Poraba antipsihotikov v Sloveniji in primerjava z Norveoko Poraba antipsihotikov v Sloveniji in primerjava z Norveoko Vlasta Avikart, Cvetka Baoar, Aleo Mrhar Povzetek Namen: Ugotoviti porabo antipsihotikov v psihiatrionih bolnionicah (Idrija, Begunje in Ljubljana) in porabo teh zdravil v okviru ambulantnega zdravljenja v Sloveniji v obdobju med letoma 2001 in 2004 ter primerjati porabo antipsihotikov v Sloveniji in na Norveokem. Metode: Podatke o predpisanih antipsihotikih v slovenskih psihiatrionih bolnionicah za leti 2001 in 2004 smo dobili v tamkajonjih lekarnah, in sicer v otevilu izdanih okatel. Za Psihiatriono bolnionico Idrija so bili podatki razpoloaljivi za obdobje med letoma 1999 in 2004. Podatki o ambulantnem predpisovanju teh zdravil so bili podani v otevilu receptov, za leti 2001 in 2004 pa tudi v otevilu okatel. Da bi ugotovili celokupno porabo antipsihotikov v Sloveniji v letih 2001 in 2004 in jo primerjali s porabo na Norveokem, smo morali podatke za Slovenijo pretvoriti v definirane dnevne odmerke na tisoo prebivalcev na dan (DDD/1000 preb./dan). Rezultati: Celokupna poraba antipsihotikov v Sloveniji je primerljiva s porabo na Norveokem (2001: Slovenija pribliano 9,2 DDD/1000 preb./dan, Norveoka 9,1 DDD/1000 preb./dan/; 2004: Slovenija 10,6 DDD/1000 preb./dan in Norveoka 10,3 DDD/1000 preb./dan). Prav tako je v letu 2001 primerljiv tudi delea klasionih in atipionih antipsihotikov. Delea slednjih znaoa leta 2001 33,7 % v Sloveniji in 33,2 % na Norveokem. Stanje se precej spremeni v letu 2004, kjer delea atipionih antipsihotikov v Sloveniji naraste na 46,9 %, na Norveokem pa na 69,4 %. Precejonje so tudi razlike glede porabe teh zdravil med slovenskimi psihiatrionimi bolnionicami, kjer najbolj odstopa Psihiatriona klinika Ljubljana. Delea klasionih antipsihotikov je tu precej vioji kot v ostalih psihiatrionih bolnionicah (68, 4 % v letu 2001 in 57,2 % v 2004). Najbolj predpisovan antipsihotik v Sloveniji v letu 2001 je flufenazin in v letu 2004 olanzapin; na Norveokem v obeh letih olanzapin. Zakljuoki: Poraba klasionih antipsihotikov v Sloveniji je oe vedno visoka, oe upootevamo prednosti, ki jih ima uporaba atipionih s klinionega, etionega in nenazadnje ekonomskega vidika. Kljuone besede - antipsihotiki, farmakoepidemiologija, klasioni antipsihotiki (cuklopentiksol, flufenazin, flupentiksol, haloperidol, levomepro-mazin, promazin, tioridazin), atipioni antipsihotiki (amisulprid, klozapin, kvetiapin, olanzapin, risperidon, sulpirid, ziprazidon), primerjava Slovenija - Norveoka 1 Uvod Obravnava psihoz z zdravili predstavlja velik doseaek pri zdravljenju teh bolezni. Glede na to, da ne poznamo idealnega antipsihotika in da se antipsihotiki med seboj po uoinkovitosti bistveno ne razlikujejo, so najboljoa izbira antipsihotiki, ki imajo ugodnejoi profil neaelenih uoinkov. 2 Namen Kliniono so ta zdravila glede na neaelene uoinke razdeljena v dve skupini: 1) tipioni (klasioni) in 2) atipioni (novejoe generacije) antipsihotiki, ki povzrooajo manj ekstrapiramidnih simptomov. neaelenih uoinkov (ekstrapiramidnih, antiholinergionih, sedativnih in kardiovaskularnih), med njimi tudi ireverzibilnih, kar oe dodatno pripomore k slaboemu sodelovanju bolnikov pri zdravljenju (2, 3). Smernice za zdravljenje psihoz z zdravili priporooajo uporabo atipionih antipsihotikov pred klasionimi, terapija mora biti redno kontrolirana in odmerek prilagojen dejanskim potrebam bolnika (1). Atipioni antipsihotiki so za razliko od klasionih uoinkoviti tudi pri zmanjoevanju negativne simptomatike. Klasioni antipsihotiki imajo oiroi spekter Nao namen je bil ugotoviti porabo antipsihotikov v Sloveniji in jo primerjati s porabo na Norveokem v letih 2001 in 2004. Primerjali smo bolnioniono porabo v Sloveniji, in sicer med psihiatrionima bolnionicama Idrija in Begunje ter Psihiatriono kliniko Ljubljana. Glede na porabo antipsihotikov v omenjenih bolnionicah in glede na otevilo bolnionionih psihiatrionih primerov smo ocenili skupno porabo antipsihotikov v slovenskih psihiatrionih bolnionicah. Nato smo ugotavljali porabo teh zdravil v okviru ambulantnega zdravljenja in na koncu izvedli oceno pribliane porabe za celoten slovenski prostor (s pomoojo izraouna DDD/1000 prebivalcev/dan). Ta ocena nam je Vlasta Avikart, mag. farm., JZ Lekarna Ljubljana Cvetka Baoar, mag. farm., spec. klin. farm., Psihiatriona bolnionica Idrija prof. dr. Aleo Mrhar, mag. farm., Fakulteta za Farmacijo farm vestn 2007; 58 35 Originalni znanstveni olanki - Scientific articles sluaila za primerjavo skupne (bolnionione in ambulantne) porabe antipsihotikov med Slovenijo in Norveoko. 3 Metode Podatki o otevilu izdanih okatel antipsihotikov so bili dostopni v bolnionionih lekarnah Psihiatrione bolnionice Idrija, Psihiatrione bolnionice Begunje in Psihiatrione klinike Ljubljana, in sicer za leti 2001 in 2004 (4, 5, 6). V lekarni Psihiatrione bolnionice Idrija so bili dosegljivi za celotno obdobje med 1999 in 2004. S pomoojo Registra zdravil smo posamezna zdravila razvrstili v skupine po mednarodnih nelastniokih imenih (INN imenih) (7). Podatke o porabi antipsihotikov za spremljanje ambulantne porabe tovrstnih zdravil smo dobili na Inotitutu za varovanje zdravja (IVZ) (8). Ti podatki so obsegali otevilo predpisanih receptov (za obdobje od 1999 do 2004) in otevilo izdanih okatel (za leti 2001 in 2004). Podatke o porabi antipsihotikov na Norveokem smo dobili na IVZ, dostopni pa so tudi na spletni strani porabe zdravil na Norveokem (9), ti podatki so bili izraaeni v otevilu definiranih dnevnih odmerkov na 1000 prebivalcev na dan (DDD/1000 preb./dan). Primerjavo med Slovenijo in Norveoko smo izvedli tako, da smo s pomoojo otevila izdanih okatel za vsako posamezno zdravilo najprej izraounali celotno kolioino izdane zdravilne uoinkovine v Sloveniji v letih 2001 in 2004 (v mg) in jo uporabili za izraoun otevila DDD-jev/1000 prebivalcev/dan. Ker nismo imeli podatkov o otevilu izdanih okatel v vseh oestih psihiatrionih bolnionicah v Sloveniji, smo si pri preostalih treh bolnionicah (Ormoa, Vojnik in Pohorski dvor) pomagali s podatkom o otevilu diagnosticiranih primerov v posamezni bolnionici in iz njega sklepali, kolikoen delea pokrivajo te bolnionice v primerjavi z ostalimi tremi, neposredno zajetimi v naoo raziskavo. Tako smo prioli do zakljuoka, da preostale tri psihiatrione bolnionice v Sloveniji (Ormoa, Vojnik in Pohorski dvor) predstavljajo 37,5 % tovrstnih bolnionic v Sloveniji v letu 2001, medtem ko znaoa ta delea za leto 2004 32,6 %. Da bi izraounali pribliaek celokupne porabe antipsihotikov v Sloveniji za leti 2001 in 2004, smo morali podatke pretvoriti v DDD/1000 preb./dan (definirane dnevne odmerke na tisoo prebivalcev na dan). Pri tem smo uporabili naslednjo enaobo: DDD/1000 preb./dan = kolioina izdane zdravilne uoinkovine v enem letu (mg) x 1000 preb. DDD (mg) x 365 dni x otevilo preb. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO oziroma WHO) priporooa uporabo ATC/DDD metodologije pri mednarodnih otudijah o porabi zdravil, saj uporaba DDD-jev kot merske enote ponuja boljoo moanost iskanja vzporednic med alternativnimi zdravili kot uporaba enot, kakor so otevilo tablet, otevilo okatlic itd., ne glede na cenovne razlike. Vrednotenje oasovne porabe zdravil, prav tako pa tudi nacionalne oz. internacionalne porabe, je tako z uporabo DDD-jev izboljoano in poenostavljeno. 4 Rezultati V obdobju med 1999 in 2004 je v Psihiatrioni bolnionici Idrija (PBI) najbolj upadla poraba levomepromazina (za 99,1 %) in tioridazina (za 93,8 %), medtem ko je najbolj narasla poraba kvetiapina (za 100 %) in 36 farm vestn 2007; 58 olanzapina (za 74 %). V Psihiatrioni bolnionici Idrija se oe vedno predpioe veliko flufenazina. Kar zadeva atipione antipsihotike, pri katerih je bilo med letoma 1999 in 2004 opaziti zlasti trend naraooajooe porabe, je bilo najveokrat predpisano zdravilo klozapin (Slika 1). Atipični antipsihotiki (PBI, 1999 - 2004) 1800 1600 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 l i ? 1999 ¦ 2000 ? 2001 ? 2002 ¦ 2003 ? 2004 ^° Nelastniško ime Slika 1: Poraba atipionih antipsihotikov glede na otevilo izdanih okatel v Psihiatrioni bolnionici Idrija (PBI) v obdobju med 1999 in 2004 Figure 2: Consumption of atypical antipsychotics considering the number of boxes in the Psychiatric Hospital Idrija from 1999 to 2004 Primerjava med tremi slovenskimi psihiatrionimi bolnionicami kaae precej heterogeno sliko porabe antipsihotionih zdravil. V Psihiatrioni bolnionici Idrija je delea atipionih antipsihotikov narasel od leta 1999, ko je predstavljal 39,7 %, do leta 2004, ko je predstavljal 61 % vseh zdravil za zdravljenje psihoz, kar je bilo tudi najveo med omenjenimi bolnionicami. Najbolj predpisovano zdravilo v PBI je bil klozapin (16,2 % v letu 2001 in 19,6 % v letu 2004). V Psihiatrioni bolnionici Begunje (PBB) je bil delea atipionih antipsihotikov v letu 2004 58,5 % (za primerjavo: v letu 2001 je znaoal 50,7 %). Najbolj predpisovano zdravilo v PBB je bil risperidon v letu 2001 (23,3 %) in klozapin v letu 2004 (18,6 %). Psihiatriona klinika Ljubljana (PBL) se od ostalih psihiatrionih bolnionic najbolj razlikuje, leta 2001 je poraba klasionih antipsihotikov tu dosegla skoraj 70 % vseh antipsihotionih zdravil (slika 2). Najbolj predpisovano zdravilo je bil flufenazin (27,4 %). Stanje se je nekoliko spremenilo leta 2004, saj je delea atipionih antipsihotikov narasel na 42,2 %, vendar pa je bil oe vedno niaji kot delea teh zdravil v ostalih psihiatrionih bolnionicah v letu 2001. Najbolj predpisovano zdravilo v letu 2004 je bil oe vedno flufenazin (24,2 %). Tudi na podrooju ambulantnega zdravljenja (AMBZ) je opaziti naraooajooo porabo atipionih in padajooo porabo klasionih antipsihotikov. Najbolj predpisovan antipsihotik v obdobju med 1999 in 2002 je bil sulpirid (Slika 3), v letih 2003 in 2004 pa risperidon. Treba je omeniti, da je bila poraba sulpirida izkljuono za zdravljenje psihoz najverjetneje manjoa, saj se to zdravilo predpisuje tudi za zdravljenje ulkusne bolezni, migrene, vrtoglavice itd. Delea klasionih Poraba antipsihotikov v Sloveniji in primerjava z Norveoko Antipsihotiki v slovenskih psihiatričnih bolnišnicah 80 70 60 g 50 1 40 I 30 10 0 20C 1 PB1 2 3 BC 4 2 oc 1 PB1 2004 2001 2004 PBI ¦ klasičn. ¦ atipični ? litij Slika 2: Delea antipsihotikov glede na otevilo izdanih okatel v slovenskih psihiatrionih bolnionicah Begunje (PBB), Ljubljana (PBL) in Idrija (PBI) v letih 2001 in 2004 Figure 2: The share of antipsychotics considering the number of boxes in Slovenian psychiatric hospitals Begunje, Ljubljana and Idrija (2001 - 2004) antipsihotikov na podrooju ambulantnega predpisovanja zdravil je leta 2001 znaoal 51,7 % (na podrooju bolnionionega 61,7 %), medtem ko je delea ambulantno predpisanih atipionih antipsihotikov predstavljal 47,3 % (delea bolnioniono predpisanih 37,3 %). Preostanek predpisanih zdravil odpade na litij. Leta 2004 se je stanje precej spremenilo. Delea atipionih antipsihotikov v ambulantnem zdravljenju je dosegel 61,4 %, v bolnionionem pa 47,6 % Med letoma 2001 in 2004 je poraba atipionih antipsihotikov na Norveokem narasla bolj kot v omenjenem obdobju v Sloveniji. Na Norveokem je bilo leta 2001 registriranih 18 antipsihotikov, v Slovenij pa 13, leta 2004 je to otevilo znaoalo 20 za Norveoko in 15 za Slovenijo. Najbolj predpisovano zdravilo na Norveokem je bi Atipični antipsihotiki (AMBZ, 1999 - 2004) 45000-| 40000- E 35000-30000-25000-20000-15000-10000-5000-0 - J. MHI Zl 1999 ¦ 2000 D 2001 3 2002 D 2003 3 2004 ./•V* -p* Nelastniško ime Slika 3: Ambulantno predpisovanje atipionih antipsihotikov glede na otevilo receptov v obdobju med 1999 in 2004 Figure 3: The ambulatory prescribing of atypical antipsichotics considering the number of prescriptions from 1999 to 2004 olanzapin (2,16 DDD/1000 preb./dan v letu 2001 in 2,7 DDD/1000 preb./dan v letu 2004), njegova poraba je v obdobju od 1999 do 2004 tudi najbolj narasla. Drugo najbolj predpisovano zdravilo je bil litij (1,4 DDD/1000 preb./dan v obeh letih, 2001 in 2004). Na tretjem mestu je zaslediti risperidon, katerega poraba je narasla z 0,6 DDD/1000 preb./dan (2001) na 0,97 DDD/1000 preb./dan (2004). V Sloveniji je bilo zdravljenje psihoz podobno kot na Norveokem, upootevajoo celotno porabo antipsihotikov (v DDD/1000 preb./dan), ki so bili v tem obdobju na razpolago za zdravljenje teh bolezni. Delea predpisanih klasionih in atipionih antipsihotikov v Sloveniji je bil leta 2001 podoben deleau na Norveokem (33,7 % predpisanih atipionih antipsihotikov v Sloveniji in 33,2 % na Norveokem), vendar pa je bilo glede porabe posameznih antipsihotikov med obema draavama precej razlik (Slika 4). Poraba antipsihotikov (SLO - NOR) 31 45- 2 1 1,5- ™ L t tu i>,!>- n ll [flrfi 0- ¦IIIInlinilk.JHInllUlr JI tli SLO - 2001 NOR - 2001 SLO - 2004 NOR- 2004 ¦ amisulprid ? cuklopentiksol I"! fiifenaTJTi ¦haloperidol ?klozapin ?kvetiapin ? levomepromazin ? litij ¦ olanzapin ?promaziii ?risperidon ? sulpirid ?tioridazin Slika 4: Primerjava med Slovenijo in Norveoko (tistih antipsihotikov, ki jih predpisujemo v Sloveniji) Figure 4: The comparison of Slovenia and Norway (of those antipsychotics, prescribed in Slovenia) V letu 2004 je priolo do precejonjih razlik med Slovenijo in Norveoko, upootevajoo delea klasionih in atipionih antipsihotikov, oeprav je bila celokupna poraba teh zdravil v DDD/1000 preb./dan oe vedno precej podobna (10,6 DDD/1000 preb./dan v Sloveniji in 10,3 DDD/1000 preb./dan na Norveokem) (Slika 5). Delež antipsihotikov (SLO - NOR) 70 60 Procent DDD- 50 jev/lOOO 40 preb./dan 30 (%) 20 10 O - f=\ r=P f=? _ _ ? klasičn ¦ atipični ? litij |1 1 P=n !=?i n 1 1 TL SLO 2001 NOR 2001 SLO 2004 NOR 2004 Slika 5: Primerjava med Slovenijo in Norveoko glede na delea posameznih antipsihotikov Figure 5: The comparison of Slovenia and Norway considering the shares of antipsychotics farm vestn 2007; 58 37 Originalni znanstveni olanki - Scientific articles 5 Razprava Trenutna poraba antipsihotikov v Sloveniji je pribliana ocena, ki jo je potrebno zaradi pomanjkljivih podatkov o predpisanih zdravilih kritiono vrednotiti. Upootevajoo smernice za zdravljenje psihoz z zdravili je bilo v Sloveniji kot tudi na Norveokem leta 2001 predpisanih preveo klasionih in premalo atipionih antipsihotikov, pri oemer se zastavlja vpraoanje o kakovosti farmakoterapije teh bolezni. Stanje se je precej spremenilo leta 2004, vendar precej bolj na Norveokem kot v Sloveniji. Na Norveokem je bil v omenjenem letu delea atipionih antipsihotikov ae precej visok (69,4 %), v Sloveniji pa je znaoal 46,9 %, kar oe vedno ni bilo polovica od vseh predpisanih antipsihotikov v omenjenem letu. V obeh draavah je bil najbolj predpisovan antipsihotik v letu 2004 olanzapin. V Sloveniji kot tudi na Norveokem poraba atipionih antipsihotikov sicer naraooa, a v Sloveniji nekoliko pooasneje. V letih od 1999 do 2001 je poraba olanzapina precej narasla tako v Sloveniji kot tudi na Norveokem. Podobna tendenca je bila opaaena tudi v obdobju med 2001 in 2004. Porast porabe olanzapina predstavlja spodbudno informacijo, saj je profil neaelenih uoinkov, povzrooenih s tem zdravilom (sedacija, porast telesne teae, metabolni sindrom) ugodnejoi kot na primer pri tioridazinu (poraba katerega je med letoma 2001 in 2004 znatno upadla in danes v Sloveniji ni veo registriran), ki povzrooa sedacijo, ortostatsko hipotenzijo, laktacijo, padec spolne sle, teaave pri uriniranju itd. Klozapin (sicer rezerviran za rezistentno shizofrenijo) je v zadnjih letih oe vedno najbolj predpisovano zdravilo v Psihiatrioni bolnionici Idrija. Ta atipioni antipsihotik, ugoden z vidika ekstrapiramidne simptomatike, pa lahko povzrooi resne neaelene uoinke, kot so toksionost za kostni mozeg in agranulocitoza,. Flufenazin in haloperidol sta oe vedno preveo predpisovani zdravili v zgoraj omenjeni bolnionici in spadata med klasione, visokopotentne (moone) antipsihotike z najpogostejoimi neaelenimi uoinki, imenovanimi ekstrapiramidni simptomi (akatizija, distonija, diskinezija in parkinsonizem). V Psihiatrioni bolnionici Begunje je bila v primerjavi z ostalimi tovrstnimi bolnionicami v letu 2001 situacija najbolj ugodna. Delea atipionih antipsihotikov je bil tu ae vioji kot 50 %, najbolj predpisovano zdravilo pa je bilo risperidon. V Psihiatrioni kliniki Ljubljana je leta 2001 delea klasionih antipsihotikov znaoal skoraj 70 %, prav tako je bil oe vedno visok tudi leta 2004 (57,2 %), medtem ko je v psihiatrionih bolnionicah Idrija in Begunje ta delea leta 2004 znaoal le okoli 40 %. V slovenskih psihiatrionih bolnionicah, neposredno uvrooenih v naoo analizo, je bil delea predpisanih klasionih antipsihotikov v letu 2004 okoli 45,3 % (v letu 2001 je znaoal 61,7 %), medtem ko je ta delea v okviru ambulantnega predpisovanja znaoal 37,7 % (leta 2001 51,7 %). Povpreona poraba litija v okviru ambulantnega kot tudi bolnionionega zdravljenja pa je bila v obeh letih pribliano 1 %. Teako je dolooiti, kateri antipsihotik je za dolooenega bolnika najboljoi, ker dostikrat z izbranim zdravilom ne doseaemo uoinka, ki bi si ga aeleli, vendar pa so atipioni antipsihotiki v primerjavi s klasionimi mnogo boljoa izbira, oe posebej kar se tioe kakovosti bolnikovega aivljenja in njegove kompliance s terapijo; zaradi manj moteoih neaelenih uoinkov bolniki zdravila bolje prenaoajo in v veoji meri sodelujejo pri predpisanem reaimu jemanja zdravil (10, 11). Vzroki za visoko porabo klasionih antipsihotikov so najverjetneje visoka cena atipionih in tradicionalna praksa predpisovanja antipsihotikov, vendar pa vsi ostali strooki, ki so posledica zdravljenja s klasionimi antipsihotiki (hospitalizacija in zdravila za zdravljenje neaelenih uoinkov, povzrooenih s klasionimi antipsihotiki), dolgoroono gledano precej presegajo strooke zdravljenja z novejoimi zdravili, pri oemer je treba upootevati tudi veojo zaposljivost pri pacientih, zdravljenih z atipionimi antipsihotiki (12). Prednosti atipionih antipsihotikov so torej opazne tako pri doseganju boljoih klinionih rezultatov zdravljenja, saj ugodno vplivajo tudi na negativno simptomatiko psihoz, pomembne so z etionega vidika (pozitiven vpliv na kakovost bolnikovega aivljenja, manj neaelenih uoinkov) in nenazadnje tudi z ekonomskega staliooa. 6 Zakljuoki V letu 2004 se je najveo atipionih antipsihotikov med slovenskimi psihiatrionimi bolnionicami predpisalo v Psihiatrioni bolnionici Idrija, najmanj pa v Psihiatrioni kliniki Ljubljana. V vseh psihiatrionih bolnionicah naraooa delea porabe atipionih antipsihotikov. Tudi na podrooju ambulantnega zdravljenja je v Sloveniji opaziti naraooajooo porabo atipionih in padajooo porabo klasionih antipsihotikov. Celokupna poraba antipsihotikov v DDD/1000 preb./dan v Sloveniji je primerljiva s porabo teh zdravil na Norveokem, tako v letu 2001 kot tudi 2004. Precej razlik pa zasledimo v deleau klasionih in atipionih antipsihotikov v letu 2004, saj na Norveokem precej bolj kot v Sloveniji naraste delea predpisanih atipionih antipsihotikov in pade delea klasionih. V obeh draavah je v letu 2004 najbolj predpisovano zdravilo olanzapin. 7 Literatura 1. Kocmur M, Tavoar R, Amitek A. Shizofrenija - Priporooila in smernice za zdravljenje z zdravili. Republioki strokovni kolegij za psihiatrijo Ljubljana, Slovenske psihiatrione publikacije, Ljubljana 2000 2. Mutschler E. Arzneimittelwirkungen (Lehrbuch der Pharmakologie und Toxikologie), Wissenschaftliche Verlagsgesellschaft mbH Stuttgart, 1997: 141-52 3. www.zdravila.net, N05A, antipsihotiki (dostopno december 2006) 4. Baoar C. Porooilo o izdaji antipsihotikov v letih 1999-2004 za Psihiatriono bolnionico Idrija. Lekarna Psihiatrione bolnionice Idrija 5. Sikuoek T. Izdaja antipsihotikov v letu 2001 in 2004 za Psihiatriono bolnionico Begunje. Lekarna Psihiatrione bolnionice Begunje 6. Kriaman L. Izdaja antipsihotikov v letu 2001 in 2004 za Psihiatriono kliniko Ljubljana. Lekarna Psihiatrione klinike Ljubljana 7. Register zdravil RS (V, VI, VII, IX). Ministrstvo za zdravstvo, Urad RS za zdravila, Inotitut za varovanje zdravja RS, Ljubljana 1998, 2000, 2002, 2005 8. Zdravstveno varstvo, Inotitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ambulantno predpisovanje zdravil v Sloveniji po ATC klasifikaciji (v letih 1999-2004) 9. www.whocc.no/atcddd, Drug consumption in Norway (dostopno december 2006) 10. Garcia-Cabeza I, Gomez JC, Sacristan JA, Edgell E, Gonzalez de Chavez M. Subjective response to antipsychotic treatment and compliance in schizophrenia. A naturalistic study comparing olanzapine, risperidone and haloperidol (EFESO Study). BMC Psychiatry 2001; 1(1): 7 (dostopno december 2006) 11. Awad AG, Voruganti LN. New antipsychotics, compliance, quality of life, and subjective tolerability - are patients better off? Can J Psychiatry. 2004 May; 49(5): 297-302 (dostopno december 2006) 12. Ganguly R, Miller LS, Martin BC. Future employability, a new approach to cost-effectiveness analysis of antipsychotic therapy. Schizophr Res. 2003 Sep 1; 63(1-2): 111-9 (dostopno december 2006) farm vestn 2007; 58