KRALJEVINA SRBA, HRVATA I SLOVENACA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
RAZRED 21 (1)
INDUSTRIJSKE SVOJINE
IZDAN 1. OKTOBRA 1924
PATENTNI SPIS ŠTEV. 2145.
*
Felten & Guilleaume Carlswerk Aktiengesellschaft,
Koln-Muhlheim
Sanioindukeijski vitel predvsem z i samoi ud akcijsko obtežbo telefonskih
daljnovodov.
Prijava z dne 24. junija 1921.	Velja od 1. septembra 192 3
Ako pomenijo R. C in A upor, kapaciteto in odvod m dolžinsko enoto telefonske napeljave, ki je o 'težena v svrho zmanjšanja specifečnega prigušenja z samoindukcijski tuljavami, dalje W in L učinkujoč uoor in sa-moinduktiviteto ene od tuljav ki leže v med-sobajni razdalji s potem je, kakor znano, specifično prigušenje telefonske napeljale:
6 =R +
W
Š
OS
L
A
V
C S
Potom povečanj i od L za prizadevano zmanjšanje od B se prikrati razen po drugem sumandu formule tudi s tem, da se ob enem z zvišanjem samoinduktivitete na znesek g upor R poveča za znesek g učinkujočega upOra vitla Učinkujoči upor vitla bi moral biti zato jako majhen' ver pa pri dose-dai za napravo vitlov uporabljenih vrst že-Uza z zmanjšanjem od W teža vitlov in s tem stroški obtežbe popolnocna nerazmenio ra stejo, se je iskazalo kot primerno graditi vitle po možnosti tako, da znesek od g po vrednosti od R, ne presega 10 — 15'Vo te vrednosti, pri čemur je bila zgornja | ravzaprav previsoka meja, ki se je uporabljala za te Irfonske kab Iške provode s 3 mm velikim provodnim premeriem tako pogojena, da bi se dale doseči anjše vrednosti od W samo potom nezmernega povečanja vitla. Možnost napraviti učinkujoč upor vitla za enoto samoinduktivitete pri enaki ali celo manjši teži vitla kot dosedaj, je zatorej posebno za te-
lefonske provode upora velikega tehničnega pomena. Predležeči izum daje to možnost Učinkujoči upor vitlov se sestavlja iz prevodnega upora W g e vitelskega obvoja in iz prirastka A kateri se definira, če pomeni P s specifično izgubo Wattov hysterese in vrtinčastih t kov v železnem jedru s pro stornino pri efektivni jakosti i izmeničnega toka, z
Medtem, ko se sorazmerno lahko posreči privesti provodni upor potom odgovarjajočega prereza povojne žice na zahoteno nizko vrednost. čepraV naraste pri tem za nameščanje ovoja velikost in s tem teža vitla, nasorotujejo dosegljivos i istega smotra znatne težkoče glede upora A, ker je za to potrebna iznajdba sposobnega železnega materijala z zadost m majhnimi konstantami izgube.
Specifična izguba Wattov v železu po hy-steresi in vrtničastih tokih pri indukciji B in številu period r ie po znanem prikazivanju P r r) Bx -j- U BS'. V za praktično grad-bo vitlov v poštev s prihajajočih mejah od B se ta formula lahko nadomesti z velika približnostjo z Ps ~ a r B n, kjer veljajo ec r in m samo za določeno število period r in m samo za določeno stavilo perihod r in za določeno stopnjo podrazdeljenja
Ker je B = i V L p. 8 n 10' sledi da
je za jakost toka i in število period r.
Din. 4.
ni	m
A = oc y. i (m'2^ (8 JT. 107)2. (L p.)2 .
V ^ — !)
Vrednost od m je vedno za 10 do 15% večja kot 2 Za močno zmanšanje od A s povečanjem prostornine V™ bi morala torej ta privzeti iznose, ki so daleč izven praktične izvedljivosti. Za zmanjšanje od A se je treba vsled tega na ta način prizadevati, da se uporabi železni materijal z zadostno majhno številko izgube ar
'l’udi potom zman'šmja prrmeabilitete u železnega materijala se zmanjša, kakor kaže formula, vrednota od A; potem pa se mora istočasno, d< se samoinduktiviteta vitla ne izpremeni, zvišati ali ovo no število obvoja in s tem upor W g C ali pri njegovem konstantnem v/držanju težo vitla za permeabili teto obstoji torej najugodnejša vrednost pri kateri postane za dano časovno konstanto Z — ^ teža vitla minimum. Natančna rizisko-vanja izumitelja so pokazala, da je ta optimum permeabilitetne vrednosti pri majhnih Časovnih konstantih (morda do 0’025 sekund) samo malo izrazit, pa leži z rastočo Šasovno konstantno v vedno ožje naraščajočem ob sežju, katerega meje ležijo za v praktični zgradbi vitlov mahajajoče se samoinduktivi-t-itne vrednosti od nekako 0’10 do 0’25 Hen-rjjev do časovne konstante od nekak ) 0’04 sekund približno pri vrednostih 0 in 150, za večje vrednosti časovnih konstant nekako pri 80 in 110. Pri zelo malih jakostih magnetnih polj v vitelskih jedrih se gre vedno za takozvano začetno permeabiliteto materijala
Preizkusi izumitelja so zbog tega stremili za tem da najde materijal, ki se da napraviti v danih mejah pri največjem podkora-čanju dosedal za število izgub ar dobljene vrednot- istočasno no z začenimi permeabi-litetami Kot rezultat teh preizkusov se je našel materijal, ki sestoji iz zlitine ogljika in drugih nečistoč, kar najbolj prostega železa z nikljem.
Železo nikljaste zlitine so pri primerni
množini ogljika v tehniki dobro znane kot nikljasto jeklo. One pa izkazujejo prav znatne kapteresne izgube Vsled zmanjšanja oglji kove množine na nekako 0’09 do 0’06% ima pa nikljasti pridodatek kakor so pokazali preizkusi izumitelja to lastnost, da znatno zmanjšajo hysteresne izgube Železa, ne da bi istočasno, (kot se to n. pr. zgodi pri zlitinah železa in silicija, ki so poznane kot transformatorska in dinamska pločevina) zvišala začetna permeabilitata Ta se pa lahko potom zvišanja pridodatka niklja poljubno zniža in zato varijira v zgoraj navedenih mejah Ker se s pridatkom niklja izdatno poslabša tudi prohodna zmožno-t Železa padejo tudi izgube vrtničastega toka.
Kot izvedbeni primer bodi omenjeno od izumit Ija napravljeno nikljasto Želez) ki sestoji iz praktično Čistega Železa s približno 5 /o pridodatka niklja. Število izgube ar te zlitine je manjša kot 1 3 izgube čistega železa Začetna permeabiliteta znaša okoli 135 S to zlitino napravljeni samoindukcijski vitli, ki izkazujejo pri 800 peri odah in 0.5 mili-amper obtežilnega toka samoinduktiviteto 0.15 Henryjev in časovno konstanto od 0.04 sekund, tehtajo samo nekako 3 5 kg., medtem, ko tehtajo doslej v tehniki rabljeni samoindukcijski vitli z enakimi električnimi konstantami 10.5 l'g.
Kako se p drazd li materijal za gradnjo magnetizijskih jeder, to se pravi, se uporablja v kolutasti, tračni, žični ali prahasti obliki. je za iznajdbo nebistveno
Materijal se lahko uporablja z enakim pro-spehom kakor za obtežilne vitle za vsa mag-netizijska jedra, pri katerih se gre za to, da se pri najmanši teži dobi kolikor mogoče veliko časovno konstanto oziroma kar najmanjše izgube.
PATENTNA LASTITEV:
Samoindukcijski vitel, predvsem za samo-indukcijsko obtežbo telefonskih daljnovodov, s tem označen, da je njihovo magnetizijsko jedro zgrajeno iz materijala, ki sestoji iz zlitine železa, ki je po možnosti prosto ogljika in drugih nečistoč, s nikljem.