znižano meja. odkar je bil Coolidge izvori predsednikom. Tako poroča ^^mmercial k Financial Znižanje mezde je »fno. V nekaterih tovarnah *)1,a znižana mezda za deset paotkov, V drugih za dvanajst, J^tjih pa za petnajst odstot- : Tovarnarji v Fall Riverju pri-SJ0' je znašala povprečna Jjdenda 1» šeat in pol, ki so je gWala za leto 1924. To poka-kako veliki so dobički to-2"*rjevt ako so izplača 61/*-J^totna div idenda, ko ao bili de-N leta v letu doma. V letu ko HO delavci delali ao pa Jamarji prejeli 20-odatotno Mendo. *Writeta pomeni v smislu Tj^nih dejstev, da delavci pro-nizke mezdo in' trpe, to* Jm,r ' Pa prejemajo vseeno le-JV1" nia^tno dividende, ako so tovsrne pol IeU zaprte. VREMB. in okolica: V n hladno. 8dtoce izide ob Ui i111 aide ob"i:07. _ os aatracitni premog. POTEZA ZA DEPORTACUO SEVERINA. St. Joseph, Mich. — Max Bur-ger, ki vživa pri justičnem de-»rtmentu ugled, da je svedenec o "rdečkarjih", je prišel som, da dobi potrebne dokaze iz dokumentov okraja Berrian o procesu proti 32 komunistom, da se vporabijo za deportacljo Joseph Severina, ki spada tudi med obtožene komuniste v Michiganu. Severino je po narodnosti Ita-ijan, a je naturaliziran ameriški državljan. Severino je v letu 1928 kandidiral v Cievelandu v občinski svet na nestrankarski kandidatski listi. Odobril je pa program delavske stranke. v Chicagu so baje že bile zaslišane priče glede Severinove deportacije. » I. E. Ferguson je tudi zvedc-nec o komunizmu. Predloženi »o mu bili razni dokumenti, da jih identificira. Med njimi je bil tudi prvi manifest komunistične internacionale. Ferguson je odgovor«, da ne more identificirati ekshibit štev. 5, ker so te vrste dokumenti došli v deželo v raznih jezikih. Severino je bil aktiven v Cievelandu v strokovnem gibanju in je bil zelo vpliven član v zidarski uniji. rudarji v penn8ylvaniji na delu za dobre zakone Wilkesbarre, Pa. — Izvrševal-ni odbori U 7. in 9. dlstrikta ru- darske organizacije zahtevajo sledeče postave, da jih sprejme državna legislatura: Uslužbenec mora ^ nastavljen pri vetenncah. praviti se ima elektrika v rudni- v katerih »Plini. Uvode M zavarovanje za starost. Sklad za materinske penzije se naj po-veča. Dovoli naj oe Primerna vnta denarja za državne bolmš-^vSiUUhdistriktih Oni .o nasprotni državnem« davku program za uzakonitev plavih postav v državi. Prepovedati hočejo v nedeljo vsako nogometno ali telovadno igro, koncerte, tekme in vse športe in parade, samo pogrebne procesije, da se smejo še vršiti ob nedeljah, da se pokopljejo mrtvi. Golf naj bi bil po vsiljivosti prohibicijonistov še dovoljiv, ampak prepovedani bi bili nosa-či in vsaka pomoč igralcem. Vse zabave na prostem kakor v poslopjih morajo biti po njih načrtu prepovedane. Huda kazen mora biti naložena vsaki organizaciji, ki bi prfredila v nedeljo ples. Gledališče ne sme biti odprto v nedeljo. Po načrtih nepotrebnih reformistov bi ne smela biti odprta nobeiia delikatesna trgovina ali okrepčevalnica v nedeljo. Prevažati v nedeljo bi ne smeli drugega kot mleko in zdravila ter gazolin. Koncerti, petje ali godba naj so prepovedani povsod, samo v cerkvi ne. Debate, govori in razprave naj bi bili prepovedani, sprno pridigo ne. Ples, drsanje in vsaka telovtoha se morajo odpraviti, samo maša in molitve ne. . Ce bi se polomil avtomobil, bi šofer moral Čakati do pondsljka, da ga sme popraviti. Brivec bf se hudo pregrešil proti državnim zakonom, ako bi koga obril v nedeljo. Vsaka kupčija bi morala biti strogo prepovedana, samo prodajanje odpustkov ne. Posebno strogo pa mora biti prepovedano streljanje ali ribarenje ob nedeljah. Puritanska stremljenja poka-zujejo, kako daleč nazaj sega razum verskih fanatikov, ki hočejo narekovati ljudstvu, kako ima živeti. Njih umski razvoj je obstal v letu 1660, ko so pametnejši ljudje odpravili take zakone na Angleškem. KZADOVOUNOST Vi ITALIJI; KRUH DRAŽJI - Pomanjkanje pšenice v centrala Evropi; Ogrska uvaša lito. Rim, 2.' febr. — Velika nezadovoljnost je zavladala, ko je bi daaes podražen kruh v Italiji Najslabši kruh ae je podražil 20 ce*tezimov in stane danes 2 liri in Bo centezimov kilo. Najboljš kruh seje podrail 85 centezimov. truh se je podražil iz razloga, ker je cena pšenici poskočila s 185 ha 200 lir kvintal (220 funtov). Vsa znamenja pa kaiejo, da bo pšenica le dražja. Dunaj, 2. febr. — Slaba letina v prejšnjem letu po vsej centralni Evropi j« povzročila veliko po-manjkanje pšenice in drugega žita. Celo agrarni deželi Ograka in Bolgarija morata kupovati pšenico v Argentini j i. Madžari plačujejo za stot argentinske i menice 800,000 kron in poleg tega 118,000 kron tovornine. Ljudstvo v Avstriji, ki je vedno odvisno od tujih trgov, je danes v veliki stiski. Avstrijska vlada je odredila, da se pšenična moka ne sme prodajati z dobičkom ; to prinese le začasno olajšavo. " ^ Za Htrrii st pripravlja obsedno stanja IS oseb je bilo ubitih od začetka nemirov. Bolgarski poslanik gre Wa»hington, D. C. — Stepben Panaretov. ki je blizu deset let zastopal Bolgarijo v Washingto-nu, je naprosil svojo vlado, naj ga odpokliče prihodnji mesec domov. Raaijs kupuje prejo t AagHji. \xmdon, 2. febr. — Ruska sovjetska misija v Londonu je naročila v Lancashiru 400,000 fun-ton preje iz bombaia. v " cbestru pa W0,06* Herrin, III. — V nedeljo je zo-pet padel pobojnik, ki je tujec v Herrin u. Zjutraj so ga dobili v glavnem hotelu s prestreljenim sroem, poleg njega pa policaja • samokresom, I* katerega se je še kadilo. Major Robert Daviš, M jo s drugimi takoj odločil preiskavo, je izjavil, da je takojšnje obsedno stanje za Herrin neobhodno potrebno. Bil je poslan sem, da preiskijje, Če 11 je "res potrebno obsedno stanje. Klanovci zdaj obtožujejo protiklanovce, da so importirali neznanega pobojnika za šerifa in sodnika Bowena. To sklepajo radi tega, ker so pobojnika videli malo pred tem govoriti z Bowenom in ker je neznanec tudi prebival nekaj dni v okrajni ječi. kjer je bivališče sodnika. Tudi po obleki, ki ima znaka sodnikovih ljudi, sodijo, da je bil tujec najet od protikla novcev. Ubiti neznanec, ki so ga i-menovali za Joe Phillipsa, je baje prišel, da zavzame mesto Ora Thomasa, ki je vodil protlklanov-ske sile in je bil ubit v boju z Glenn Youngom pred debrim tednom.' . Šerif Calligan }e apeliral na govemerja za proglas obsednega stanja, da se na ta način prepreči pobijanje In zato je bil poslan v Herrin major Daviš, ki pa je na pobijanje ravno naletel. Po zaslišavanju je major Daviš poslal poročilo v Springfield, v katerem baje zahteva, da mora biti takoj proglašeno obsedno stanje. Protlklanovcl so večinoma za obsedno stanje, ker s tem u-pajo, da bi so rešili nasilij, ki jih nepreatano vrše nad njimi ku-kluksi. V vseh spopadih mod klanovci In protiklanovci Je bilo dosedaj ubitih 13 oaeb, in sicer so kla-novci izgubili devet svojih, protiklanovci pa 4. Pri zadnji bitki, ki se Je vršila 26. januarja sta padla vodja obeh strani, S. Glenn Young, vodilni pobojnik klanov-cev in Ora Thomaa, voditelj protikla novcev. SENATOR HEFLIN NASTOPIL PROTI STONU BRŠKO-TURŠJU SPOR RAM PATRIJARHA Grška vlada jo poslala Turčiji ostro noto radi izgona patrijarha is Carigrada. Protltur-, Ake demonstracije v Atenah In I drugod. ' London. 2. febr. — Današnja vest iz Carigrada se glasi, da bodo Turki deportirali 150 prelatov in duhovnov grške ortodoksno cerkve. ....... ~ .. ... Atene, 2. febr. — Protit urške ■Wsahlngton. D. C. - (Fed. demonstracijo nnUrškem-ae na-Press.) — Senator Tom Heflin I ^Uujejoi Včoraj je bil vel|k pro- ODPRTO JE RAZGALIL SVO-JO OTOZ1CUO. Ljudstvo ima pravico vedeti, kakšnega aaačaja je mol, ki pride v višje sodišče, meni lleflln. is Alabamo, ki je i vztrajno kampanjo povsroČU, da Jo*senat odklonil ponovno imenovanje W. G. P. Hardinga ravnateljem federalne reserve, je sedaj podvzel korake, da justični tajnik Stone ne postane član najvišjega zveznega sodišča. Njegov zadnji uspeh mu seveda nakloni sovražnost Ned McLeanovega dnevnika "Washington Post", ki pere DaughertyJa, Faila, Sinclairja, Dohenyja in druge prominentne osebe Harding-Coolidgevega režima. Heflin je odgovoril na napado v listu, ki ga je imenoval "najeti Uit" in "umazana cunja" in pri tem povedal, zakaj nasprotuje imenovanju gtona Članom najvi-šjegu sodišča. Stone je nastopil pred sodiščem v tožbi, ki je bila vložena v državi Delaware po starem in barbarskem zakonu in tožbo tudi dobil. Polkovnik Ownbey, ki Je bil med začetniki, kateri so začeli rudarit! v državi Colorado, jo isgubil za en miljon dolarjev lastnine, ne da bi bi* dobil priliko za zaslišanje na sodišču. Starejši J. P. Morgan jo bil Ownbeyev drug pri nekaterih rudniških podjetjih. Ko Jo Morgan umrl, so nJs®ovi dediči tfku iall doseči, da pridejo kompanije v roke sodnljskemu upravitelju, ker je Ownbey odklonil prodati laainino za $1,250,000. Sodnijska uprava je ustavila delo v rudnikih, vrednost delnic je hitro padala. In ko Je bila vložena tožba v državi Delaware in je zadeva prišla pred sodišče, je moral polkovnik Ournbejr položiti po starem zakonu §200,000 poroštva, na katerega so je sklicevala 8tono va tvrdka. Ownbey nI imel ničesar, da bi bil lahko položil poroštvo. Stone Jo pa argumentiral pred najvišjim sodiščem, da mp-ra Ownbey položiti poroštvo ali pa izgubiti svojo lastnino. Sodi-kče se je pridružilo mneniu Stona. Heflin Je povedal senatu, da ma dežela pravico izvedeti, kakšnega značaja človek pride za vse njegove šive dni v najvišje sodišče. Vsakega senatorja veže čast, je rekol Heflin, da na-Rprotuje Imenovanju vsakega Človeka na to važno mesto, ki bi vzel državljanu enako zakonito zaščito. Kazal je na Stona kot na človeka, ki je kot advokat Morganovega premoženja pomagal oplenitl drugega tovariša —-državljana. testni shod v razvalinah Jupitrovega templa proti itgonu patrijarha grške katoliške cerkve lx Carigrada. Množice ljudi so po shodu korakale po ulicah In vpile po maščevanju nad Turki. Policija je strašila turško poslaništvo. Nadaljni razvoj krizo zavisi od odgovora, ki ga pričakuje grška vlada od Turčije na svojo r testno noto. Oe, odgovor ne povoljen, se lahko sgodi, da Grčija odpokliče svojega poslanika v Angorl. Izgnani patrijarh Konstanti-nos je prišel včeraj v Solun. Patrijarh se začaano nastani na gori Athos, na kateri so znani veliki samostani. Carigrad, 2. febr. — Ii Ango-re je prišla pol uradna vest, da bo turška vlada htgnala še tri grške nadškofe. Turški oblaatniki v Ca« rigradu izjavljajo, da jo grška cerkvena zadeva notranji problem, v katerega se no sme Grčija, niti nihče dru^ prav nič vtikati. London, 2. febr. — Nova krlsa prvo vrste med Turčijo in Grčijo •e jo naglo spletla, ko jo turška, vlada ukazals izgnati dr. Kon-' atantinoaa, patrijarha grško katoliška cerkva, iz Carigrada, kjer Jo tmol svoj sedet le stolet js. odkar so jo grška cerkev ločila od rimske. Ta korak turške vlade je ras-kačII Grke. Grška vlada je v soboto poslala ostro noto v Angoro in obenem je naznanila, da so pritoši pri mednarodnem sodišču v Haagu. GrAku vlada pravi v noti, da je Turčija prekršila pogodbo in izvršila sovražni čin. Kakor javljajo iz Aten, so bili v soboto In včeraj nemiri v raznih krajih Grčije. V Solunu Je množica napadla turški konzulat in zapretiia konzulu i llnča-njem. Listi pišejo o vojni. Bivši vojni minister Pangolas Jo taja rekel na Javnem shodu, da edino % orožjem more Grčija dobiti sa-doAčeiijt od Turčije. • Oficijelni krogi v tandonu so mnenja, da bo mogoče potrebna kakšna akcija lige narodov, oziroma zaveznikov. Grki Izjavljajo, da Jo vlada turško republike prelomila lozansko pogodbo, katera jamči |Mtrijarhu varno bivanje v Carigradu, dokler pusti # politiko na miru. Turki i« pravijo, da patrijarhat ni odpravljen, !>ač je bil patrijarh deportiran kot oseba, ki se po grško-tur-škl pogodbi lahko zamenja sa drugo oeebo. CESTNOftKLEZNIftKA DRliZ-P HA NI 1'KlfAKOVALA TAKE POTEZE. , Stavkarji so oakrbell avtob prevažanje potnikov. za CALLES JE PREUEJ oTlHTIL MEHIAKO ARMADO. Odslovil je 70 generalov la 125 ■ižjih poveljnikov. Metko Clty, 2. febr. — Vojni urad poroča, 4s je bilo 70 generalov in 625 Častnikov od poU krvnikov do poročnikov odslov-I jenih is armade v smislu Calle-sovega programa redukcije vseh nepotrebnih stroškov. Calles namerava zmanjšati 45,000 mož s 4sj DsrUm. Ohio. Ko Je Dpy. Um Railway kompanija izzvala svoje uslužbence, ni pričakovala, da štrajkarjl izigrajo proti nji tako potezo, da jo bo dobro občutila. Stavkarji so si omislili avtobuse In prevažajo potnike zastonj po mestu. Vsi potniki so zavarovani sa slučaj nezgode. Kompanija pa je bila prisiljena omejiti število voz v obratu, da-•iravno je najela stavkokase, da jih obratujejo. IVndaJ prepelje jo avtobusi štiri tisoč (*otnlkov vsak dan. Tfpograf unija je g 224 glasovi proti 8 sklenila, da ae stavkujo-čim ceptooželeznitkim uslužbencem nakaže sto dolarjev, da bodo Je nadaljevali boj proti re-drutbi. TKI MILIJARDE ZA AVTOMOBILE V ENEM LETU. Wtt*hlngUp, D. C. — Trgovski de|iartment |K>rr)ča, da Je svet potrošil več ko tri milijarde dolarjev za motorna vozila v lotu 1924. Prodanih Je bilo 2,750,000 pasažirskih in 550,000 tovornih avtomobilov in 200,000 motorclk-Ijev. Ako se vzame povprečna konservativna cena 91000 za avtomobil in 9300 za motorclkelj, znaša skupna vsota 93.660,000.-000. Amerika ima danes KO odstotkov* vseh motornih vozil na svetu. NAGRADA ZA POBIJANJE IIANDITOV, New Yerk, N. Y. —»George S. Dougherty, bivši pomoinl politi jakI komiaar, priporoča, da se "otvorl sesana" sa na bandlte la izplača policajem dobra nagrada za vsakega roparja, ki ga ubijejo. Nagrada naj bi bila $1000 sa enHPi roparja, |2500 sa dva in 6 tri ali f* PROSVET GLASILO 8LOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDN0TB LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JhDNOTE Ctim ogluot po dogovoru. Rokopisi m m rratajo. «--<■- -—u—iiaiir ■■ iiw ■■!■■ ,■ mf t-jaa Narcrfninar Zvrnjena drtov« (tzvm Chicago) |6.00 na l« to, $2*0 , pol lata ia fl.25 m tri bmmi Chicago fs Cfearo $6-50 na lato, $tM sa pol Uu, f 1.66 m tri mimm, in m inoinoscmrtvo $8.00. m1—........ - —i i < ■ in i —p—u N a »lov M VM, luir ima »tik s listom: ; "PROSVET A" 2457-59 So. Lawadal« Avon as. Chlcago, niinois. "THE ENLIGHTENMENT" Orisa of tha Sloraaic N.tUmsI Hsaafit Soelatr. Ovaarf bv Um Slavanle National Haaafit Socistjr. --- f - | Advsrtiiing ratoi on^sgresmsnt. Unitad States (asaapt Chicago) and Caoada »6.00 par countriaa $8.00 par ysar SubscripUon ■ flhieago KJ.to, and forsign -n MUK It of Tka FEDERATED PRESS UNION LABEL APPUED FOR Datum t oklepaju n. pr. (Do«, ti -U) poleg vsšsgs da Tam jt s tam dnevom potekla naročnina, da aa vsa aa astsvi r——— na naalava DmamDa I a m ■ m » m M m mam m f onoTii# J9 pr»Toc»®no, IN KADAR JE ČLOVEK IZ2ET Statistika nam pokazuje jasno kot beli dan, da malo delavcev prekorači srednjo starost, ki so svoja otroška leta preživeti v revščini, svoja najboljša mladeniftka leta pa pri težkem delu. Iz te štatistike se učimo, da izredno veliko število delavcev leže v grob, še preden so dočakali starost trideset let ■ fj ' " ■ P! • xjy ! r e * • "3». i igra na prostem! Dr. K.J* K. 8haw, specijalist za otrtj/f v zdravstvenem do-partmentu države New York, je v nedavnem radio-predavanju povdarjal, kake koristi ima za. otroke igranje pod milim nebom v zimskem čas u, On je maenja, da bi morali otroef biti po zimi izven hiše fte več kot po leti, in to radi tega, ker, morajo po zimi prebivati toliko časa v* šolskih sobah in v preveč zakurjenih stanovanjih. Ni fte mnogo let od tega — pravi dr. Shaw — kar so ljudje sploh fte verjeli, da sta mrzli zrak in nočni zrak škodljiva zdravju in da je zato najboljše, da se človek jima izogiba. Mnogi ljudje so posnemali medveda in Jazbeca, ki se ob prvi mrzli sapici poskrivajo v svoj brlog, da tam prezlmijo brez svežega zraka. To je bilo zadosti slabo za odrasle, ali fte hujfte je bilo, če se je s tem postavljal slab vzgled mladini. Ljudje so začeli drugače misliti o svežem zraku in ventilaciji, ko se je našlo, da svpžizrak, ki je v severnih državah dostikrat prav mrzel, Je najboljše in najbolj sigurno zdravilo za jetiko. Sedaj je vera v sveži zrak prodrla v najširše mase. Šolske oblasti pripoznavajo potrebo svežega zraka, ali žalostno dejstvo je, da vsled pomanjkanja šolskih prostorov v mestnih šolah le razmeroma malo otrok uživa korist pro&tozračnih razredov. Ti so v splošnem omejeni na otroke, ki so podhranjeni, slabotni ali bolehni. Dokazano je, da otroci, ki pohajajo tako razrede pod milim nebom ali ki se učijo v dobro prezračenih šolskih sobah, so centracljo mlaji. Treba potem zgleda in razlaganja učiti otroka, da vsljubi biti na prostem po zimi. Bivanje izven hifte nudi po zimi ravno toliko zabave kot po leti in je ravno tako udobno za otroka, a-ko je seveda primerno oblečen. Ni treba biti po zimi preveč oblečen ali prenaložen s pokrirali. Ni treba oblačiti otroka kot da bi moral iti na kako ekspedicljo v severni tečaj. Udobne rokavice, zaščita za ušesa in pažnja, da nog« ostanejo gorke in suhe, so bistvene točke zimskega oblačila za bivanje na prostem. Gibanje, tekanje ali hoja preskrbujeta telo z zadostno gorkoto in zdravim žarečim licem. Del ali sneg ne ftkoduje otroku, da je le primerno oblečen. Saj je hoja sredi sneženega meteža pravcato razvedrilo; in kapljica dežja ftvi-gajočega v lice je izborna tonika sa kožo. Živahna hoja po simi je krasna telovadba, ali ni preveč priljubljena pri ftolskih o-trocih; no nudi jim zadosti zabave. Nikakor pa ne privaditi otroka, da bo vsdno čepel pri gor k i peči. Podite svojega dečka ali deklico ven v sveti zrak, da postane trden in vremenovzderen, ne pa nežna .cvetlica iz rastlinjaka. Učite otroka drsati po ledu. kadar je fte mlad; to je zantf vir velike zabave in zdravja. Sploh igranje na snegu in ledu nudi toliko razvedrila otrokom, da je greh ne privoftčltl jim ga. Povrh tega llea žarijo, kri se razčiftča in otrok dobiva dober tek in kasneje spi trdno in oaveževalno. In kaj fte le trzanje aa saneh ? Kaka izboma zabava, kadar sa drsa navzdol, in kako fina telovadba, kadar treba vlačiti sani nazaj na vrh! Gazenje po snegu na krpi j ah tudi nudi otroku veliko zabave. To je izboren zimski Aj>ort. Tudi sklj postane vedno bolj popularen, ali zahteva veliko več izkuft-nje in spretnosti kot krj>IJe. Vae te vrste rimskega športa so zdrave in ne vsebujejo nikake nevarnosti. Privoščite ta š)iort otro- v s. IZSELJEVANJE JUGOSLAVIJE do konca oktobra 19Ž4. Dne 1. julija 1924 je »topil v veljavo novi ameriški zakon o naseljevanju in na podlagi njegovih določb je bila naša letna kvota določena s 671 proti prejšnji s 6,426. Statistika kaže, kako vpliva ta velika izprememba na splošno selitveno gibanje naše države. Seveda bo splošni pregled mnogo jasnejši in podlaga za presojanje razmer bolj zanesljiva, kadar mine celo leto delovanja novega zakona. Pa tudi dosedanje številke dajejo mnogo zanimivega in poučnega. Skupne se je od 1. januarja do 31. oktobra 1924 izselilo iz vse države 14,391 oseb; od tega je bilo 9486 moških in 4906 ženskih. Po poklieu je bilo: Kvalificiranih delavcev 641; nekvalificiranih 1863; poljedelcev 7786; članov prostih poklicev 233; članov družin, ki ne pridelujejo 8970. Po ataroati je bilo; Čez 60 let 618; od 31 do M let 4440; od 18 do 30 let 4908; izpod 18 let 4527. Pe plemenu oziroma narodnosti Je bilo: Srbov, Hrvatov ^n Slovencev 6661, drugih Slovanov 8, Jtfenj v hiši mlinarja in posestnika Viktorja Koritnilu v ftt. Vidu. K sreči so Mli domači gasilci Ukoj pri roki in se jim je posrečilo omejiti požar. Ogenj Je zahteval ogromne materijalne žrtve. Vzroki požara fte niao do- Štefan Abraham. Carinski org». nI so ga po predpisih trikrat po-zvali, naj pošto j i, Česar pa Abrt. ham ni hotel storiti, ampak je tekel dalje. Ker je torej obatojdi sum tihotapstva, je carinik v smislu predpisov streljal; Abn-ham je šel nekaj korakov dalje, na madžarski meji pa#e je zgrudil in Umri. Uvedena je bila takoj preiskava in izvršena sodna obdukcija umrlega. K obdukciji so bila povabljena tudi madžarska oblnstva, ki se pa niso odzvala. Umrli v Ljubljani. Josip Er-mene, klobučarski pomočnik, 43 let. — Marija Kveder, žena po-streščka in hišnega posestnika, 68 let. — Fran Perdan, plakater, 70 let. — Alojzij Zupnačič, po-svetnikov sin, i-dni. — Josip Bavdek, posestnikov novorojenček. 4 Nesrečna hiša. — Škof ja Loka, 10. januarja, -r- Kadar pride nesreča v hišo, jI je treba odpreti vsa vrata in okna, veli neki pregovor. Da je izrek vsaj deloma resničen, o tem priča usodt mlade vdove Kopačeve iz Hrast-niče pri Skofji Loki. Spomladi 1924 se je ženski poročila. Cerkveni obred se je izvršil mirno, ko pa so prišli svs-tje na dom, so se jim pridružili nepovabljeni gostje, za katere ni vedel nihče, kaj hočejo. Zveder, ko je bOo pvatovsko veselje m vrhuncu, so neznanci pokazali svojo barvo: upihnili so v sobi luč, da je nastala med gosti velika zmeda, streljali so skozi okno, kar je povzročilo še vedjo zmešnjavo in končno so opleniK hišo. Odnesli so svatom pečenko, vino in denar. Zakonska sreč* novoporočencev je bila skaljeni, a nihče ni slutil, da je to komsj začetek nesreče, ki je pridiis r hišo. ' ^ Ko je pozneje divjala v pol-hovgrajskem pogorju znsM strašna povodenj, je nakljudj« hotelo, da se je mladi mož Kopačeve vračal s hlapcem in vozom iz Škofje Loke proti domu. Med-potoma ga je zajela povodenj m besni valovi eo ga vdušili Tudi hlapec in živina je izginila. Moža so pozneje našli v napis vi jenom produ. Voda ga je slekla do nagega in njegovo truplo je bil« tako zdelano, da se je kožs lupila. Samo na nogah so mu ostali čevlji, drugega nI bilo na njo« nič. Povodenj je odnesls tudi njihovo žago in jim opusto«l» polje. Dne 2. januarja ao trli na domu Kovačeve lan. Rastlino so morali sufttti, in glej, zopet jo posegla vmes nesreča. Vnel so le ogenj, U Je upropastil M« čevi vae imetja. Ljudje so skuft* i rešiti kar se Je dalo, toda požar se Je ftiril tako bliskovito, ds e bilo njihovo prizadevanje sko-ro zaman. Zgorelo je vse. Kopo-čeva je aedaj brez moža in dome, Dejstva ifr l»i|t- . rejca ziMMttva »m® ZADRUGE BODO US- i>gg SELE BREZ MEfiETAR-SKEGA POSREDOVANJA. Mesetarji ao aajodald na delu u drugih. * *i«!>-j/5*'1 \ ancouver, Can. — Sadjerejci v liri taki Kolumbiji ao ae zdaj prepričali, da ne b«io imeli od svoje tržne zadruge veliko koristi, dokler sadjerejci sami nimajo svoje lastne trgovine na trgu. Meietarji in prekupčevalci, ki prekupujejo sadje od tržne zadruge, imajo največji dobiček. Tržna zadruga mora sama priti v dotiko s konzumenti, da bodo imeli dobiček sadjerejci in kon- zumeSti. V letu 1924 so bile cene za sadje nekoliko višje, ker se je pridelalo manj sadja. Provizija, ki so jo zaračunili mešetarji, je vzela večji del, kar je ostalo, so pa dobile banke in pojedli so davki. Razmere v sadjerejstvu so v tej provinci zadnja leta tako slabe, da sadjerejci, ki se niso utonili v bankrotu, razmišljajo o sredstvih, ki bi jih v bodočnosti rešila gospodarskega potopa. Mešetarske tvrdke izigrale proti pravemu zadružništvu potezo na ta način, da so organizirale slamnata zadruge. V nekaterih krajih so bivši uradniki me-setarskih tvrdk vodili zadrug«, ki so svoje delo vrših na ta način, da zadrugo niso imele uspeha. Na ta način so diskreditirali zadruž. gibanje. Dalje se je p3ka-salo, da so bile gotove osebe plačane, da so trosile v sadnem pasu laži o zadrugah. Posebno rade ho osebe lagale o.onih ljudeh, ki so bili delovni na zadružnem polju, in sadjerejce pravilno učili. LENINOV SPOMINSKI SHOD V NEW YORKU. New York, N. Y. — Okrog 15,-000 oseb je v nedeljo popoldne napolnilo veliko dvorano v Madi-son Square Gardenu, kjer se je vrSil shod v spomin Leninu .pod avspicijami delavske (komunistične) stranke. Charles E. Ru-thenberg, ki je bil prod nekaj dnevi izpuščen iz zapora v Michi-ganu, je bil glavni govornik. Dejal je, da so komunisti revoluci-jonarni znanstveniki, ki aplicirajo principe Lenina in kapitalizem ni imel še nikdar tako velikega sovražnika. Prerokoval je, da bodo Združene države sčasoma postale delavska'sovjetska republika z diktaturo proletari-jata. Dvesto policajev v uniformi in 50 detektivov je bilo na shodu, ki pa je končal mirno. MODERNA- INDU8TRUA JB PRINESLA KITAJU MODERNO MIZERIJa Vsa zla so se pojavila, ki i maje izvor v moderni industriji. Waahington, D. C. — Američanke so si pričele striči laae inf na tisoče kitajskih delavk je zdaj brez dela, ki so prejme pletle mreže iz las. Veliko delavk in otrok je vsled tega zdaj prisiljenih delati pri gojenju sviloprejk in ko-konov. Tako je poročala gčna. Margaret Burton iz New Yorka na kon-skem. Izjavila je, da je v Cefuju pa-venciji misijonarjev, ki'je miai-jonarka na Kitajskem in Japon-dlo Število delavk, ki so pletle mrežice iz las, od osemnajst tisoč na dva tisoč. 2ene in otroci zdaj delajo v kokonski industriji. Tukaj delajo od petih zjutraj do sedmih zvečer za deset do dvajset centov dnevne mezde. Misijonarka je povdarjala, da se vsakovrstne bolezni m nože, izkoriščanje otrok je v polnem cvetju, zdravstveno razmere v delavnicah so strašne. Burtono-va je dostavila, da je razveljav-ljonje postav za varstvo otrok po najvišjem .sodišču vplivalo zelo demoralizujoče na Kitajskem. Izrekla je upanje, da bodo države odobrile amendment za varstvo otrok. Izjavila je, da mora otrok na Kitajskem in Japonskem takoj v tovarno za svilo, kakor hi tro gibljejo njegovi drobni prstki in so sposobni opravljati najmanjše delo, ki obeta profit Pottstewn, Pa. — VValter Bln-gaman, farmar, je v verskf blaznosti ubil svoja dva otroka v starosti 3 leta In IS mesecev. Dejal je, da so mu 'duhovi" ukazali u-mor. Poslali so ga v blaznico. ŽIVILSKI ODERUHI IMAJO BOGATO ŽETEV. POLICIJA JE IZSLEDILA MORILCA EKSPRESNEGA SLA. Chleago, I1L — Policija je prijela Bernhardt Mylina, starega 28 let, iz Milwaukeoja, in Ed-ward J. Smitha, zavirala na o-»ebnih vlakih Chleago in North-vvestern železnice, oženjenega in očeta treh otrok, kot morilca, Id sta dne SO. decembra lanskega leta umorila, ekspresnega sla Kussell Sage Dlckeyja z namenom, da izvršita rop. Umor je iz-vršil Mylln, ki jo nato izginil v Evanstoau, kjer je nanj čakal ni<^ov zaveznik v avtomobilu Willyft-Kirightovega sistema. Samokres, ki ga jo vrgel bd sebe morilec, jt služil za sled, da so prijeli oba ptička. Italijanski profesor In duhoven izobčen is cerkve, f Rim, 2. febr. — Emesto Buo-najuti, katoliški duhoven iu pro-fto ekskomuniciran, to je izobčen Iz cerkve, ker jo učil modernistične ideje. Buonajuti je precej časa napadal s peresom in lx'foj na avtomobil. Dolgo ga je vozil in daleč izven mesta zopet prosil, naj izstopi iz avtomobila. Prestrašeni čuvaj so je ustrašil dolge poti, ki bi jo imel napraviti nazaj in povedal roparju, da nima centa, da bi os odpeljal nazaj v mesto. Skozi okno avtomobila mu jt nato ropar pomolil dolar in st odpeljal ne znano kam. Jtpsaoks pokrita s debelim Teki jo. 81. jen. — Japonska jt pokrita t debelim snegom, ki jt sledil dvomesečni suši. Snel ni zameti oo tako visoki, da o-grožajo električno silo. že dolgo let ni Japonska videla takega snega, lavni sloji v Tokiju. ki podražil caj bivajo v nape* pod«^ horak«*» • ^ . ti. i Nameravani zakon jako poostru je določbe o izgonu inozemeov. Sedanje zasedanje kongresa je začelo prvega decembra in je od tedaj nadaljevalo brez prestanka razun kratkih božičnih počitnic. Ker mora kongres do 4. marca rešiti običajne proračunsks zakone, bo preostalo le malo čaaa za sprejetje novih konstruktivnih zakonov. ' -»S Priseljeniški odsek sonata kakor oni poslansko zbornice so ba-vita zlasti s pripravami za vza-konitev novih določb o deporta-ciji, ki so baje potrebne za uve-javijanje novega priseljeniškega zakona, Odsek poslanske zboflU-ct za iinigrocijo in naturalizacijo jt št zaslišal razne stranke o njihovem mnenju glede tozadevnega zakonskega načrta (bili); ta zakon bi nosil ime "T^e Pepar-tation Act of 1925". Pričakuje t*'da bo zbornica (Houae) kmalu razpravljala o tem odaokevtm predlogu. Odsek senata za iml-gracijo nima nikakih lastnih načrtov v tem pogledu, ali priprav-Ijen je takoj pretresovati vsak zakonski načrt, ki bi prišel Iz poslanske zbornice in ki bi zahteval takojšnjo pozornost, ako naj se vzakoni prod 4. marcem. Zakonski načrt zborniškega odseka za (migracijo in naturalizacijo, znan pod imenom "Depor-tation Act of 1926", se naslanja na izvirni načrt odaakovegs načelnika Johnaona (H. R. 9803), ali vatbuit tudi nekatere določbe, ki so jih drugi poslanci zagovarjali v svojih posebnih zakonskih predlogah glede istega prod meta. Novi dtportacijski zakon, ako bo sprejet, bi znamtnjal depor-tacijske določbe, ki jih vsebuje občni priseljeniški zakon od I, 1917, kakor tudi deportiu»jako določbo novega priseljeniškega zakona od I. 1924. Najvažnejša sprememba, ki Jih te zakonski načrt predlaga, je ta. da odpravlja petietal in triletni rok. do katerega nekatera vrste inosemoev so do stdaj biti Izgnane in dtptrttea-jt bMo mo-It te- treh aliiai pet* M ¥ GLAVNI STAN. SSS7-8S SO. LAWNDALB A VE, CHlCACO. ILLINOIS, IzvrŠevalnl odbor: UPRAVNI OD8KK1 J Frodsodalk Vincont Cslnksrt podprodaodnlk Androw VMrkk, K. P. U. T. 51 OS, Jofcnatows. Pn.; si. tajnik Mat t k* w Turk: Ujalk bokilšk»gS Novak; fl. UagsinUt Juh« Vosrlck; uradalk glasila Jošo Za vltolj clsslls FiUp Uodlna. POEOTNI OI>8 Kg i Martla tojosalkar, Iilildil, gos 17«, Uarbartoa. Okloj fraseos A. Tiaaklf, »817 S. Kldgaway Avo- Chleago. Ilk; John Kriimsačl*. 11111 Bf nington, Av«. Woat Psrk. Oklo; Mary 1'duvich. ISSŠ S. Bidgovar Afe. CM-esg«, IHl Jeka TorčolJ, Dot it, Straban*, Ps. aoi OSKKDNJB OKROlJBtHlaa Novak. Cklesi«, III. VZHODNO OKBOlJBt J.rob AmhroiUF. Bos MS. Moos Kua. Pa. Jonrph /.»rko. RFD. S, Bos 114, Wost Nfirtoa. Ps. ZAPAUNO OKROŽJE: Anton Aslsr, Bos 104, Gross Ksns. ss JuvMspaŠ. I r.nk Klun, Bos SSS. (^klabokn, Min*., sa sov. sap. Jofcn finlob. Bos 144. Kock Sprlsfs. ,WfO. Nadiorni odbor: PmiI Btrgor. praMnUi. S4I Wlllow St. Cklcs«^ lil.; Bkksrd I. gs- ▼ortnik. K. Ne. 1, Ulsadslo. UL| Frank Kaj«. tU! W. SStk SU CkitSR«, IB. Združitveni odbor: gk biti depurtiram vsak čas na pr. anarhisti, nekateri zločinci, prostitutke itd. Pač Je novi priseljeniški zakon od I. 1924 določil, da vsi ljudje, prihajajoči v Ameriko v prekrvitev tega samega zakona smejo biti deportirani vsak čas. Na primer, mornar, ki st je vtihotapil v deželo pred 1. julijem 1924, jt bil v nevarnosti deportadje It tekom prvih treh let; oni pa, ki je prišel po 1. juliju 1924, sme biti deportiran vaak čas. Po predlaganem zakonu pa bi bO vsak inosemec, spadajoč k onemu ali drugemu razredu izgoni jivih inosemcev, podvržen deportaciji vsak čas po svojem prihodu bres časovne omejitve, in to bres razlike, da-li je prišel Združene države po sprejetju tega novega zakona ali pa poprej. Podvrženi deportaciji so isti rasredi inozemcev kot doaedaj, t. j. vsi inozemci, ki jih priseljeniški zakon izključuje ob njihovem prihodu ali ki so podvrženi deportaciji, ko so začasni v Združenih državah. Vrhtega zakonski qa&rt določa Še nekoliko dodat-hih vrst inozemcev, podvrženih deportaciji; ti soi Inozemec, kateri je vstopil v osemlje Združenih držav na točki ki ni označena v to svrho, kateri so je izognil inšpekciji aH si .it zagotovil vstop potom krivih navedb. 7 Inozemec, kateri radi vzrokov, o katerih se ne more dokazati, da so nastali po njegovem prihodu — je idijot, psihopatično božjasten, blazen, psihopatično inferijoren ali pa kroničen pijanec. Inozemec, ki je bil spoznan kriv kakega pregreška, storjenega po vzakonltvi tega načrta, in radi katerega je bil obsojen v enoletni zapor ali pa v toliko časa zapora, da ta doba dodatno k drugim odsluženim kaznim znaša skupsj eno leto zapora ali več. Inozemec, ki je bil več kot en krat spoznan kriv prekršitvo ali CNkušene prekr&itve kakega na o alkohollčnlh pijačah. Inozemec, ki je bil pred svojim prihodom obsojen radi kakega )>regreška proti javni nravnosti ^stli pa priznava, de je storil tak j)re grešek. Inozemec, ki je po vzakonltvi tega zakona o "trgovanju z belim suženjstvom" In o narkotičnih strupih. ' Inozemec, ki nudi skrivališče ali pomoč kakršnemu koli ino-zemcu, podv/ženemu deportaciji Inosemec, ki na kakršenkoli način pomaga drugemu Inozsmcu priti v Združene države nezakonitim potom. 9 Inozemec, kateri je zaposlen na ameriških ladjah za obrožno plovbo, ne da bi bil zakonito sa stalno pripuščen v Združene države. Postopanje pri dtportedjl. Zakonski načrt predpisuje sledečo postopanje pri deportaciji: 1. Inozemec so aretira na podlagi zapornega povelja, izdanega od tajnika za delo ali od uradnika, ki ga on v to pooblašča, ali pa od prisoljtnišktga komisarja, ki ga predsednik imenuje z odobren jem senata. 2. Zaslišanje inozemca so vrši pred priseljeniškimi insptktorjl po pravilih, ki jih tajnik sa delo predpisuje. 8. Dejstva, do gnana na zaali-šanju, st predložijo tajniku. 4. Tajnik za dolo izda povtljt za izpustitev ali deportacljo It na podlagi dajstev, dokazanih na zaslišanju. On lahko zahteva dodatna dokaze ali pa odredi novo zaslišanje pred drugim Inspok- 5. V povelju za depoilacijo treba navesti določbo zakona, radi katero jt bil inosemec Izgnan, In ne na kratko navesti razlogp, ae pa tvodofb. 6. Inozemec ne sme biti deportiran, razun ako ae mu nudi prilika biti zaslišan o razlogih, na-vodenih %v deportecljskem povelju. ^ 7. Povelje tajnika za deio je končno. S. Stvar inozemca je, da dokaže, da ima pravico ostati v Združenih državah. Zakonski načrt tudi jako natančno določa odgovornost paro-brodnih družb. Jleeto 'inosam-skih mornarjev" zakonski načrt rabi vtdno izraz "lnos*mci zaposleni na brodu" Sedanji zakon določa, da Inozemci (uzakonit/) pripeljani v Združene drtšve morajo Ntl poslani nazaj z ladjo | SUvmh Nirriit t. aprila »LNI&BI OD3KK; MIT-69 B. LavašaU AfO, t Frank AH 1114 So. Crswford Avo* Cklcsfs, 111. i , Ovsa, IU» W. Mtk SU t*lcafo, lili loka OUp, 1414 Se. CUftos Psrk Aro, CkUsgo, Dk n KHOVN1 ZDRAVNIEi Dr. P. J. Kara. 4MI SL Clslr Avo, Glsvslsal, Ohiu. i*ozori - gorsspoaisass s slavalaU odborslkl, ki 4ela|e ? sIsvmsi urada, so vrli tskolot • i VSA PISMA, ki ss asaslsjo as pošlo fl. prodaodalks so aaslsvei Pit«* sa4si4tvo S. N. 1*. J., MST-ftf S«. Law*4sla Avo, t k le a so, lil. ■ VSE ZADEVE BOLNIŠKE |M)DPOEB HB NA »LOVE i Botalške lajni-fttvo S. N. P. j, MST.AS So. Lsvntsls Ata., Lhlcaso. III. DENABNE POftIUATVB IN HTVABI, ki ao tlčojo al. lavrlovslasga odbora i« J«lnote vubta so aaslovst TaJnUtvo S. N. P. K MftT-BI Bo. La«S-dala Ave., Ckkago. III. VSB ZADEVE V ZVEZI R BLAGAJNIBKIMI POBU ss MŠItfaje na saak»v: Elsfslpiitvo S. fi. P. I, 1457-5» Bo. Uwndslo Aro, CkksM, lil. Vao pritožbe slede po«lovan|a v gl. UvrAo^Slnam odboru ao naj pošlje)« Pssl Bergorju, prodsodnika asdsornass odbora, fivsr analov )o saersi Val prlslvl ns gl porotni odaak so as) pošll|s)o aa naalov < MartiadUks. nikar. Ilos I7S, Bsrbortoa. Oklo. Val dopisi In drugI spisi, aasassUs. oglasi, asrolatas la aslok vso kar is v ivssl s glssilosi Jednote, naj so pošlljs na pasle? i MPROSVBTAM, •J«57 5» So. LavndaU Avo, Ckioaga, III. • C iste parobrodnt družbo Po udtonakem načrtu pa nikak Ino-/emee, zaposlen na brodu. ae sme biti deportiran aa kakršnikoli ladji iate druži«-. Vst ladje, ki prihajajo v morajo ob svojem odhodu imeti vsaj isto število moštva kot ob prihodu, *razun ako jo kdo od moštva umrl ali bil poatavljen v bolnišnioo. V slučaju prekrAltve zakona in lztirjsnja glob uačrt Izpoveduje odpustitev glob ali povračilo plačane globe. < Druga važna določba tega načrta je sledeča: Deportirani tu-jezemec, ki AkuAa priti zopet v Združene države, je kriv zločina (felony), kaznjlvega z globo od največ $1,000 ali z zaporom kvoč- i emu dveh let ali s obema. Neza-oniti. prihod sk kmatra kot prestopek (misdemeanor) in je kas-njlm z zaporom od kvečjemu nega leta, ali z globo od kvečjemu 11,000 ali z obema. Pisarna onega sodišča, kjsr je bil inosemec obsojen, mora o tem poročati tajniku za delo. Poročali bomo naknadno, kaj bo kongres sklonil v tem-poglo« du. — P. L. I. S. 118 pošarov v tntm leta r Zagreb«. — Po statistiki prosto-voljnega gasilnega društva v Za. grobu jt gaailaka straža v preteklem letu inttrvtnirala v UR slučajih. Med temi Je bilo 14 hišnih In 25 sobnih požarov, 68 požarov v dimnikih, 8 v skladiščih in kleteh in nekaj manjših. Kakor razvidno, so bili najbolj pogosti požari v dimnikih. Najhujši Je bil požar sokolsklh tribun na Igrišču (feneordis avgusta meseca. ki jt povzročil tudi največjo škodo. Claai g. N. P/ J. Urite svoj Mit la pridobivajte novo šlaao. NAROČNIKI POZOR! ZnBmenJe (Jan. 31.-1P24) pomeni, dR vrib je naročnine potekle ta dan. Pdoovlte jo pravoČRano, dR trm listR na udUvimo. Ako UaU ne prejmete, je mogoče vstRT-Ijen, ker nI bil »U&n. Ako je vaš list pJr&m in gg ne, prejmete, j« mogoče vstavljen vsled BRpR&iegR naslova, pilite nam dopisnico In BRvedlte stari in novi slov. Naši zastopniki so vsi društveni tajniki in drugi zastopniki, pri kfttorlli lahko plglRte BRročnlno. N s ročni ni zs celo leto j« $6.00 In zr pol utr pa «2.50 Člani 8. N. P. i. pIrIrJo za pol leta $1.90 in zr celo leto $3 JO. • Zr mesto CbicRgo in Ci, cero zr leto $U0, poKlets $3.26, zr člene $6 JO. Zr Evropo stane sr pol lote »4.00, sr vse UU pe HM Tednik stane rr lvropo $1,70. CIrmI dopUČRjo srrso Naročnino lakko tudi sami pošljete na naalov: — UPKAVNIATVO * — u PROS VETAW 2467 8. Lawndale Ave. CHICAGO, IU* KNJIGE KNJItBVNI MATICI H. N. P. J. Književna matica Sloven-sks narodns podporne Jtd-nott je izdala Ir Ima v nalogi Sledeče knjige: Pater Mala vea tare. Spisal Zvonko A* Novak. Is-virna povest Is Urijonja ameriških franšiškanov, Z izvirnimi alikami, katero jo izdelal Stanko le. Fina trda vezba. Ctns s poštnine vred $1.60. I Dodatek rasnih koristnih Informacij. Fina trda vesbe. Cona $8.00 s poštnino vred. Jlmmit lllggiao. Spisal Upton Sinclair, poslovenil Ivan Moltk. Povast Is ftlv-IJenja amtrišktga proltta-rljata sa Časa velike vojnt. Trda vtsba. Cena $1.10 s poštnino vrtd. Zajtdaki. Spisal Ivan Mo-lok. Povest iz doslej skritega kosa življenja slevon- Trda vtsba. Cena $1.7» a poštnino vrtd. Zekea blognosljr. .Mpiaal Howard i. Mooru, i*»lov«-nil J. M. Zolo podučna knjigo, ki MmsčJ mnogo natur- K zakona in pokasujo, kaše splošni razvoj poaav-Ija pri posamosniku fizično in duševno. B slikami. Tfde vtsba. Cena $1 60 i poštnino vred. Zadnji dve knjigi, aaro-štni skupaj, dobite sa M dolarja. Naročfce, poslati -R.nji7.KVNA 8SŠ7-Š9 s katerM je Bsw Lawadale t kietga, UL FRANCE De Grame t- rm t; ► ? p r "t r -rv s Dibovi te vraeaje... O modernih duhovih* ki se vračajo, pripoveduje strašne reči Bel« Balasz v "VVeltbuehne". Reč je res takšna, da aa ti najete lasje, ln vredna, da jo povemo tudi svojim bratcem v premišljeni! je samo prizor v ateljeju za kino. Toda nikdar ie nisem videl nič strehotnsjšega. Mrtvi spomin ss je oblekel v muzejske stare obleke in je požrl žive du-fta. Demoničns aatrslna življenje prošlosti so se vrnila in se polastila živih ljudi. Mrtvak je živega "panal". Pred par dnevi so na Dunaju pripravljali film o zadnjih prigodah in nezgodah cesarja Karla ___^^ lllabsburžana, Prvi dal tega fil> in resnična ma ie spada v vojno dobo. Zs glumljenje filma je torej podjet. ja potrebovalo mnogo dvorskega sijaja, dvorske noše in slsge ln cel regiment oficirjev v starih u-niformah, vseh vrst in šarž. Razume se ob sebi. da ao bili "pristni" vsi prostori, film se je glumil in posnemal v pravem starem cesarskem dvoru, v dvoranah a pristnim pohiitvom itd. Enako pristne so bile uniforme vseh telesnih gsrdistov in lskajav. Za ^primeren honorar je vodil vse ceremonije tudi pravi in pristni nekdanji dvorski ceremonijer, ki ja sam vodil režijo teh prizorov in kontroliral otmene ("vor-nehmt kretnje sodelujočih predmestnih koristk. Gledališko "Žito" je zato frizirala pristna zerka. Generacije brez sti tskn dobivajo obresti e4 svoja proilosti. Na ta način akuia Dunaj dobiti vrnjen del denarja, katerega je izdal za Hababurža- ne. i Toda »(prava filma je potr» Ik>-vala sedaj ie okrog 100 c. kr. oficirjev. Vrhovni režiser je vztrajno zahteval, da morajo tudi ti oficirji biti "pristni", češ, "pristnega oficirja takoj spoznaš po licu in kretnjah, ki se glumcu nikdar ne posrečijo." V 24 urah je bilo "itelanih" o-krog 100 bivših oficirjev. Pod pazduho so prinesli seboj svoje nekdanje uniforme. — dobro shranjene — in so prišli, pripravljeni, da gluraijo oficirje, da glumijo sami sebe! Za flhn. Po- IZZA KONGRESA Zgodovinski roman. Spiaal dr. Ivan Tavčar. V (Dalje.) Ko se je izvedela reanlca, so mladi atašeji še bolj milili v gostilnlco, ker se je tedanjim kavalirjem zapeljevanje zakonske ženice zdelo še bolj zaalužno nego zapeljevanje nedolžne deklice. Kakor smo že povedali, so se hudobni jeziki na vsa pretege vnemali. ln ko sa je rasnesls veat, da je materi Zidanki, na pragu stoječi, šs celo cesar Franc, kadar ae je mimo peljal, prijazno prikimal iz ceaarske svoje kočije, so sikall hudobni jeziki kakor gadje na razbeljeni peči. O kakih tajnih aferah matere Zi-dšnke se pe ne ve nič zanesljivega; ve se la toliko, da je pridno hodila na prag ter bila izredno prijazna s mladimi kaValirjl, ki so pri nji pojadali mesene klobeae ter jih zalivali s kislim dolenjskim vinom. Na svetega Blaža dan, zjutraj okrog deseta ura ja bilo, ko ata v Zidanovi gostilnlci, iz veže na lavo, v navadni pivski sobi sedela pri mizi Miklavž Celj ustnik, ribič iz Trnovega, imenovan Skile, pa Miha Rebolj, mesar iz Kravje do, lina. Le-taje prišel da bi od starega Zidana kupil vollča, katerega ja bU ta naprodaj postavil. V gostilnlci pa je že dobil Skileta, Id je čakal nekoga, kar mu je bil navaden Ugovor, kadar sa js po pivnicah potikal. Bil je ribič, mefte-\ ter in pijanec, vse obenem; ali vendar ribič la bolj postrani, pijanec pe v prvi vrsti. Maser je Celj ustnika takoj naprosil, naj mu mešetari pri kupovanju vollča. Miklavž ja ta posel prav rad prevzel ter je vslsd tega postal deležen pravica, jesti In piti na mesarjev račun. Rebolj je poklical krčmarico ter vprašal Celj ustnika: .. v' % "Kaj bo A. Miklavž?" ..... "Meni je vaaeno," se odreše Miklavž, "naj bo to ali ono, magari če je tudi pečenka!" Ko el ja bU Skile Uko najboljše Izbral, aa ja pričel drgniti ob gospodinjo: "SI pe spet oblogi Žena kot oltar pa svetega Rašnjaga Telesa dan I Rdeč kljunček, zelena oblekica, prav kot capo-voznlk v dračju pri Ljubljanici. Samo nožic nimaš rdečih, kot jih Ima capovoznik, hal ha!" In Mati Barbara ga je zanlčljlvo pogledala: "Saj bi te kloflla, Skele, pa si mi prsumazan!" Z nepopisnim ponosom je odšla v kuhinjo. "Kaj pa kaj praviš o naših ceaarjih, Skile?" vpraša maaar. "Kaj čam reči, pri moji duši? Gospodje so raa, a meni nič na dajo; zaradi mana so lahko nad sami jo, pa tudi pod zemljo! Človek al je sam sebi najboljši cesar I Sikstum, sakatum!" "Gospodje pa gospodje! Pa denar Imajo!" dostavi mesar. * "E, kaj boš! Ga imajo, ali ga pa nimajo! Pravijo, da ima naš cesar več dolga nago las na glavi, kar bi prt nagovi pleši ne bilo tako veliko! Sikstum! Ga imajo, ali pa ga nimajo! Babnice pa Imajo val radi! Sakatum!" , "No, no!" ja hitel meaar. "Kdo jih pa nima! 8e fajmoštri včaai." "Ca jih la dobiti morejo! Sikstum! Samo, da jih včaai ne dobe! Sakatum V "Ljudje govore to ln ono!" je modroval "Oovoae, govore!" ja pritrdil Skile. "Poglej samo tu ssm, k Zidam »v »m!" "SI tudi ie kaj čul?" "Culi Čul! pa ne zgolj o kaplanu!" ja vpil Celjustnik. "O kom pa?" In meaarju Rebolju ae je od radovednosti vse napelo po obrazu. .. "Kaj boš kaplana vmea tlačil?" je k/ičal ribič. "So drugi, ki bi se radi pasli po Zidanovi detelji. BI se pasli Če se že niso pasli| Sikstum!" "Kdo vendar? Povej no! Ne imej ključavnl-oa na uatlh I" • "Kdo? Prvi je stari Češka, steklar i Mestnega trga.* ki ml preveč vrta tod okrpg! Potem pa je t Dunajske ceste mladi Smole r Ta pa kar alH v Zidano vo mam ko! In nekaj ti novem Rebolj : doživeli bomo čudne reči, tu pri žldanovih! Bakatum!" Nesrečnež v obrekovalnem svojem ognju nI čutU, da ja vatopila mati Barbara. Slišala je go-* vorieo o staram ateklarju a Mestnega n-ga ln e mladem Smoletu z Dunajske ceste. Pojasnila ni sahtavala, kar JI Js bilo Itak vss jasno. Jed In pijačo, katero je noaila v rokah, ja takoj odložila. pristopila k Skitetu. ki ni alutll nevarnosti, ter mu — ssk nk — od daana ln Im prtlotlla dve gorkl. da se Celjustniku v hipu fnzvonill val zvonovi Kranjska defctk. "To ja pe moj sakatum, MlkUs«t" ja dala porogljivo- "Sedaj pa grem. de si umi jen. roka." m* Mlklsvt je takoj v ae slesel. J _MKaj pa sem rekel, Barbara T ja zastokal "Mih., ali sam kaj rahel?" Miha Bebilj je točno odgovoril: "Nlčasar nisi rekal!" ' " "No, vidii, Barba!" In Že bi se Miklavž Celjustnik razjezil, da nisU tedaj vstopila dva nova goata. Pri vstopu sta snela visoka, siva cilindra z glave ter krenila proti posebni sobi. Ko je starejii snel svoje pokrivalo, ae je prikazal pleiasti, podolgasti in ostri obraz, ki ga je tedaj že poznal vsak ljubljanski otročaj. "Ježeš, cesar!" je viknil Skile. "Miha, aedaj pa odrijiva! Na enkrat bo vse polno policajev!" Mihu ni bilo treba prigovarjati. Pustila sta jed In pijačo ter jo odkurila, kakor bi gorelo za njima. Tudi domača mati je odhitela iz sobe. Ona dva sta pa vstopila v gosposko pivnico, v tako imenovano ekstraaobo. Razgrnila sta plašče ter prisedla k mizi. Oba sta bila nekako v škripcih, a cesar Franc še posebno* "Grof Wallenstein!" je izpregovoril suho-tno, "ta ekfpedicija ostane med nama! Nočem nikakih posebnih govoric!" "Kakor ukazujete, veličanstvo!" "Dobro I Je torej v redu!" Prisukala se je mati gostilničarka. Ko je videla, kak gost je obiskal njeno gostilnlco, je odfrfotale v svojo sobo, da si je preodela opas-ntk ln svilnato zavratno ruto. Ko je vstopila, je bila kakor iz perila vzeta in na njenem lepem obrazu se je vsa žarilo. Sam cesar je prišel k njej! Kaj takega Zidanova hiša še ni doživela in ne bode teko kmalu zopet doživela! Sam cesar! ^Tz veliko všečnostjo so jo objemali vladarjevi pogledi. Pa je ti pogledi niso spravili prav nič v zadrego. Pogumno mu je vračala poglede a pogledi. . , tl, "Verfluchter Kari!" Pri tem je mislil cesar Franc na svojega "ruskega" brata. "Grof," se je obrnil k adjutantu, "to severno veličanstvo nima slabega okusa!" "Prišla sva na ledice, veličanstvo!" je vrnll Wallensteln ponižno. Cesar se obrne k domači gospodinji: "Mati, ruski moj brat mi je pravil, da se dobe pri v*s prav dobre ledice. He?" "Gospod ceear, gotovo In smejala se je, da je kar zvonilo po sobi. Obraz pa se jI je svetil kakor kres na hribu. 'Torej ledice!" 4 4 "Dva porcijona aava! Kaka čast, gospod cesar! Torej dva porcijončka in cel kromplr&k zraven! Kaka Čast! Kaka časti" "Wallenstf»in, vi jih tudi naročate!" "Kakor ukazujete, veličanstvo!'4 "Torej dvakrat ledice!" Odhitela je. "Ste opazili, grof Wallenstein, kak obraz ima ta ženska? Ne čudim ae, če zahaja ruako vellčanstvh k njej na ledice!" "Kakor spofelad je!" vzkipi grof Walltn-steln. "U škoda je, da je omožena!" Cesar je zavil svoj obraz v znano svojo pfe-zlrijlvoat: " "Omožena ali neomožena! Prišla sva k njej na ledice, na klelo vino, o katerem ja govoril ru-aki car. Zapomnite al to še enkrat, grof Wal-lenataln!" "Popolnoma po ukazu!" Mama 2idanka je prineala dva porcijončka ladic, v beli omaki, malo oklsanlh, da so ja takoj cela soba napolnila s prijetno vonjavo. Postavila je vse na mizo, a prinesla tudi belega kruha in kislega dolenjakaga vina. Ceear ja pričel jeati, a jedel je a tako slastjo, da ga je bilo radost gledati. Mlada goepo-dtnja je kar It mizi prisldla in niti za tronotek -ni obrnila pogleda a ceaarjevega obraza. Mladega pobočnika, grofa Wallensteins, aa njo sploh nI bilo na avetu. Bila je prekanjena liaka,,te Zidanova mati. 1 "Prav pravi rualci brat! Kaj takega vsa žive dni avojega življenja nisem jedel!" Z zadovoljstvom al je brisal usta.. Mladi ženi je areče prikipela do vratu. 1 , "Pa ie kaj pridite, goapod cesar!" je zaftvr- Pogledal jo ja, in lepa se mu je zdela: "Ce bom utegnil!" "Dosti je dela! Gotovo 1 Vsak ima svojs delo, gosin*! cespur!" % lepil je kupico rdAega dolenjca. Malo se ja atraaal: "Kislo jet" "Pa adravo, gospod caaar!" Niti sa trenotek ni obrnila očess od njqpL ln ceear je Izpregovoril francosko: "(£a-/UJH«.. K.ui kako me ne|Menehoms gleda? To K reja! In tudi vino greje!" — Otožno J« potem pristavil: "Raa bi bilo prijetno, te bi smel čk*ek vetikrat takole v gostilne zahajati!" "Cemu bi ne smeli T ja vprašala milokno. "Eh. moj Bogr je vzdlhnU. "8ej tudi Žene In zekonake lene ste včesl sitne !f BB tSm V h votlo luč ogrom ■ateljeja, pead JujMto*« lemr>e, kakor ovce pred viharjem ne junaško zgneteni v gručo med kupe pohištva. kulis, ulic, stebrov, podzemeljskih jam, mostov — kakor med ruševinami raz-streljenega mesta. Morda so pred mak) leti slično postajali med sličnimi ruševinami, toda resničnimi v gruči, turobni in molčeči — oficirski zbor poražene armade? Izprva so se sramovali drug drugega. Ne radi svoje ubožno-ati, ki jih je napotila, da glumijo za film.HT vsaki drugi vlogi bi bi-radostno sodelovali. Toda sami pred seboj so se sramovali, da sedaj za komedijo glumijo vse ono, kar je bilo ponos in <£aat njihovega nekdanjega, glavnega in lepšega življenja. Toda 0 mučno razpoloženje ni dolgo trajalo. Delo jih je pričelo zanimati. Vročični tempo tega posebnega atelijerskega miljeja jih je potegnil seboj v pol umetniško, pol tehnično sodelovanje. Oblek 1 ao svoje stare uniforme ... in čudež je prišel. Ko so sedaj stopali med kulisami v svojih uniformah, rožljanje s sabljo in o~ strogo, z zvezdami na ovratniki, odlikovanji na prsih — ja nad njimi pričela delovati neka bolna domišljija, neke vrste blaznoat mase. TI povečini že osiveli civi-isti, ki so v zadnjih letih pretr peli mnogo gorja in gotovo izgubili veselje nad igračkanjem — sedaj so se zravnali in«vzbočili n s ponosnim smehljajem so pričeli glumiti svoj korzo, kakor dečki, katerim je božiček prinesel sabljo ip čako. Pa to bi bilo že razumljivo v ateljeju. Toda v garderobi se je reč nadaljevala. Krojsči so kar gledali! Starejši in ne baš bedasti gospodje so pričeli tekmovati med seboj, kdo dobi višjo šaržo, ki mu jo bo krojač prišil! Dvorili so krojačem ln jih iz avojega beraškega honorarja hoteli še podkupiti za več zvezd! Sklicevali so se na svojo prošlost in zasluge in mobilizirali vsako v ateljeju in podjetju možno protekcijo, da —-"napredujejo v rangu"! Sedaj so že docela pozabili v resničnost, kakor pravi blazniki. V ateljeju so za urico zagospodovali duhovi stare c. in kr. armade. V pavzah, med razgovorom, so se porazdelili v skupine, toda po — šar-žah. Poročnik je zopet stal 'mirno" pred svojim "generalom" po krojačevi milosti, če je ekscelen ca blagovolil želeti vžigalico za cigareto. "General" je surovo o-6tel 'nadporočnika", ki je prišel brez rokavic k "raportu" — ta scena je bila med filmskimi — in statist s 80,000 K honorarja za večer je pred drugim statistom enakim honorarjem stal 'mirno* in si samega resničnega re-špekta ni upal dihniti. Stari gospodje so bili zares veseli. Smeli so si prišiti redov in odlikovanj po mili volji. 2e zato bi se bili prav radi udeležili glu-me, tudi zastonj. Eden režiserjev je med delom lz stvarnega razloga zahteval od sotrudnika. naj avoja odlikovanja odloži. Ta gospod niti ni hotel dalje sodelovati! Ta sicer prav razumni, že štiridesetletni mož je vlažnih oči prišel k meni in ginljivo prosil da bi smel svoja odlikovanja obdržati do kraja filmanjal^^^ To nI bilo več glumljenje. Pričelo ja strašiti. Ko je mladi, brezpomembni igralec, ki bi imel glu< miti cesarja Karla — le radi fra-pantne fizične sllčnoati mu je bile poverjena ta vloga, za kino i-ma sicer še premalo prakse — ko je torej v cesarski uniform ta mladenič vstopil pred aparat in glumil svojo vlogo, ga je režiser zaman zmerjal z najbolj komičnimi pridevki in eksercirmlB njim, da mu mladenič ni ušel okvira za mišljeni kinematografski posnetek. Toda vse to gospodov nI prebudilo. Pretresen In trepetejočih ustnic so zrli pred svojim "vladarjem" — za živa ga morda nlao nikdar videli, gp-tovo ne iz tolike bližine — in seftej so doživljali največje avoje doživljanje, avojo najglobljo močijo. Ta blaznost sa je oficirjem brala s lic ie kratenj tako jaano, da so režiserji in delavci ki ao doslej nad njimt zabavali, postali pri tem prizoru ganjeni in raani. To ni bila več komedija niti otročarije, ampak peihoza masa. Stara, zopet iz omare privlečene nekdanje obleka ja premotile njih dule. Noše je ležale v grobu, toda prošlost jsia ftlve v teh glavah, Na muzeje In ne U bel na sres je treba pritrditi krepke Evo. takšne je moderna stori ja o renjkih, ki >aaj hodijo" Energije v aamllk Inženir Charles Parson je imel pred kratkim pred zbranim občinstvom predavar«Je, ki je vzbudi-o v strokovnjaških krogih veliko pozornost. Parson hoče izkopati v zemljo jamo, globoko nič manj kot 19 kilometrov. Kopanje bi trajalo po njegovih računih 15 et in bi stalo 20 miljonov funtov šterlingov. V tej globečir.i upa dobiti Parson nove zemeljske energije. Znano je, da vlada v zemlji ze štiri kilometre globoko taka vročina, da vre voda. Razen teJ lu Atlantskega oceana čudne ri. be in nepoznane morske pošasti Upajo, da se jim bo posrečilo vlo-viti kak živ eksemplar velika* ske sipe, od katere so se dosld! našli le deli v želodcu drugih ve.! likih morskih živali. Ekspedicija ima na razpolag®] v to svrho posebe opremljeno djo "Arcturnus", ki ima na rilcu napravo za prodiranje v gost« haloge Sargaškega morja, w zadnji strani pa nekake mreže, I da se vijak parnika ne zaplete r morsko travo, sicer bi se zloma. 1 Potem bi bila ladja nemara ^ gubi jena, ker bi se ne mogla premakniti z mesta in bi morah obtičati v travi sredi neizmerne, ga oceana. Ekspedicijska ladja bo nt-raznih krajih Sargaškega morja Zasidrala in potem se bodo preiti kale globočine morja z različnimi sredstvi. Računajo, da bo trajala ekspedicija do jeseni. 8 DNI D0 LJUBLJANE! preko HA VRE — parlikega pri. •tanišča s ogromnimi parniki u olj« j-■;■-;.,• 28. FEB. - 18. feb. Kabine tretjega razreda s umivalniki in tekočo vodo sa 2. 4 ali 6 oseb. Frsneoska kuhinja in pijača. x cfreaeh J&u 19 STATE ST. NEW Y0U • :?K sli lokalni ages«k DA SKUHAŠ DOBRO Pt yof PISI PO NASE P|lODUKTB.^ imamo v zalofl slad, hmelj, tisto ln vse droga potrebščine. PoaksaiU in s* prepričajte, ds Je doijjfe pri sm, kuhani vodne U »nsjboljši la ss|» asj&r ! Grocerijam, slsdaisrjera In t prt-dajala« žeUsnin« dala« primer* f» post pri Wjih naročilih. Piiit« ps infomadl« ns: . FRANK OGLAR, S4S1 Superior Av«ans. Cleveland. a Upa ■ ■ e« I Is ■ * v ■ K i fv • . 1 ■ • ' Bf: a; • \ ■ i w « a a a a a ' a a a a a a a a a a I; a a a a ML a sprejema vsa obrt it: v tiskarsko dela. *Tlska vabila za veselice in shode, vizitnicc, časnike, knjige, koledarje, letake itd. ▼ slovenskem, hrvaškem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in dragih.J > * vodstvo tiskarne apelira ra članstvo s. h. p. j., tiskovine naroča v svoji ^ CENE ZMERNE, UNUSKO DELO PRVE yRsn$. . ^ * w # ff v4'*,»i - j rN-f, ij-T, - V' rAL/ ^ , , ■ 1 VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE. Pišite po informacije na naslov: a N. P. J. Printery, 2667-69 South Unmdala Avenuc, Chicago, m J« TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI VSA UST MENA POJASNILA.