št. 4-5 APRIL—MAJ Maj — mesec dela in mladosti VOŠČILO TOVARIŠU TITU Izdaja živilski kombinat ŽITO — 61000 Ljubljana Šmartinska 154 »ŽITO« LJUBLJANA n. sol. o. šmartinska 154 TOZD MLINI LJUBLJANA n. sub. o. TOZD PEKARNA LJUBLJANA n. sub. o. TOZD ŠUMI LJUBLJANA n. sub. o. TOZD MALOPRODAJA n. sub. o. TOZD IMPERIAL KRŠKO n. sub. o. Ljubljanska mladina se pridružuje prisrčnim čestitkam tovarišu Titu za rojstni dan. Štafeto so sprejeli in jo del poti nesli tudi Zitovi mladinci in mladinke, in sicer v ponedeljek, 11. aprila. Pred spomenikom na našem dvorišču so ob tej priložnosti pripravili kulturni program Zitovi mladinci skupaj s pionirji osnovne šole Jože Moškrič. Ob velikih zgodovinskih prelomnicah se rodijo ljudje, ki lahko bolje kakor^ razumejo zgodovinske zakone svojega časa, potrebe in hotenja družbe, k^ Ije kakor drugi dojemajo človekove težnje in interese ljudstva, ki vs| in znanje posvečajo boju za svobodo in neodvisnost, za srečo ljudstva, za dajanje smisla človeškemu bivanju. Za take Mnogo takih velikih ljudi je rodila naša dežela^ vovalne borce za ljudske pravice, slavne vojskg jene ustvarjalce nacionalne kulture in her£ spoštovanjem prehajajo iz roda v roje Skoraj četrt stoletja so vo^ sebične interese postavljaj^ tozd pekarna in SLAŠČIČARNA DOLENJSKA n. sub. o. na oblasti, dušili pl bi v njem zgori ko je ob Josi TOZD TRIGLAV LESCE n. sub. o. TOZD GORENJ n. sub. o., n- yi Kate rem jpina OŠ Jože le gimnastike OŠ tupina KK ZSMS in gjpfHn treznosti e se je preneslo a človeško dostojan- fito. Na slavnostni sprejem Tadosti smo vabili tudi delega-"vseh 00 ZSMS iz naše krajevne skupnosti, udeležile pa so se delegacije OŠ Jože Moškrič, Interevrope, Javnih skladišč, Emone, ter vojašnice Bratstva in enotnosti. znesel v neštete bitke delavskega partije, ki jo je potem, ko je prišel faših narodov v osvobodilni vojni in revolu-socialistične družbe. judstvo, delovni človek in delavski razred. Dojel je smo-Feda in sam postal izjemen soustvarjalec in graditelj novega, dojel, da pogoje za revolucionarna dejanja ustvarja aktivnost za-Fivnih sil. Linija Komunistične partije s Titom na čelu ni bila nikoli su-fmam, receptom, avtoritetam, ampak značilno jugoslovansko revolucionarna. Štafeto mladosti so mladinci Žita sprejeli na odcepu ceste za Javna skladišča in prinesli do kombinata, kjer je bila prisotna na svečanosti ob njenem prihodu. Po kulturnem programu pa smo jo ponesli do vojašnice, kjer smo jo predali vojakom, nato pa je nadaljevala pot po ostalih ljubljanskih občinah, ter se 18. aprila priključila zvezni štafeti mladosti, ki je takrat prispela v Ljubljano. o obdav-in storitev v ica-, ki bo ugotavljala kršitve delovnih obveznosti v več tomeljnih organizacijah. Za-kon določa tudi, da mora biti določeno število članov disciplinske komisije izven TOZD in jih volijo delavci 2 liste, ki jo določi zbor združenega dela občine, v kateri je TOZD na predlog sindikata. V členih 202 in naslednjih govori zakon o postopku po katerem se odvija ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti. Pri tem je zakon ohranjen veljavne r°ke in pa predvsem poudaril vlogo sindikata v celotnem ipoteku postopka. Zakon o združenem delu je začel veljati 8. dan po objavi v uradnem listu SFRJ. S tem dnem je prenehala veljavnost nekaterim zakonom, temeljne organizacije združenega dela pa morajo svoje samoupravne splošne akte uskladiti s tem zakonom v rokih, ki si jih določi0 v programih za izvaja-nl'e tega zakona, najpozneje pa v dveh letih njegove uveljavitve. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih Prvega januarja 1977 je začel v SR Sloveniji veljati Zakon o zakonski zvezi lin družinskih razmerjih, ki je celovito obdelal problematiko, prej zajeto v Zakonu o zakonski zvezi iz leta 1946, Zakonu o razmerju med starši in otroki iz leta 1947, Zakonu o posvojitvi iz leta 1946 in Zakonu o skrbništvu iz leta 1965. Našteti zakoni so bili v pristojnosti federacijo in jih je izdala zveza z veljavnostjo za vso Jugoslavijo. Novi zakon je reguliral tudi snov zajeto prej v Zakonu o premoženjskih razmerjih med zakonci iz leta 1950 in snov iz Zakona o rejništvu iz leta 1960, kar pa je že prej sodilo v republiško pristojnost. Razen formalnih novot, iki jih je ta zakon uvedel z enovitim urejanjem pravne problematike s področja rodbinskega prava, pa je novi zakon uvedel tudi nekaj vsebinskih sprememb. Predvsem je poudariti, da je po novem zakonu izenačena izvenzakonska skupnost z zakonsko zvezo v pravnih posledicah med part-nerjima. Že po naravi same stvari pa takšno izenačenje ne more biti popolno. Dolžnost skupnega življenja zakoncev, ki je temeljna posledica zakonske zveze v izvenzakonski skupnosti sploh ni dolžnost ampak je nujni pogoj takšnega razmerja, tako da pojmovno ne moremo govoriti o izvenzakonski skupnosti, če ni skupnosti življenja. Upoštevati je tudi, da lahko partner, ki noče prostovoljno izpolnjevati svojih dolžnosti, vsak čas zapusti drugega partnerja in na tak način skupnost razdre. Kakor nastanek, tako je tudi prenehanje skupnosti neformalno, ni odvisno od obstoja okoliščin, določenih v zakonu, tako kot je to pri razvezi zakonske zveze. V uvodnih določbah so razen določitve vsebine postavljena načelna izhodišča zakona in opredelitve posameznih institutov in razmerjih, ki jih zakon ureja. Posebej je opozoriti na določbo s katero se uresničuje ustavno načelo o popolni enakopravnosti nezakonskih otrok z zakonskimi (čl. 235/3 Ustave SRS); pravice in dolžnosti otrok do staršev -in sorodnikov in obratno, pravice in dolžnosti staršev in sorodnikov do otrok niso odvisne od tega, ali so otroci rojeni v zakonski zvezi ali izven nje. Glede na popolno izenačitev nezakonskih otrok z zakonskimi Zakon nima več predpisov o pozakonitvi. Novi zakon je nadalje v znatni meri povečal obseg nalog socialnega skrbstva na področju zakonske zveze in družinskih razmerij. Nekatere teh nalog so novost v rodbinski zakonodaji: ustanovitev zakonskih svetovalnic, in skrb za vsakoletno valorizacijo preživnin, druge pa so prenešene iz pristojnosti sodišč na občinske skupnosti socialnega skrbstva. Tako je po novem organ občinske skupnosti socialnega skrbstva pristojen, da dovoli sklenitev zakonske zveze med skrbnikom in varovancem oz. med bratrancem in sestrično in da dovoli mladoletnikom skleniti zakonsko zvezo: pristojen je tudi, da opravi spravni poskus v razveznih postopkih. V pravu zakonske zveze (drugi del zakona) je najprej opozoriti na novo določbo, ki po eni strani zahteva od družbene skupnosti, da z 'izobrazbo, zdravstveno vzgojo s pomočjo strokovnih služb in zakonskih posvetovalnic omogoči bodočim zakoncem, da se prijavijo za skupno življenje, zakoncem pa pomaga pri izvrševanju njihovih medsebojnih dolžnosti in dolžnosti do otrok, po drugi strani pa zavezuje bodoče zakonce, da pred sklenitvijo zakonske zveze obiščejo zakonsko posvetovalnico Bodoča zakonca morata potrdilo o obisku zakonske posvetovalnice predložiti matičarju ob prijavi nameravane sklenitve zakonske zveze. V razpravah o zakonski svetovalnici so biti številni glasovi zoper obveznost obiska češ, da predvsem pomeni protiustavno omejevanje svobode odločanja o sklenitvi zakonske zve- ze. Zakonodajno pravna komisija Skupščine SRS ni bila tega mnenja. Obveznost obiska zakonske posvetovalnice, sicer otežuje pogoje za sklenitev zakonske zveze, vendar predvsem v interesu bodočih zakoncev, ki se morata, da bi njuna odločitev o sklenitvi zakonske zveze res bila zavestno svobodna, seznaniti z vsemi posledicami svoje odločitve, tako glede njunih medsebojnih razmerij kot tudi z možnostmi za uresničevanje njune ustavne pravice do svobodnega roditeljstva (čl. 233 Ustave SRS) in glede njunih razmerij do otrok. Ker pa zakonska zveza ni zgolj privatna zadeva zakoncev, ampak je kot najpogostejši temelj družine tudi stvar interesa družbe, je zakonodajalec po ustavi upravičen in tudi zavezan (čl. 235/L Ustave SRS), da tako uredi način sklepanja zakonske zveze, da bo odločitev bodočih zakoncev res svobodna, posledica resne presoje, na katero naj odločilno vpliva tudi obvezna priprava na zakonsko zvezo. Zakonske svetovalnice morajo ustanoviti občinske skupnosti socialnega skrbstva v treh letih od uveljavitve zakona tj. od 1. januarja 1980. Da bi svetovalnice lahko spolnjevale svoje naloge, bodo morale biti primerno organizirane, imeti bodo morale strokovnjake, ki bodo sposobni zagotoviti ustrezno stopnjo in kvaliteto informiranja na področju psihologije, zdravstva, socialne politike in prava, zgraditi bo treba sistem informiranja in izdelati programe. Ker je za vse to potreben daljši čas, je obveznost obiska svetovalnice in predložitve potrdila o svetovanju odločena do 1. januarja 1980. Pri premoženjskih razmerjih med zakoncema je novi zakon v glavnem prevzel ureditev po prejšnjem temeljnem zakonu o zakonski zvezi, vendar pa je normiral princip, ki kaže predvsem na pravičnejše vrednotenje dela žene: pri delitvi skupnega premoženja se šteje, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, če zakonca ne dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. Nova je tudi določba, da se skupno premoženje lahko razdeli tudi ob prenehanju ali razveljavitvi zakonske zveze, pa tudi, v času trajanja zakonske zveze in sicer, bodisi po sporazumu zakoncev, bodisi na zahtevo enega ali drugega zakonca. Doslej je bilo v teoriji in praksi nesporno, da se skupno premoženje deli ob prenehanju ali razveljavitvi zakonske zveze; možnosti, da se premoženje deli tudi v času trajanja zakonske zveze po sporazumu zakoncev ali na zahtevo enega ali drugega zakonca, pa nekateri niso priznavali. Zato je pravilno, da je zakonodajalec nedvoumno rešil to vprašanje. Razveza zakonske zveze je z novim zakonom temeljito reformirana. Zakon pozna samo er, razvezni razlog; nevzdržnost zakonske zveze. Če je zakonska zveza iz kateregakoli vzroka nevzdržna, sme eden ali drugi zakonec zahtevati razvezo. S to določbo daje zakon večjo ingerenco družbi v nadzorovanju razvez, kajti sodišče mora v vsakem posamičnem primeru raziskati kompleksno stanje v zakonu, da bi lahko ugotovilo, ali naj se zakonska zveza razveže. Na ta način se nasproti prejšnjim predpisom tudi omejuje možnost razveze, ker se lahko zakonska zveza razveže samo tedaj, če sodišče ugotovi, da je nevzdržna. Po prejšnjem zakonu je zadostovalo v primeru tako imenovanih obsolutnih razvezanih razlogov samo obstoj določena dejstva npr. prešuštva, zlobne oz. neupravičene zapustitve ipd., in ni bilo potrebno ugotavljati, ali je to dejansko pripeljalo do omajanosti zakonskega razmerja. Novi zakon izhaja iz stališča, da je za družbo pomembno samo vprašanje, ali je zakonska zveza že tako globoko in trajno omajana, da je ni več mogoče rešiti (tj. da je nevzdržna). V takem primeru je treba zakon razvezati, ne glede na vzrok in odgovornost za nevzdržnost, kajti nadaljnji obstoj zakonske zveze ni niti v interesu zakoncev niti v interesu otrok, s tem pa tudi ni v interesu družbe. Ker odgovornost za omajanost ni pravno pomembna, se lahko zakonska zveza razveže tudi na zahtevo zakonca, ki je kriv za tako stanje v zakonski zvezi. Vprašanje krivde se ne postavlja, sodišče je ne ugotavlja. V tem smislu pomeni veljavna ureditev ublažitev sedanjih pogojev za razvezo. Iz tega sledi, da je v veljavnem zakonu dosledno izpeljano sodobno pojmovanje razveze kot zdravila za neuspele zakone, ki v no- vejših, posebno pa v socialističnih zakonodajah izpodriva koncept razveze, kot (indirektne) sankcije za kršitev zakonskih dolžnosti. Družbena kontrola nad razvezo, imanentna konceptu razveze kot zdravilu za neuspele zakone, je v novem zakonu odpravljena ali vsaj zmanjšana z uvedbo sporazumne razveze. Če sta se zakonca sporazumela, da se razvežeta, ni nobene potrebe, da bi sodišče ugotavljalo nevzdržnost zakonske zveze in tako razgaljalo osebna, intimna razmerja zakoncev; ni potrebno, da bi zakonca »bredla skozi nekoristno umazanijo ločitvenega procesa«. Pri sporazumni razvezi mora biti dolžnost sodišča le v tem, da ugotovi, da so primerno zavarovani interesi otrok in da sta zakonca uredila medsebojna razmerja, predvsem premoženjskega značaja, da ne bi kasneje prišlo do sporov. Zakon zato določa, da lahko sodišče razveže zakonsko zvezo na podlagi sporazuma zakoncev, če sta predhodno sklenila dogovor o razmerju do svojih otrok (o njih varstvu, vzgoji in preživljanju), ki ga je dolžno sodišče oceniti s stališča koristi otrok in če sta se dogovorila o delitvi skupnega premoženja o morebitnem preživljanju zakonca in o stanovanju. Med pravnimi posledicami razveze zakonske zveze je v zakonu nekaj novih rešitev samo v ureditvi preživljanja zakonca po razvezi. Ker pri nas ni več mnogo zakonskih zvez, ki bi pomenile tragično nujni pogoj eksistence zakonca, izgublja preživljanje po razvezi pomen osnovnega in trajnega vira življenskih sredstev — to postaja osebno delo. Do preživljanja je zato po novem zakonu upravičen samo zakonec, ki ne more delati, in tudi sicer nima sredstva za življenje. Vprašanje krivde za razvezo tudi za preživljanje ni več pomembno; pri odločanju o preživljanju pa sodišče lahko upošteva vzroke, zaradi katerih je postala zakonska zveza nevzdržna. Na podlagi te določbe bo lahko sodišče kljub obstoju pogojev zavrnilo zahtevek na preživljanje, če bi bila določitev preživnine nepravična glede na ravnanje in obnašanje zahtevajočega zakonca med zakonsko skupnostjo v razmerju do zakonca, ki naj bi dajal preživljanje. Preživnina se lahko po novem priznava tudi samo za določen čas, dokler si razvezani zakonec ne uredi razmer, npr., da si prej nezaposlena žena poišče zaposlitev. Predpisi novega zakona o preživljanju temeljijo na principu socialne pravičnosti, krivda za razvezo ni upoštevana. Če si zakonec ne more sam zagotoviti sredstev eksistence, ali če je zaradi zakonske zveze v bistveno slabšem položaju glede pridobivanja, je dolžan to breme po razvezi prevzeti drugi zakonec, če je to v njegovi moči. Med določbami o razveznem postopku je zanimiva nova ureditev spravnega poskusa. Ta se je v dosedanji praksi opravljal dokaj formalistično in zato pogosto ni imel željenega učinka. Po novem opravljajo spravni poskus skupnosti socialnega skrbstva in sicer tako v primeru, če zahteva razvezo s tožbo en zakonec, kot tudi v primeru, če zahtevata zakonca sporazumno razvezo. Zakonca se morata spravnega poskusa udeležiti osebno brez pooblaščencev. Če zakonca ne prideta na spravni poskus, praviloma trpita pravne posledice, ki so določene v korist zakonske skupnosti: če sta sporazumno predlagala razvezo se šteje, da je predlog umaknjen; če ne pride tožnik, se šteje, da je tožba umaknjena. Osebe pristojnega organa občinske skupnosti socialnega skrbstva, ki vodijo spravni poskus, si morajo skupno prizadevati, da se zakonca poravnata, opozoriti ju morajo na vse posledice razveze zanju in za njune otroke. Pri pravni ureditvi razmerij med starši in otroci se je najprej zadržati pri določbah o ugotavljanju izvora otroka, predvsem o ugotavljanju nezakonskega očetovstva, kajti izboljšanja pravnega položaja oziroma izenačitve položaja otrok, rojenih izven zakonske zveze s položajem zakonskih otrok je lahko deležen le tisti otrok, katerega očetovstvo je ugotovljeno. Zakon mora zato ugotavljanje očetovstva urediti tako, da bo otrok z neugotovljenim očetom čim manj. Upoštevati je, da mora biti spričo nizke moralne zavesti, pogostih pojavov sebičnosti in neodgovornosti, ki se kažejo tudi v tem, da nezakonski očetje nočejo prostovoljno pripoznavati otroka za svojega, poseben poudarek na sodnem ugotavljanju očetovstva. (Nadaljevanje na 10 strani) Po programu mladinske organizacije je bila sklicana tudi ustanovna konferenca Krajevnega sveta ZSMS Nove Jarše. Konference so se udeležile le tri 00 ZSMS. Poudariti je potrebno, da se te konference ni udeležil nihče z Občinske konference ZSMS, čeprav bi morali oni oz. Konferenca mladih iz krajevnih skupnosti speljati konstituiranje Krajevnega sveta ZSMS. Opozarjamo vse interesente, ki bi se hoteli vključiti v MPPČ (Maldinska partizanska pohodna četa), naj se čimprej prijavijo pri referentu za LO in DS v svoji TOZD, ali pa direktno, pri TOME MICHELU iz računskega centra (DSSS, soba 7). MPPČ intenzivno obuja revolucionarne tradicije NOB in neposredne vezi med borci II. grupe odredov, je izobraževalna baza mladih v smeri pridobivanja moralnih vrednot socialistične družbe. MPPČ je že po samem načinu predvsem pohodna. Pohodov je lahko več vrst: orientacijski pohod, pohod po poteh revolucije, pohod, ki naj mladino spozna z značilnostmi naše ožje in širše okolice, tekmovalni pohod. Torej interesenti, pohitite! Po programu komisije za šport in rekreacijo se je začelo prvenstvo v malem nogometu med mladinskimi ekipami v TOZD. Odigrana je bila že trening tekma in sicer med ekipama DSSS in TOZD Pekarne Ljubljana. Zmagala je ekipa TOZD Pekarne z rezultatom 8:4 (2:2). Ob tem rezultatu naj sporočim, da so ekipe lahko mešane (mladinke in mladinci), vendar morajo biti zaposleni v tisti TOZD, ki jo zastopajo. Opozarjam tudi referente komisije za LO in DS po TOZD, da se bliža rok za evidentiranje v prostovoljne enote TO. Prosimo, da spisek evidentiranih članov pošljete čim prej predsedniku komisije. Brigadirji! Razporede letošnjih delovnih akcij ste lahko prebrali v biltenu GIN-SENG, vendar do sedaj še nismo dobili nobene prijave. Upam, da je dovolj takih, ki bi radii šli na MDA, zato naj jih spomnim, da je potrebno o njihovi odsotnosti (čas za izredni plačan dopust nad 7 dni odobri delavski svet TOZD) še veliko dogovorov in razprav v 00 ZSMS, ki ga pošilja na določeno mladinsko delovno akcijo. KAKO PRODATI? Kruha je veliko vrst. Imamo belega, črnega, rženega, koruznega — le kdo b: vse našteval. »Hlebček« je ime prodajalne v našem mestu, kjer imajo vse vrste kruha, peciva in sladkarij, za vsak okus jn denarnico. Sploh je naša prodajalna hudo glci/nik 10 V zakonu je nova določba, po kateri ima organ socialnega skrbstva posredovalno vlogo pri ugotavljanju očetovstva oziroma možnost, da vpliva na odločitev očeta nezakonskega otroka, da pripozna, otroka za svojega: ko dobi občinska skupnost socialnega skrbstva matičarjevo obvestilo o rojstvu otroka, pokliče mater, da izjavi, koga šteje za očeta. Če mati to pove, pokliče občinska skupnost socialnega skrbstva tega moškega, da izjavi ali je otrokov oče. Taka izjava velja za pripoznanje očetovstva. Če do pripoznanja ne pride, lahko otrok toži na ugotovitev očetovstva. Po veljavnem zakonu je za tožbo na ugotovitev očetovstva predviden poseben prekluzlivni rok. Toži se lahko dokler otrok ne dopolni 23 let. Če pa je domnevni oče umrl, se lahko vloži tožba samo v roku enega leta po njegovi smrti. Po novem bo lahko pripoznal očetovstvo moški, ki je star vsaj 15 let, če je le razsoden. Pravno domnevo, da je oče otroka, rojenega v zakonski zvezi ali 300 dni po prenehanju zakonske zveze, mož otrokove matere, lahko poleg materinega moža, matere in otroka spodbija po novem tudi tisti, ki misli, da je otrokov oče. Tožbo mora vložiti v enem letu od tedaj, ko je bilo vpisano očetovstvo v matično knjigo. Otrok lahko toži samo v času petih let po polnoletnosti, za mater je rok od sedanjih šestih mesecev podaljšan na eno leto od otrokovega rojstva; za očeta velja po novem subjektivni in objektivni rok. Subjektivni rok — ki je podaljšan na eno leto — začne teči od tedaj, ko oče zve za okoliščine, ki opravičujejo sum, da otrok ni njegov, objektivni rok petih let pa začne teči z otrokovim rojstvom. Roki so podaljšani zaradi spremenjenega načina življenja, za objektivnim rokom petih let za očeta pa se je vendar hotelo zavarovati trajnost razmerja, čeprav na račun materialne resnice. Pri določbah o ugotavljanju očetovstva upošteva novi zakon tudi možnost umetne osemenitve kot enega izmed načinov za svobodno odločanje o rojstvu otrok. Ugotavljanje očetovstva za otroka, spočetega z umetno osemenitvijo matere ni dovoljeno. Pravne ureditve pravic in dolžnosti staršev in otrok, posebne roditeljske pravice, veljavni zakon ni bistveno reformiran glede na prejšnje pravne predpise. Omeniti je le naslednje pomembnejše novosti in spremembe: — starši, ki ne živijo skupaj z otrokom, imajo pravico imeti z njim osebne stike, razen če občinska skupnost socialnega skrbstva glede na korist otroka ne določi drugače. Pravica do stikov je sedaj urejena le za primer razveze zakonske zveze otrokovih staršev. Po novem ima pravico do stikov roditelj v vseh primerih, ko nima otroka pri sebi, tj. razen v primeru razveze in razveljavitve zakonske zveze tudi tedaj, če je otrok rojen izven zakonske zveze, pa roditelja ne živita skupaj, če je otrok roditelju odvzet, če je dan v rejništvo, morebiti celo tedaj, je roditelju odvzeta roditeljska pravica. — Roditelj, ki nima otroka pri sebi, odloča sporazumno z drugim roditeljem o vseh vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov bodoči razvoj. Ta določba je izjema od pravila, da izvršuje v primeru, če starši ne živijo skupaj, roditeljska pravico samo tisti od njiju, pri katerem otrok živi in omogoča skupaj z določbo o osebnih stikih določeno kontinuiteto v razmerju med roditeljem in njegovim otrokom in vsaj delno uresničitev želje roditelja po nadaljevanju skrbi za otroka; — Po novem lahko pridobi po odločbi sodišča popolno poslovno sposobnost tudi mladoletnik, ki je postal roditelj, če so za to podani važni razlogi. Taka ali podobna določba, ki zlasti materi izven zakona rojenega otroka omogoča, da sama skrbi za koristi svojega otroka, je vsekakor potrebna. Pri preživljanju je omeniti določbo, po kateri lahko zavezanec in upravičenec preživljanja skleneta pred skupnostjo socialnega skrbstva dogovor o preživnini. Tak dogovor predstavlja izvršilni naslov. Zakon ima tudi določbo o obvezni vsakoletni valorizaciji preživnin glede na dvig življenjskih stroškov; valorizacijo bo opravila skupnost socialnega skrbstva, ki bo izdajala tudi odločbe o spremembah višine preživnine. Določbe novega zakona o posvojitvi se bistveno razlikujejo od ureditve po zakonu o posvojitvi. Novi zakon pozna samo popolno posvojitev, s katero se posvojenec popolnoma izloči iz rodbine naravnih staršev (kar pomeni, da vse medsebojne pravice posvojenca, naravnih staršev in drugih sorodnikov prenehajo) in preide povsem v rodbino posvojitelja, v kateri dobi položaj naravnega otroka posvojitelja z vsemi pravicami in dolžnostmi v razmerju do posvojitelja in do njegovih sorodnikov. Zakon ne normira nobenega razmerja med sorodniki, ki niso v razmerju starši-otroci. Zato določba o prenehanju medsebojnih pravic in dolžnosti posvojenca in naravnih sorodnikov oz. o nastanku medsebojnih pravic in dolžnosti posvojenca in sorodnikov posvojitelja za razmerja rodbinskega prava nima praktičnega pomena. Posvojitelji se vpišejo v rojstno matično knjigo kot posvojenčevi starši; popolne posvojitve ni mogoče razvezati. Pogoji za (popolno) posvojitev so taki, da omogočajo posvojitev otrok, pri katerih ni iz-gledov, da bodo lahko živeli s starši ali so ti izgledi minimalni. Po čl. 141 veljavnega zakona je mogoče posvojiti samo otroka, čigar starši so neznani, ali že leto dni neznanega prebivališča, ali ki so otroka zapustiti, ali pred pristojnim organom privolili, da dajo otroka v posvojitev. Pri tem zadnjem pogoju zadostuje v določenih primerih (če je enemu roditelju bila odvzeta roditeljska pravica ali če trajno ni sposoben izraziti svoje volje, tj. če je njegova volja defektna npr. zaradi duševne bolezni ali slaboumnosti), tudi privolitev enega roditelja. Posvojitve ni mogoče opraviti preden ne preteče eno leto od spolnitve enega od gornjih pogojev. Posvoji se lahko tudi otroka, ki nima živih staršev. Če zakon že določa, da ni potrebna privolitev roditelja, ki mu je odvzeta roditeljska pravica, bi bilo dosledno, da bi se lahko dalo otroka v posvojitev tudi v primeru, če se obema staršema odvzame roditeljska pravica, in to takoj, ko postane odločba o odvzemu roditeljske-pravice pravnomočna. S stališča določb o roditeljski pravici, posebno pa o odvzemu roditeljske pravice, ki bi praviloma bil trajen ukrep, se seveda postavlja vprašanje, ali je sploh v redu, da starši, ki jim je odvzeta roditeljska pravica s posvojitvijo za vedno izgubijo svojega otroka. Po novem zakonu se posvojitev opravi po predpisanem postopku in izreče z odločbo o posvojitvi. Pred odločitvijo o posvojitvi se lahko da otroka za določen čas v rejništvo bodočim posvojiteljem, da se ugotovi, ali se bosta posvojenec in posvojitelj lahko vživela v novi položaj in da bo posvojitev posvojencu v korist. Podobno kot pri zakonski zvezi je tudi pri posvojitvi določeno, da je posvojitev neveljavna, če niso bili izpolnjeni pogoji, ki jih zakon taksativno našteva. Postopek za razveljavitev posvojitve lahko uvede pristojni organ občinske skupnosti socialnega skrbstva po uradni dolžnosti pa tudi na zahtevo posvojenca, njegovih staršev in posvojitelja. V zakonu ni povedano, da z razveljavitvijo prenehajo posledice posvojitve, tako kot pri razveljavitvi zakonske zveze, samo za naprej. Pomembna novost zakona je določba o posvojitvi po tujem državljanu. Tujec lahko posvoji otroka, ki je jugoslovanski državljan le, če ni mogoče najti posvojitelja med našimi državljani. Za tako posvojitev je potrebno soglasje republiškega organa za socialno skrbstvo in republiškega organa za notranje zadeve. REJNIŠTVO Na določene spremembe, ki jih prinaša novi zakon v ureditev rejništva je vplivalo predvsem novo vrednotenje vloge in položaja rejništva. Omenjeno je že bilo, da rejnik izvršuje določena upravičenja, ki jih imajo sicer starši v okviru roditeljske pravice. Tu gre predvsem za varstvo in vsakodnevno, redno vzgojo rejenca. Zakon žal ni v popolnosti odstranil dosedanje negotovosti glede tega, ali gredo ta upravičenja rejnikom. Sicr pa je novi zakon razširil razloge, zaradi katerih se lahko da otrok v rejništvo (tudi če iz različnih razlogov npr. zaradi slabih materialnih razmer staršev otrok ne more živeti pri starših). V rejništvo se posebej lahko dajo otroci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Pri skrbništvu povzema novi zakon v bistvu prejšnjo ureditev. Zato zakon v tem delu nima pomembnejših vsebinskih novosti. Omembe vredna je morda le določba, da lahko funkcijo skrbnika prevzamejo tudi družbenoprav-ne osebe, ki potem imenujejo osebo, odgovorno za izvajanje skrbništva. Pravna služba UMRL JE DRAGO PERC Vsako slovo od prijatelja in delovnega tovariša je vedno težko in težje še toliko bolj, če to pride tako nepričakovano, kakor je prišlo tvoje od nas, Drago. Na dan pred našim velikim praznikom dela, ko smo skupaj pričakovali in proslavljali prihajajoče praznične dneve, polni načrtov, kako jih bomo preživeli — si bil z nami vred ves prešeren in razigran. Veselil si se, da boš dneve, za katere si tudi ti v svojem življenju mnogo doprinesel, praznoval sproščeno in z navdušenjem. Usoda ti tega ni naklonila. Ob zori tega dne si prekinil pot — pot, ki je tipična za slovenskega proletarca. Prišel si med nas iz Štajerske, kjer si se rodil kot sin revnega bajtarja ter že v rani mladosti videl in okusil vse krivice in težave takratnega časa. Mladost ti ni ostala v lepem spominu — saj si bil za mnogo tega prikrajšan, dano pa ti je bilo, da si se skupaj s tvojimi moral boriti za svoj obstanek ter iskal pot, ki bi vas pripeljala v boljšo bodočnost. Konec vojne, ko je naša domovina spet lahko široko zadihala v svobodi, si se takoj vključil z vso svojo mladeniško voljo in hotenjem v obnavljanje porušenega. Leta 1947 pa si prišel med nas mlinarje. Tvoja življenjska pot te je vodila iz mlina v Bistri v mlin Logatec, od koder si prišel v Ljubljano. Tvoja naravna nadarjenost in odločna delavska zavest sta ti omogočila nadaljni razvoj na tvoji življenjski poti. Izkusil si in videl — koliko in kaj je vse doseženega v delu, ki si ga opravljal od tvoje vključitve v mlinarski poklic do danes. Tvoja angažiranost pri delu in intenzivna samoupravna aktivnost je bila nagrajena z lepim priznanjem — redom dela — ki ti ga je dal predsednik naše socialistične republike tov. Tito. To priznanje ti je poplačalo vso tvojo zagnanost in te postavilo v vrsto najbolj zavednih samoupravljalcev. Poln načrtov in misli nas zapuščaš kot predsednik delavskega sveta DE Ljubljanskega področja kombinata »Žito«. Kolektiv, ki te je izvolil na to odgovorno mesto, te je spoštoval kot iskrenega zagovornika samoupravnega delovanja in kot zagovornika delavskih pravic. Mlajšim sodelavcem si — z namenom, da bi dojeli čas in pravilno ocenjevali in vrednotili današnjo stvarnost — vedno poizkušal prikazati pogoje, v katerih si ti in naš delovni človek moral živeti takrat, ko je trajala borba za življenje. Venomer si jim poudarjal, da moramo — poleg pridobljenih pravic — s polno odgovornostjo izpolnjevati tudi naše dolžnosti, ki so sestavni del naše samoupravne ureditve. Tvoj nenaden odhod pušča vrzel v naših vrstah. Ko se zavemo, da ne bo več tvojih dejanj in besed, šele spoznamo, da bomo morali vse to opraviti v bodoče brez tebe. Opravili pa bomo laže, ker nas bo spremljala misel nate in na tvoje opravljeno delo. Vsem tvojim, ki jih zapuščaš — se pridružujemo v žalosti — tebi pa za vse hvala in naj ti bo naša zemlja lahka. ________________________________________ nobel. Prometa je na milijone, osebje pa nikoli nima časa za odmor. Samo novi, temno rjavi kruh nihče noče. Ponujajo 9a prodajalke, ponuja ga Poslovadja, kupi pa ga nihče. — Kaj nam bo ta »kmečki« kruh — pravijo meščanke. — Za nas je predrag, nismo mi toliko gosposki pravijo vaščani, ki so Po opravkih v našem mestu in jih trebuh glasno °Pozarja na svoj obstoj. Trudijo se prodajalke, trudi se šef — temno rja-Ve9a kruha ne kupi nihče. Znižali so tudi ceno, enkrat, dvakrat, vendar brez rezultata. Nočejo ga ne mestni ne vaški. V tistih dneh pa so dobili prodajalca, ki je zagotovil, da bodo ljudje od nje-93 kupovali ta nesrečni kruh. Štruce je namesto na po-tice, zložil pod pult !iin čakal na ugodno priliko. Ob osmih je prišla Pe-Pelnikova Mara, žena mest-nega zdravnika, ki je bila sila pomembna prebivalka našega mesta. Vse kar je dejala Mara, je bilo prav, vse kar je oblekla, je bilo moderno in ženske so jo takoj posnemale; katerikoli recePt je povedala, že so vse hitele pripravljati te nove gurmanske specialitete. '—■ Kilo belega, lepo zapečenega in pet žemljic,— je zažvrgolela. Novi proda jalec j| je izročil naročeno, potem pa se je nagnil čez Pult in šepnil: ■ Dobili smo novo vrsto kruha, ki ga hranim za Prijatelje lin res dobre stranke. Tudi za vas sem Pat enega na stran! Izpod pulta potegne štru-c° temno rjavega kruha, ti 9a zavije iin izroči. Pepelnikov! so se oči kai zasvetile: • Odlično. Takoj sem vedela, da ste dober prodajalec. Tale kruh mi pripravite tudi za jutri, kar dve killi bom vzela. — In je odšla. ^apelnikova Mara pa ne ' bila, kar je, če se ne bi takoj pohvalila vsem prijateljicam, da je dobila izre-den kruh, iki je zelo zdrav, Pa tudi predrag ni. Prva je pritekla v pekar-uo Anka iz banke. Vzela je kar tri štruce. Za njo priteče Kati iz občine. Pa Zdenka, Beti, Vesna in ostale, vse upehane. Kruha je že ob desetih ‘Zmanjkalo. Frizerka Neli je imela tisti dan veliko dela in je prišia v pekarno šele ob enajstih. Ni verjela, da je že ves temno rjavi kruh prodan. Ko se je nekoliko Pomirila, je zagrozila z inšpekcijo, kjer jih bo zatožila zaradi protekcije. Drugi dan poslovodja ni Prišel na delo — odgovarjal je inšpekciji zaradi selekcioniranja kupcev. P- S .če boste hodili sko-zi naše mesto in pred pekarno že ob petih videli vrsto, vedite, da tam prodajajo ta kruh. Letošnje festivalske prireditve OPERA — OPER — OPERA Šivic: »Himna« — LJUBLJANA Hercigonja: »Jama« — NOVI SAD Krajač—Metikoš—Prohaska: »Gubec-Beg«, Grgič-Kabiljo: »Jalta, Jalta« — ZAGREB Mandel: »Xerxes«, Mozart »Die Entfuhrung aus dem Serail« — LEIPZIG, DDR Telemann: »Pimpinone«, Pergolesi: »La serva padrona« — VVARSZAVVA, Polska BALET — BALET — BALET — BALET Adam: »Giselle« — BEOGRAD Prokofjev: »Romeo in Julija« — LENINGRAD, SSSR 0’Riada: »Lugh of golden Arm«, »Devil to pay«, Crumb: »Yerma« — IRISH BALLET Pugni: »Pas de guatre«, Bartok: »Mandarin«, Banfield: »Dvoboj«, Čajkovski: Romeo in Julija« — JUGOSLOVANSKI FESTIVALSKI ANSAMBEL Stravinski: »Žar-ptica«, Feldman: »Summer-space« — THEATRE DU SILENCE, France GLEDALIŠČE — THEATRE — THEATRE Shakespeare: »Hamlet«, »Antony and Cleopat-ra« — PROSPECT THEATRE, Great Britain Kafka: »Bericht tur eine Akademie« — WIES-BADEN, BRD Barber: »Medeia«, Antoniou: »Cletemnistra« — HELLENIC CHOREODRAMA, Elias »Elsinore« (Hamlet) — KRAKEN, USA Akutava: »Rošomon«, Smiljanič: »Ljubavna pisma Sofije Malovražič« — MAJA DIMITRIJE-VIČ, Beograd Kosmač-Povše: »Balada o trobenti in oblaku« — PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE, Nova Gorioa Satirični kabaret »METLA« Ljubljana FOLKLORA — FOLKLORE Srečanje z ljudskimi pevci, godci in plesalci Ansambel z otoka BALI, Indonesia Folklorni ansambel PJATN1CKOG, SSSR Ansambel »Šlansk«, Polska Ljubljanske folklorne skupine KONCERTI — CONCERTS — KONZERTE Gevvandhausorchester Leipzig, DDR Mastervvorks Chorale, San Mateo and San Francisco Symphony Orchestra, USA Slovenska filharmonija, Ljubljana Simfonični orkester RTV Ljubljana The Scholars, Great Britain Pedro Soler, flamenco, Espana Christopher Kite, čembalo, Great Britain llinois Glee Club, USA Bayer-Mannerchor, Leverkusen, BRD Sunil Kumar, sitar, Shankar Lal, tabla, India Miloš Mlejnik, violončelo, Ljubljana Pro mušica rara, Ljubljana Eva Novšak-Houška, mezzosopran, Ljubljana Duo Pahor-Slama, flavta, čembalo, I tali a Sodelovali bodo tudi nagrajenci drugih jugoslovanskih gledaliških in glasbenih festivalov. Ugotavljamo, da večina smučarjev ne ve, da je na Kaninu, edinem visokogorskem smučarskem centru v Jugoslaviji, možno smučanje vse do konca meseca junija. Letošnja izredna obilica snega pa bo smučarsko sezono podaljšala tudi v mesecu juliju. Do sredine junija so vam na razpolago smučišča v Skripih med postajo C in D. Proga je do tega datuma dolga 2000 m, višinska razlika pa znaša 600 m. Tu obratuje krožna kabinska žičnica kapacitete 900 oseb/h. Po 15. juniju pa prenesemo 2 vlečnici v Veliki Graben. Tukaj je proga dolga 400 m višinska razlika pa znaša 150 m. Kapaciteta obeh vlečnic znaša 400 oseb/h. Žičnica na Kanin je dolga 6000 m in premaga višino 1800 m v času 35 minut. Cena povratne karte znaša 40 din, dnevno 70 din in tedensko 300 din. Za skupine in sindikate nudimo posebne popuste. Poleg gondolske žičnice se nahajata še dve prenosni vlečnici. Trenutno je na postaji C 300 cm snega, na postaji D pa 700 cm. Žičnica obratuje vsak dan razen ponedeljka ob 8.00, 9.00, 11.00, 13.00 in 15.00. Ob ponedeljkih vršrno redna vzdrževalna dela žičnice -in zato pelje gondolska žičnica na Kanin le ob 9.00 uri, s Kanina se pa vrača ob 15.00 uri. Žičnica obratuje po tem urniku skozi vse leto, saj je Kanin prijetna 'izletniška točka ob vsakem letnem času. Kaj vam poleg smučišča še lahko ponudimo? — Penzion v naših hotelih Alp (po ceni 160 din po osebi v dvoposteljni sobi) in Kanin (po ceni 200 din po osebi na dan v dvoposteljni sobi). Skupinam in sindikatom nudimo za bivanje nad tri dni posebne popuste. Če koristite v naših hotelih penzion, dobite zjutraj, pred odhodom na Kanin blok, ki vam omogoča koriščenje penzionskega kosila na Kaninu, v naši restavraciji Prestreljenik na višini 2202 m. Naša restavracija ima 400 sedežev. — Vsi gostje naših hotelov imajo brezplačno na razpolago bazen v hotelu Kanin (dimenzije 16X8). Prijatelji visokogor- skega smučanja ■ . : . Smučarski center ATC Bovec Imamo tudi savno (cena 30 din za 1 uro) ter možnost podvodnih masaž v samem bazenu (cena 10 din za 10 minut). — Vsak dan razen torka imamo v hotelu Alp plesno glasbo, kegljišče pa obratuje dnevno od 16. ure do 23. ure, razen ob torkih. — Za skupine, ki želijo vaditi tudi v telovadnici, lahko brezplačno nudimo sodobno urejeno telovadnico bovške osnovne šole. — V obeh hotelih imamo TV aparat namenjen gostom. Okolico Bovca z dolino Trente je polna edinstvenih prirodnih lepot, ki privlačujejo vedno večje število ljubiteljev narave, saj so zelo redki kraji, ki se lahko pohvalijo s tako nepokvarjeno in čisto prirodo ter kristalno čistimi rekami. Želimo, da se sami prepričate o naših smučiščih, da bi vaše člane lahko informirali o možnostih smučanja pri nas. Zato vabimo, da nas obiščete. V prilogi vam pošiljamo potrdilo, ki vam omogoča brezplačno prenočišče v dvoposteljni sobi in dnevne karte za žičnico. Prosimo vas, da o svojem obisku obvestite po telefonu (065) 86-021 našega vodjo prodaje tov. Šuligoja ali vodjo recepcije tov. Žagarja. V našem hotelu Kanin vas pričakujemo do konca julija katerikoli dan razen v času od 29. aprila do 3. maja, ko imamo kapacitete že razprodane. Na svidenje! ATC BOVEC tu je še dovolj prostora ta SLIKA imam tvojo sliko na zidu, da skriva grde madeže na njem, zato ne zahtevaj, da ti jo vrnem. Vem, da si spoznal, da mi ne pomeni veliko. Nisem zaljubljena, ne, ne, to je zato ... Še dolgo boš čakal name, čakal boš veliko časa. Nisem zaljubljena;, ne pozabi tega. - Sem le v enem izmed trapastih obdobij, zato te kličem ... Želela bi te videti, vendar razumi, ne zato, ker bi mi mnogo pomenil. Torej, če te pokličem, ne delaj senzacij iz tega, ne govori svoji klopi o nama. Nisem zaljubljena, ne, ne, to je zato ... Majda Javernik Nadaljevanje Dobra fizična pripravljenost je pogoj za dobro delo in mm HUMOR — Sramota! Konj, ki ste mi ga včeraj prodali za debel denar, mi je zjutraj poginil! — Čudno! To meni ni nikdar napravil! Zdravnik pregleduje bolniški karton in ugotavlja: — Kaže, da se bo izmazal: krvna slika kaže dobro, pritisk je skoraj normalen, temperatura je normalna. Kje pa je pacient, sestra? — Včeraj so ga pokopali! Frizer prepričuje stranko, -naj preizkusi nov preparat za rast las. — Zagotavljam vam, da je nekaj izrednega! Le poglejte, kakšen sem bil jaz, preden sem začel uporabljati to čudo, reče in si sname lasuljo. — To je moje najnovejše 'delo, razlaga umetnii-k obiskovalcu. — Je popolnoma realistič-ino in se imenuje Zidarji pri delu. — A nikjer ne vidim nobenega, ki bi delali? odvrne obiskovalec. — Saj prav to je realizem, zaključi razgovor umetnik. Janezek je v domači nalogi uporabil besedo »nag«. Oče se je seveda nad to nemoralnostjo hudo razjezil. — Kako pa naj drugače to napišem? — Napiši pač, da je bil nekdo bos do vratu ... Rekreacijska vadba občanov v drugi polovici življenja Ni dvoma, da bi si moral človek, če si hoče ohraniti sposobnosti, zdravje in dobro počutje itd. ukvarjati s športno rekreacijo v vseh obdobjih svojega življenja. To pa velja še posebno za čas, ko začno posamezni funkcionalni sistemi in podsistemi slabše delovati, s tem se postopoma zmanjša sposobnost prilagajanja med delom in življenju nasploh. Znano je, da z redno in načrtno dejavnostjo na področju športne rekreacije lahko bistveno upočasnimo proces zmanjševanja funkcionalnih in delovnih sposobnosti. Ta proces zaviranja je odvisen od več dejavnikov, med temi -imajo pomembno vlogo pogostost ukvarjanja s posameznimi športnorekreacijskimi dejavnostmi, pravilne vsebinske izbire le-teh in pravilna odmera ali določanje stopnje obremenitve med vadbo. Da bi bolje razumeli celotno dinamiko starostnih pojavov in na temelju le-teh načrtovali dejavnost na področju športne rekreacije, si najprej oglejmo nekatere bistvene spremembe, ki spremljajo pojave staranja. Šport pomlajuje THE SKRB ZA LEPSHI VEZICK Živilski kombinat Žito Ljubljana n. sol. o., Smartinska 154, TOZD Imperia-I Tovarna gumijevih bonbonov in pekarna n. sub. o., Krško, C. 4. julija 86, je z novimi žvečilnimi gumčji poskrbel za zares lep in čist slovenski jezik. Pred dnevi mi je prijatelj ponudil žvečilni gumi. Na škatlici je z velikimi belimi črkami zapisano SMOKE in z nekoliko manjšimi še BELAK. Torej SMOKE BELAK. Ker so mi bili žvečilni gu-miji zares všeč, sem ga vprašal, kje j,ih je kupil. Mislil sem si, da jih je kupil v Italiji ali v Avstriji, pa sem se pošteno zmotil. Pri nas jih je kupil. V naših trgovinah, In izdeluje j-ih naša tovarna, ki izdeluje še drugi dve vrsti gumijev z zvenečimi, a žal neslovenskimi imeni. DENTI BELAK in FBESH BELAK se imenujeta. Tonic vvater, Schvveppj: boutigue, Commerce bistro ne bodo_ mi. Saj s ce Starostne spremembe Med mnogimi spremembami, ki spremljajo življenje starejšega človeka, so z vidika delovnega področja športne rekreacije pomembne le nekatere. Telesna višina in teža sta med posameznimi pokazovalci vidna že na prvi pogled in prav gotovo značilna za posamezna starostna obdobja. številni gerontologi navajajo podatke, da telesna višina raste nekako do 20 leta, nato je ustaljena do 50—65 leta, potem pa počasi upada. Zmanjšanje višine seveda ne bi pomenilo nič posebnega, če ne bi vzroki za tak pojav imeli večji negativni predznak. Višina se zmanjša predvsem zaradi slabosti mišic, okostja, hrustancev, sklepov, medvretenčnih ploščic, to pa seveda vpliva na oblikovanje hrbtenice: ta postane bistveno drugačna, kot je bila npr. tedaj, ko je bil človek star 25 let. Še posebej moramo omeniti slabosti hrbtnih mišic oziroma tistih vzdolž hrbtenice, ki veliko pripomorejo k pravilni drži in s tem seveda tudi do optimalne višine posameznika. Proučevanja so pokazala, da je pojav starostne zgrbljenosti hrbtenice pri tistih posameznikih, ki so skrbeli za svojo telesno kulturo, so se vse žvljenje ukvarjali tudi s špo kreacijo, nastopil mnogo kasnejeJjtSlmilejši obliki ali pa je povsem izosta| Posebno priporočljive šic, in to predvsej ci. Teh vaj vadnici Če se telesna teža zmanjša zaradi naravnih starostnih procesov, torej brez bolezenske osnove, potem to ni nič nenavadnega. Večjo zaskrbljenost pa v današnjem času povzroča prevelika telesna teža, to pomeni preveliko število maščobnih ali tolščnih celic, ki po dosedanjih spoznanjih prekomerno obremenjujejo organizem. Če v mladosti za obremenitev ne povzroča večjih težav, pa so te v starosti vse bolj vidne. Debela plast potkožnega tkiva resnično pomeni breme za vse organe, organske sisteme in podsisteme. Ker je v starosti zaznaven opad delovanja srca in ožilja, dihal, živčno-mišične funkcije itd., potem odvečna telesna teža še bolj bremeni že tako oslabljene telesne funkcije. Z vidika ohranjanja primernega zdravstvenega stanja, psihofizičnih in delovnih sposobnosti itd. pomeni nenehna skrb za primerno, to je optimalno telesno težo, pomemben prispevek k upočasnitvi procesov, ki vodijo v drugi polovici življenja v prehitro zmanjšanje človekovih življenjskih sil. Ni dvoma, da je ključ uspeha v uravnavanju pridobljene in oddane energije, to pomeni na eni strani kalorično in vitaminsko primerno prehrano, na drugi pa nenehno in načrtno dejavnost na področju športne rekreacije. Ob tem moramo omeniti vsakršno propagando, ki po načelu porabniške miselnosti zasipa ljudi z neutemeljenimi »recepti« za hujšanje, vitko linijo itd. Podobno velja tudi za različne vaje, ki naj bi imele »čudodelne« učinke, ki naj bi se pokazali v kar se da kratkem času. Dejavnosti cikličnega značaja (hoja, tek, kolesarjenje, plavanje itd.), ki traja dlje časa in bolj spodbujajo srce z ožiljem, dihala, živčno-mišični sistem 'itd., so učinkovito sredstvo, da število maščobnih celic ne preseže določenega optimuma. Tudi kosti, sklepi in mišice se z leti spremenijo, vendar pa kostne celice razmeroma dolgo lahko opravljajo svojo nalogo. To še posebno takrat, kadar le-te dobivajo dovolj dražljajev, predvsem od mišic in se določenim stalnim obremenitvam primerno prilagodijo. S tem se seveda krepijo in tako ostanejo dovolj močne, da lahko kljubujejo številnim zlomom in drugim poškodbam, ki vse prerade spremljajo obdobje starosti. Spremembe in težave nastanejo tudi zaradi kostenenja hrustancev, izgube funkcionalne sposobnosti hrustančnih ploščic itd. O pomembnosti hrbtenice za pokončno držo in o nujnosti ohranjanja funkcionalne sposobnosti prizadetih mišic smo že govorili. Kot je znano, mišice v starosti oslabijo, zmanjšajo se in postanejo ohlapne. Ta pojav lahko učinkovito zaustavimo z zaposlovanjem posameznih mišic, mišičnih skupin kot celote To nam praksa vsak dan znova potrjuje. Srce z ožiljem je tisti organski sistem, ki je v današnjem času še posebno izpostavljen številnim negativnim vplivom. Tudi sicer nam statistike kažejo, da je umrljivost kot posledica slabosti in prezgodnjega propadanja tega sistema v današnjem času na prvem mestu. Povsem naravno nastajajo v starosti nekatere spremembe tudi na srcu in ožilju, kot na primer: zmanjša se hitrost krvnega obtoka, poveča se krvni pritisk, zmanjšuje se količina krvi, ki jo v srce iztisne v ožilje, zmanjša se prožnost ožilja, slabi srčna mišica itd. Znano je, da delovna sposobnost srca raste vzporedno z njegovo težo, potem ostane do približno 55. leta starosti na določeni ravni, nato pa nastane nesorazmerje med zmogljivostjo srca in obremenitvijo; ta se kaže v delu, ki ga mora današnji človek opravljati. Ob tem moramo omeniti tudi nekatere spremembe, ki nastanejo v ožilju in močno slabijo normalno delovanje tega sestavnega dela omenjenega funkcionalnega sistema. Gre za tako imenovane arteriosklerotične spremembe, ki pa se jim lahko uspešno zoperstavimo z redno in načrtno rekreacijsko vadbo. Tudi funkcionalno sposobnost srca ohranimo do pozne starosti, če skubimo da srce redno dobiva pobude za svoje delo. Obremenitev srca z ožiljem ne sme biti prevelika, pa tudi premajhna ne, to velja tudi za druge organske sisteme. Ob tem naj navedemo znano biološko dejstvo, da šibki bražljaji in pobude spodbujajo življenjske procese, srednji jih pospešujejo, premočni pa zavirajo in uničujejo. Pri določanju obremenitve srca in ožilja nam je v pomoč spremljanje srčnih utripov v minuti. Za orientacijo navajmo naslednjo tabelo obremenitev tega sistema glede na starost: Starost Maksmalna obremenitev (štev. utripov v minuti) 30—39 150—160 40—49 140—150 50—59 130—140 60 in več 9