S. JU@NI^: TRDE PREVLEKE IZ LABORATORIJA V INDUSTRIJO
TRDE PREVLEKE IZ LABORATORIJA V INDUSTRIJO
Stanislav Ju`ni~ ZNANSTVENI ^LANEK
Univerza v Oklahomi, Oddelek za zgodovino znanosti, Norman, Oklahoma, ZDA; Arhiv Slovenske jezuitske province,
Ljubljana
POVZETEK
Slovenske vakuumske tehnike napr{evanja tankih plasti so bile {e
v povojih, ko se je zanje za~el zanimati Peter Panjan. V {tirih
desetletjih svojega dela na Institutu »Jo`ef Stefan« je v veliki meri
botroval tesnim vezem med temeljnimi raziskavami in industrijo
trdih prevlek.
Klju~ne besede: belokranjski fiziki-vakuumisti, zgodovina va-
kuumskih tehnik, trde prevleke, Institut »Jo`ef Stefan«, 16. zdru-
`ena vakuumska konferenca, 14. evropska vakuumska konferenca
Hard coatings from laboratory to industry
ABSTRACT
The Slovenian vacuum techniques of thin film sputtering were
still in their infancy when Peter Panjan began to work with them.
In four decades of his work in Jo`ef Stefan Institute he achieved
the closest relationship between the fundamental research and
industry of hard coatings.
Keywords: Bela krajina physicists-vacuum researchers, history of
vacuum techniques, hard coatings, Jo`ef Stefan Institute, 16th
Joint Vacuum Conference, 14th European Vacuum Conference
1 UVOD
V prazni~nih januarskih dneh bomo praznovali
prvih {est desetletij dr. Petra Panjana, enega vodilnih
slovenskih vakuumistov in dejavnikov Dru{tva za
vakuumsko tehniko Slovenije. Gotovo prvovrstna
prilo`nost za pogled nazaj s poskusi predvidevanja
nadaljnjega razvoja slovenskih tehnologij tankih
plasti, ko jih bodo vodili mlaj{i strokovnjaki, vzgojeni
pod Petrovim okriljem ob `eleznem pravilu: »Na~rtuj
industrijsko aplikacijo svojih laboratorijskih snovanj!«
Slavnostni izlet v preteklost je nujen, ~eprav pri
sodobnem timskem delu ne gre pretirano poudarjati
zaslug posameznih kova~ev uspe{nosti DVTS.
2 BELOKRANJSKI ZA^ETKI
U~inkovit u~enjak vedno sloni na ramenih veli-
kanov. Kak{ne so bile zgodnje teorije atomov-mole-
kul, na katere smo oprli sodobna snovanja nanotehno-
logij tankih plasti? Kaj smo utegnili podedovati od
zgodnjih snovalcev iz dobe Bo{kovi}eve jezuitske
fizike? Ljubljanska in zagreb{ka jezuitska u~enost je
dve stoletji povsem obvladovala znanja na vmesnem
belokranjskem obmo~ju med obema metropolama in
je tako v slovensko zaledje na tihem vna{ala nova do-
gnanja iz poglavitnih sredi{~ fizikalnega raziskovanja.
Prapor na{ih vakuumistov so njega dni nosili ljubljan-
ski rektor Dunaj~an Karl Dillherr, mariborski rektor
Belgijec Peter pl. Halloy in Gabrijelov brat Tobija
Gruber. Gabrijel sam je veliko pripomogel k novostim,
saj je ob njegovem prihodu v Ljubljano koro{ki profe-
sor J. Pogri~nik objavil ljubljanski ponatis Bo{kovi-
}eve poglavitne knjige o vakuumu in silah med mole-
kulami ob izpitu so{olcev na Ortneku odraslega
Franca Samuela Karpeta, bodo~ega dunajskega profe-
sorja Bo{kovi}evih idej.
Med prvimi jezuiti sta bila belokranjski beograjski
misijonar Ga{per Gorian (* 1588) in njegov vini{ki
sosed Martin Fabri (* 1610). Mnogi belokranjski fiziki
so se dodobra vpisali v zgodovino razvoja vakuumskih
tehnik, {e posebej na zagreb{ki katedri za fiziko. Trije
med njimi so bili doma z Vinice: prvi med njimi,
Franjo Jambrehovi} (1634–1703), je {tudiral fiziko v
Trnavi leta 1655/56 pri Vara`dincu Andreju Makarju.
Leta 1667/68 je predaval fiziko na Zagreb{ki akade-
miji in naslednje leto kot prvi zagreb{ki profesor
objavil u~benik fizike skupaj s svojim {tudentom
[tefanom Ra~kim, ki je bil br`kone prav tako rojen ob
kranjskih bregovih reke Kolpe. V sosledju svojih
poglavij je Jambrehovi} seveda sledil Aristotelovi
vakuumu sovra`ni fiziki, vendar na podoben na~in, kot
so polpretekli slovenski humanisti sledili Marxu: treba
ju je bilo nenehno citirati, v resnici pa si vmes lahko
poljubno razpredal lastna dognanja.1
Janez Patatich (Pathatich, Pata~i}, Patechich,
1649–1700) iz Vinice je {tudiral fiziko v Gradcu pri
baronu Andreju Foyachu, leta 1683 in 1684/85 pa je
predaval fiziko v Trnavi in Zagrebu. Sigmund pl.
Jen~i~ (1679–1718) je bil sin poljanskega oskrbnika,
ki je gospodaril tudi nad Sodevci (Scheffenlackh); ime
vasi pri~a o nekdanji poljanski sodnijski funkciji,
pobiranju davkov in stra`enju jetnikov.2 Jen~i~ je
fiziko {tudiral pri Alexandru Donatiju v Gradcu, leta
1714/15 pa je predaval fiziko v Ljubljani in ob koncu
{olskega leta dal natisniti izpitne teze.
Pomembni belokranjski grofje Purgstalli so
vzgojili kar dva zanimiva fizika. Albert grof Purgstall
(1671, Gradec–1744) je leta 1705/06 na Dunaju
predaval fiziko in pisal o Konfucijevem nauku. Baron
in nato grof, vini{ki gra{~ak Johan (Jan`) Adam
Purgstall,3 je vplival na vse tri jezuitske fizike iz
S. JU@NI^: TRDE PREVLEKE IZ LABORATORIJA V INDUSTRIJO
VAKUUMIST 36 (2016) 2 11
1 Jambrehovi}, 1669
2 Kos, 1991, 91
3 Kos, 1991, 27, 60, 75
Vinice, ki je bila njega dni precej pomembnej{e na-
selje kot dandanes. Jan`ev sin Johann Leopold z gradu
Pobre`je pri Adle{i~ih je bil o~e Antona grofa
Purgstalla (Burgstall, Purstall, 1708–1771), ki je na
Dunaju {tudiral fiziko pri poznej{em ljubljanskem rek-
torju in piscu fizikalnih u~benikov Antonu baronu
Erbergu z gra{~ine Dol ob Savi. Erberg je Purgstalla
navdu{il za elektrotehni{ke poskuse v ~asu, ko je
Erbergov ne~ak Avgu{tin Hallerstein v Pekingu razvi-
jal zgodnji elektrofor za prednika Voltove baterije.
Profesor fizike Purgstall je na tedaj poglavitni ogrski
univerzi v Trnavi skupaj s svojim trnavskim {tudent-
skim sodelavcem objavil knji`ico o elektri~ni sili, raz-
deljeni na trenje, prevajanje in ogenj.4
Zadnji v paleti jezuitov Vini~anov, Ivan Vitkovi}
(1738–1783/1820), je bil vnuk Marthina Vitkhou-
itscha, ki je leta 1674 v Vinici pla~eval po 4 libre na
leto za svoj vrt.5 Ivan je leta 1760 {tudiral fiziko v
Gradcu pri vakuumistu Halloyu in jo predaval kot zad-
nji jezuitski profesor v Zagrebu leta 1773. Po prepo-
vedi jezuitov si je {e vsaj desetletje slu`il kruh kot
zagreb{ki profesor matematike, ki je njega dni vsebo-
vala {e vse izra~unljive dele fizike. Leta 1782 je obja-
vil aritmeti~ni u~benik, osem let pozneje pa {e prvo
kajkavsko gramatiko v Zagrebu. ^eprav so bili med
jezuiti {tevilni kme~ki sinovi, so bili med belokranjski
jezuiti zgolj sinovi vini{kih tr`anov, gra{~aka in sosed-
njega poljanskega oskrbnika. Metli~ani in ^rnomaljci
so izbirali druga pota.
3 ZGODNJE PREDSTAVE O MOLEKULAH KOT
PREDNICE SODOBNIH NANOTEHNOLOGIJ
Jezuitska dognanja o vakuumu med delci snovi in o
silah med njimi so prevladovala v srednjeevropskih in
drugih katoli{kih de`elah nad dve stoletji. Po pre-
povedi jezuitov so bila ob privilegiran polo`aj v {olah
v svojevrstni svobodni konkurenci prevladujo~ih pa-
ri{kih in londonskih idej, upo{tevanih {e dandanes. Z
izjemo Christopherja Claviusa, njegovega u~enca
Paula Guldina, Galileijevega nasprotnika Christopha
Scheinerja, rimskih profesorjev Athanasiusa Kircherja
ali Rudjerja Bo{kovi}a je le malo jezuitov doseglo
svetovno raven. Jezuitski prispevki k povezavam med
S. JU@NI^: TRDE PREVLEKE IZ LABORATORIJA V INDUSTRIJO
12 VAKUUMIST 36 (2016) 2
Slika 3: Ohranjena dela 1449 ljubljanskih jezuitov, razpore-
jena po dekadah rojstva avtorjev. A: {tevilo objav v tehni{kih
vedah (matematika, fizika, astronomija) ljubljanskih jezuitov
od skupno 103, B: astronomskih spisov od skupno 10,
C: vseh spisov od skupno 341, D: matemati~nih spisov od
skupno 21, E: fizikalnih spisov od skupno 72
Slika 1: Srednjeevropska vakuumska tehnologija se je uve-
ljavila z Vánossijevimi, Halloyevimi, Vorstlerjevimi in
Hofstetterjevimi gra{ko-dunajskimi ponatisi del izumitelja
vakuumskega balona Francesca Lana Terzija iz Brescie.6
Prikazano je {tevilo objavljenih fizikalnih knjig jezuitov av-
strijske in ~e{ke province glede na desetletje rojstva od
skupno 616, med njimi 72 izpod peres ljubljanskih jezuitov,
29 pa od onih, ki so fiziko in/ali matematiko predavali tudi v
Ljubljani.
Slika 2: Objavljena fizikalna dela belokranjskih jezuitov kot
del ohranjenih spisov jezuitov iz avstrijske in ~e{ke province
4 Purgstall, Purgine, 1746
5 Kos, 1991, 474
6 Catalogius Personarum, & Officiorum Provinciae Austriae Societatis Jesu pro anno...; Catalogius Personarum, & Officiorum Provinciae Bohe-
miae Societatis Jesu pro anno...; Vánossi, Lana Terzi, 1723–1724; Hofstetter, 1784.
temeljno znanostjo in industrijo niso bili primerljivi z
novodobno nujo, kar je jezuitska snovanja bremenilo
kot svojevrstna cokla, ki je niso mogle odtehtati pred-
nosti {irin jezuitskih pogledov na vakuum in snov.
Bo{kovi}eve sile v vakuumu so ostale ve~no mlad
okvir podstati sodobnih vakuumistov, podroben sodo-
ben na~in pa je temeljil na prakti~nih prijemih, ki jim
preohlapni Bo{kovi}ev model to~kastih sredi{~ sil ni
bil kos. Vseeno so si Kelvin, J. Stefanov dijak Ludwig
Boltzmann in predvsem Nikola Tesla povsem prisvo-
jili Bo{kovi}eve poglede.7 Ob pretvorbi nekdanjega
Bo{kovi}evega in Teslovega etra v sodoben Einsteinov
vakuum se zdi, da sodobno razmi{ljanje o praznem
spreminja predvsem Bo{kovi}evo besedi{~e, po drugi
strani pa je docela prekvasilo uporabo vakuumskih
tehnologij na dimenzije mnogokrat manj{e celo od
Bo{kovi}evih sanj.
S. JU@NI^: TRDE PREVLEKE IZ LABORATORIJA V INDUSTRIJO
VAKUUMIST 36 (2016) 2 13
Slika 4: 1449 ljubljanskih jezuitov na katedrah filozofije-
fizike in matematike razli~nih {ol glede na desetletje rojstva.
A: vseh fizikalnih profesur v letih 1560–1750 od skupno 504
pod vodstvom 345 profesorjev filozofije s fiziko ali matema-
tiko od skupno 1449 ljubljanskih jezuitov, B: vseh matema-
ti~nih profesur in repeticij – usposabljanj, razporejenih po
letih rojstva nosilcev od skupno 259, C: fizikalnih in
matemati~nih profesur ter repeticij po letih rojstva nosilcev
od skupno 763
Slika 7: Med dobrim ducatom nasprotujo~ih si mnenj o
najmanj{ih delcih snovi in vakuumu med njimi je predvsem
po J. Stefanovi zaslugi prevladala kineti~na teorija poznej{e
statisti~ne kvantne mehanike. Prikazani so novove{ki atomi
po desetletjih opisovanj. A: vsi poskusi statisti~ne mehanike,
B: vsa teorija kritikov statisti~ne mehanike, C: vsa kineti~na
teorija toplote, D: vse vrtin~ne teorije atoma, E: vsa teorija
gravitacije in elektrike z etrom, F: vsa teorija statisti~ne me-
hanike, G: vsi poskusi kineti~ne teorije toplote, H: vse teore-
ti~ne kritike kineti~ne teorije toplote, I: vsa teorija Dynamid,
J: vse valovne teorije brez etra.
Slika 5: Teorije atomov in vakuuma po dekadah objav glede
na narodnost piscev.8 A: slovenski prispevki k poskusom,
B: angle{ki prispevki k teorijam, C: francoski prispevki k teo-
rijam, D: {vicarski prispevki k teorijam, E: slovenski pri-
spevki k teorijam, F: {kotski prispevki k teorijam, G: itali-
janski prispevki k teorijam, H: mad`arski prispevki k
teorijam, I: avstrijski prispevki k teorijam, J: irski prispevki k
teorijam, K: nizozemski prispevki k teorijam, L: angle{ki pri-
spevki k poskusom, M: nem{ki prispevki k teorijam, N: pri-
spevki ZDA k teorijam.
Slika 6: Jo`ef Stefan in njegov profesor razrednik Karl Ro-
bida sta sloves slovenskih raziskovanj vakuuma dve stoletji
po Janezu Vajkardu knezu Turja{kemu znova spravila na
svetovno raven Stefanovega {tudenta Boltzmanna. Prikazane
so teorije atomov in vakuuma po dekadah objav glede na
narodnost srednjeevropskih piscev. A: slovenski prispevki k
poskusom, B: avstrijski prispevki k teorijam, C: slovenski pri-
spevki k teorijam, D: ~e{ki prispevki k teorijam, E: avstrijski
prispevki k poskusom, F: mad`arski prispevki k teorijam
7 Boltzmann, 1895, 413–415
8 Brush, 1976. Prispevki so ocenjeni od 1 do 9 glede na odmevnost medija objave v dobi, ko {e ni bilo sodobnega indeksa citatov.
S. JU@NI^: TRDE PREVLEKE IZ LABORATORIJA V INDUSTRIJO
14 VAKUUMIST 36 (2016) 2
Slika 11: Napredek vakuumske elektrotehnike ob preu~eva-
nju razelektritev dunajskega profesorja Mad`ara Pavla
Maka, ki ga je Jurij Vega dal vezati ob svoj ljubljanski
kon~ni izpit. Prikazana so srednjeevropska raziskovanja
elektrike z magnetizmom v primerjavi s celoto po dopolnje-
nem umerjenem popisu Asimova. A: jezuitska srednjeevrop-
ska raziskovanja elektrike z magnetizmom, ocenjena po
desetletjih objave, B: vsa preu~evanja elektrike-magnetizma
po dopolnjenem popisu Asimova, umerjena glede na sredo
delovne dobe.
Slika 10: Srednjeevropski jezuitski prispevek k svetovni fiziki
kot 10 % celote med izgonom protestanotv v 1590. letih in
prepovedjo jezuitov v 1770 letih. A: vsa fizika iz dopolnje-
nega Asimovega popisa, razvr{~ena po desetletjih sredin
delovnih dob, umerjena glede na Brusch-Grigorjan & Frand-
linova popisa, B: vsa teorija in poskusi s toploto po dopol-
njenem Bruschovem popisu, C: vsi prispevki mehanike
trdnin glede na desetletje objave po popisu Gevorkjan-Frad-
lina, D: de`ele, poseljene s Slovenci: kranjski, gori{ki,
tr`a{ki, koro{ki in spodnje{tajerski profesorji: {tevilo letni-
kov predavanj in ovrednoteni naravoslovni spisi ter profe-
sorji v Trstu, Gorici, Celovcu, Ljubljani po letih objave ozi-
roma predavanj, E: vsi profesorji avstrijske in ~e{ke jezuitske
province: {tevilo letnikov predavanj in ovrednoteni spisi,
F: vsa avstrijsko-~e{ka jezuitska mehanika s statiko, dina-
miko, akustiko in hidrodinamiko, ovrednotena z upo{te-
vanjem {tevila ohranjenih naravoslovnih del, G: vsa avstrij-
sko-~e{ka jezuitska raziskovanja toplote in vakuuma.
Slika 9: Srednjeevropski jezuitski prispevek k svetovni fiziki
kot 10 % celote. A: vsa teorija in poskusi s toploto po dopol-
njenem Brushovem popisu, B: vsi prispevki mehanike trdnin
glede na desetletje objave po popisu Gevorkjan-Fradlina,
C: vsa avstrijsko-~e{ka jezuitska mehanika s statiko, dina-
miko, akustiko in hidrodinamiko, ovrednotena z upo{te-
vanjem {tevila ohranjenih naravoslovnih del.
Slika 8: Preu~evanje razelektritev od prvih strelovodnih
uporab do sodobnih vakuumskih tehnologij.9 Prikazani so
raziskovalci elektromagnetizma po dekadah kon~anih del.
A: vsa teorija elektromagnetizma glede na leto kon~anega
dela, B: vsa tehnologija elektromagnetizma glede na leto
kon~anega dela, C: vsi eksperimenti elektromagnetizma
glede na leto kon~anega dela.
9 Asimov, 1978; Grigorjan, Fradlin, 1982; Bogoljubov, 1983; Hramov, 1977
4 INSTITUT »JO@EF STEFAN«
Sodevci so `e stoletja domovina usko{kih Panja-
nov, ki med sosedi od nekdaj veljajo za modre. Pri-
devnik se nana{a tako na Petrovega starej{ega brata,
kot za Petra samega, saj sta oba prvovrstna in`enirja.
Peter se je u~enosti najprej lotil v ^rnomlju, nato pa je
s {tipendijo Instituta »Jo`ef Stefan« zajadral v ljub-
ljanski hram fizikalne u~enosti. Periferna gimnazija je
ponudila dobro fiziko, `al pa premalo angle{~ine, ki se
ji je moral Peter priu~iti komaj med objavljanjem
vakuumskih izsledkov. V {tudentskem naselju pod
Ro`nikom si je kmalu pridobil krog prijateljev in`e-
nirske stroke. Edisona si je jemal za zgled in precej
raje poslu{al radio od televizije, ~e{ da ~loveka manj
zasvoji. Po~itnic ni bilo brez obdelovanja poljanskega
vinograda, skrbi za brezove gozdove nad vasjo in njive
za hi{o. Kolpa je tekla nekoliko ni`je proti Teslovemu
Karlovcu in pripovedovala svoje zgodbe o praznem,
trdem, tankem in nevidno majhnem.
Po diplomi pri profesorju Francu Cvelbarju leta
1980 je Peter kmalu postal zaupnik prof. dr. Borisa
Navin{ka, ~eprav mu ni bilo vedno z ro`icami po-
stlano. Cvelbarjev sin Andrej je pozneje med letoma
1990–1998 delal na Odseku za tanke plasti in povr{ine
Instituta »Jo`ef Stefan«.
V obdobju velikih dru`benih sprememb konec
osemdesetih let je Peter sprejel funkcijo predsednika
sindikata na Institutu »Jo`ef Stefan«, s katero je dobil
vpogled v delovanje celotnega in{tituta. Obenem je
dolga leta pronicljivo urejal Vakuumista, ~eprav ni
bilo vsakomur prav, da marsikaj zanj postori kar med
delovnim ~asom. Sledil je navodilom mentorja svoje
generacije dr. Jo`eta Gasperi~a, ki je v svojih indijskih
in evropskih izku{njah videl mnoga dru{tva rasti in
propadati ob zavesti, da je steber delovanja DVTS
ravno revija Vakuumist z Jo`etovo kleno doma~o be-
sedo in dodobra pripravljenimi javnimi nastopi.
Morda bi se Peter prelevil v pristnega Ljubljan~ana,
vendar se je usoda zasukala druga~e, saj si je `ivljenj-
sko dru`ico Marjanco izbral med Belokranjkami in se
z Nejcem za vekomaj priklenil ob rodno grudo. Po
o~etovi smrti je Peter ostal navezan na ovdovelo mater
na doma~iji, Nejc pa je odrasel v prelepi hi{i tik ob
^rnomlju. Med najbolj navdu{enimi je bil tedanji
predsednik Hrva{kega vakuumskega dru{tva dr.
S. JU@NI^: TRDE PREVLEKE IZ LABORATORIJA V INDUSTRIJO
VAKUUMIST 36 (2016) 2 15
Slika 14: Vsi srednjeevropski jezuitski fiziki po dekadah
zapisa ovrednotenih ohranjenih del v lu~i razvoja fizike.
A: jezuitski privr`enci Aristotela Hansiza-Voisa, Steplingo-
vega Nolleta, zamejskih jezuitov Gastona Pardiesa, Hono-
rata Fabrija, Bo{kovi}a z astronomijo Tycha, Ricciolija in
francoskega jezuita Milleta Dechalesa, B: ideje zunaj jezuit-
skega reda bavarskega avgu{tinskega kopernikanca Euse-
biusa Amorta (1692–1775, Musschenbroeka, Keplerja,
kartezijancev, Leibnitza, ovrednotena in pomno`ena s {te-
vilom ohranjenih naravoslovnih del glede na osrednje deset-
letje pisanja, C: vsa fizika po dopolnjenem popisu Asimova
glede na sredo delovne dobe, umerjena po popisih
Brusch-Grigorjan&Frandlina.
Slika 13: Srednjeevropska jezuitska raziskovanja toplote in
vakuuma v primerjavi s celoto po dopolnjenem popisu
Asimova, umerjenem po Brushu. A: jezuitska raziskovanja
toplote in vakuuma, ocenjena po desetletjih objave, B: vsa
preu~evanja toplotnih pojavov po dopolnjenem popisu
Asimova, umerjena glede na sredo delovne dobe, C: vsa
teorija in poskusi po dopolnjenem Brushovem opisu.
Slika 12: Raziskovalci toplote s kvantno mehaniko po deka-
dah kon~anih del. A: vse teorije toplote, statisti~ne in
kvantne mehanike glede na leto kon~anega dela, B: vsi
eksperimenti toplote, statisti~ne in kvantne mehanike glede
na leto kon~anega dela, C: vsa tehnologija toplote, stati-
sti~ne in kvantne mehanike glede na leto kon~anega dela.
Nikola Radi}, ki je na Hrva{ko-slovenskih vakuum-
skih sre~anjih Petra navdu{eno klical »Ajta«.
Marsikdo je Petru zavidal {tevilne objave, s kate-
rimi je magistrski {tudij kar presko~il in se lotil dok-
torata s podro~ja materialov na ljubljanski Fakulteti za
metalurgijo. Prva mednarodna pota Navin{kovega in
Panjanovega odseka niso bila z ro`icami postlana, saj
Ameri~ani niso vedno dovolj cenili slovenskih idej.
Sodelovanje z Balzersom je postalo bistveno po
nakupu napr{evalnika Sputrona leta 1978. Navin{kova
in Petrova skupina je leta 1983 za{~itila lastno tanko-
plastno tehnologijo s patentom in blagovno znamko
JOSTiN, v predbo`i~nih dneh 18. 12. 1985 pa je
odprla Center za trde prevleke v Dom`alah. Svojo
organizacijsko `ilico je postavil v precep z uspe{no
ureditvijo monografije ob stoletnici Braunove elek-
tronke, h kateri je pritegnil slovenskega pionirja
televizije, tedaj `e na smrt bolnega, a {e vedno ~ilega
dr. Albina Wedama (1921–1997) ter dr. Petra Stari~a.
Po Navin{kovi upokojitvi leta 2002 je za polno
desetletje prevzel vodstvo svojega odseka, kar pa ga je
obremenilo mnogo neljubega pisarni{kega dela, ki ga
je odtegovalo znanosti. Sekira mu je padla v med pod
Drnov{kovim ministrom Gregorjem Golobi~em, ko je
vodja Centra odli~nosti »Nanoznanosti in nanotehno-
logije« prof. Dragan Mihailovi} pridobil kvalitetno
opremo za dodatne kletne prostore pod glavno stavbo
Instituta »Jo`ef Stefan«. Novo sodobno vakuumsko
opremo, ozalj{ano z veselimi risbami vnukinje Na-
vin{kovega mentorja prof. dr. Ale{a Strojnika, lahko
uporablja tudi Petrova skupina kot ~lanica Centra.
Peter je ob tem briljiral celo s parlamentarnim govo-
rom v okviru projekta »Znanje `anje« 25. 3. 2010.
Peter je eden redkih slovenskih u~enjakov, ki si je
znal priskrbeti prvovrstne dedi~e. Marsikdo tega ni
zmogel. Svoj vodstveni polo`aj na odseku in urejeva-
nje Vakuumista je pravo~asno prepustil mlaj{emu
Mihi ^ekadi, saj se je zavedal, da novodobno na~el-
stvo zahteva mnogo neposrednih stikov z zunanjimi
sodelavci. Belokranjski turizem in vsakdanje zgodbe
S. JU@NI^: TRDE PREVLEKE IZ LABORATORIJA V INDUSTRIJO
16 VAKUUMIST 36 (2016) 2
Slika 17: Raziskovalca katodnih elektronk Plücker in Hittorf
kot akademska prednika pra{kih {tudijev Nikole Tesle in
ljubljanske diplome Petra Panjana. Doma~e belokranjsko
Panjanovo okolje je bilo stoletja pomemben privesek
Teslove Vojne krajine, tako da so mladostne zgodbe in tra-
dicije oba raziskovalca na podoben na~in usmerjala skozi
njuna vakuumska snovanja, kljub stoletju, ki je domala
natan~no minilo med njunima rojstvoma.
Slika 15: Akademski predniki Petra Panjana glede na nje-
govo diplomo in doktorat. Prednika sta njegova profesorja
fizike in matematike brez kakr{nega koli namiga o njihovih
zaslugah; povezave nakazujejo predvsem potek vplivanja, ki
brez njih nikakor ne bi bila razvidna. Pod rojstnimi letni-
cami so datumi pridobitve najvi{jih akademskih stopenj.
Matematiki so v ~rnih, fiziki pa v sivih pravokotnikih.
Slika 16: Akademski predniki Petra Panjana glede na njego-
vo diplomo kot dedi~i vodilnega bonskega raziskovalca raz-
elektritev v katodnih elektronkah Juliusa Plückerja. Plücker
je bil v vsej zgodovini vakuumske tehnike edini vrhunski
vakuumist, ki je enako uspe{no raziskoval tudi temeljne
matemati~ne zagate in tako dru`il dve na videz razli~ni polji
znanja. Peter mu tako dale~ ni sledil v svojevrstni distanci
do teorijske fizike.
poljanskih posebne`ev so vtkane v Petrove odmerjeno
dobronamerne dru`abne spotakljive {ale, izjemni
posamezniki z Instituta »Jo`ef Stefan« od Petra
Stari~a do Andreja Detele pa so vedno dobrodo{li
gostje Petrove pisarne. Vodenje DVTS je doslej raje
prepu{~al velikopotezni zgovornosti in organizacijski
nadarjenosti Mirana Mozeti~a in Janeza Kova~a.
Zgledi vle~ejo in Petrov primer ima nedvomno
velik zna~aj za bodo~e rodove raziskovalcev tankih
plasti. Med premorom za kosilo v ~etrtek, 9. 6. 2016, v
Portoro`u na 16. zdru`eni vakuumski konferenci je
Peter peljal svoje mlaj{e sodelavce na ogled podjetja
Phos, ki mu je sam svoj ~as uspe{no svetoval uporabo
trdih za{~itnih prevlek. Stiki se mno`ijo in marsikateri
uporabnik trdih prevlek `e uspe{no spra{uje za nasvet
Petrove dedi~e na Institutu »Jo`ef Stefan«, ki s svojo
vnemo po~asi preka{ajo u~iteljevo.
5 MEDNARODNA SODELOVANJA: TURKI
Petrovi usko{ki predniki so si bili resda v laseh z
»divjimi« Turki, toda odtlej so se ~asi korenito spre-
menili. Turki ne hodijo ve~ k nam ropati na konjih,
temve~ se raje pripeljejo z letali po vrhunsko znanje
vakuumskih tehnologij. Karbidna in jeklena orodja za
rezanje so zamenjala zlohotno rezanje nekdanjih
dama{~anskih sabelj, namesto bojnih polj pa se bitke
raje bijejo v veliko prijaznej{ih vakuumskih posodah.
Tako je v Ankari rojeni docent, dr. Halil Çalýºkan z
oddelka za mehansko in`enirstvo univerze v Bartinu
ob enako imenovani reki dober streljaj od ^rnega
morja, raziskave za svoj doktorat opravil na Petrovem
odseku Instituta »Jo`ef Stefan« pod somentorstvom
carigrajskega profesorja Cahita Kurbanoðluja ob
spominih na enoletno R. Bo{kovi}evo raziskovanje
atomov v vakuumu med carigrajskimi zidovi pred
poltretjim stoletjem.
Dru`na sredina portoro{ka ve~erja na sre~anju 16.
zdru`ena vakuumska konferenca / 14. evropska va-
kuumska konferenca v slogu nekdanjih velikih
Çalýº-Kanov je prispevala k uskladitvi belokranj-
sko-tur{ko-~rnomorskih pogledov na prednosti
ve~plastnih trdih prevlek. Kako tudi ne, saj Çalýº v
tur{~ini pomeni delovanje, pridevka Kan in Pan pa
Turkom in Slovanom namigujeta na vodstva njunih
nosilcev.
Leto{nja troedina konferenca portoro{kih dimenzij
pod taktirko Janeza Kova~a seveda ni bila uspe{na
zgolj zavoljo merodajnosti prikazov, temve~ predvsem
zaradi vmesnih dru`abnih stikov udele`encev, kot je
vedno rad poudarjal dr. Vinko Nemani~, katerega
belokranjska star{a sta doma iz Lokvice pri Metliki.
Dobri pi{koti na policah k uspehu pripomorejo ve~,
kot bi si kdo mislil.
6 SKLEP
Na trdnih nogah stoji temeljna znanost trdih
prevlek, ki si zna sama poiskati industrijske aplikacije.
[iroka paleta povezav z uporabniki je bila od nekdaj
Petrov za{~itni znak, h kateremu je mo~no priganjal
tudi svoje sodelavce. Marsikomu se je zdelo za malo
vklju~no s Petrovim ne~akom, sprva usmerjenim v
astronomijo; dandanes `e vsi priznavamo Petrov prav.
Znanje, ki ni samemu sebi namen, temve~ zna
usmerjati industrijske uporabnike in se obenem od
njih u~iti, je zlata vredno, podobno zlato ble{~e~im
titanovim prevlekam rezilnih orodij. Dr. Stipe [uvar je
neko~ tovrstno {panovijo imenoval sprego {ole in
tovarne, vendar jo je zamo~il predvsem za spreminja-
nje srednjih {ol v dokaj jalovo usmerjeno izobra`e-
vanje 1980. let. Panjanov mnogo plodnej{i vpogled je
previharil preizku{nje desetletij, gotovo pa obeta {e
nove uspehe po slavljen~evi {estdesetletnici.
7 LITERATURA
Asimov, Isaac. 1978. Biographical Encyclopedia. London: Pan
Bogoljubov, A, N. 1983. Matematiki mehaniki. Kiev: Naukova dumka
Boltzmann, Ludwig. 1895. On certain Questions of the Theory of Gases.
Nature, 751: 413–415
Brush, Stephen. 1976. The Motion We Call Heat. North Holland
Çalýþkan, Halil; Kurbanoðlu, Cahit; Panjan, Peter: Kramar, Davorin.
2013. Investigation of the performance of carbide cutting tools with
hard coatings in hard milling based on the response surface
methodology. Journal of Advanced Manufacturing Technology, 66,
883–893
S. JU@NI^: TRDE PREVLEKE IZ LABORATORIJA V INDUSTRIJO
VAKUUMIST 36 (2016) 2 17
Slika 18: Gotovo smo na portoro{kem sre~anju pogre{ali
marsikaterega francoskega strokovnjaka z nadvse bogato
tradicijo izjemnih dose`kov. Precej ve~ je bilo [vicarjev, ki
so svoj ~as gostili {tevilne majhne poljanske podjetnike.
Prikazani so francoski vakuumisti v prevladi Napoleonovih
dni. A: francoski prispevki k poskusom, B: vsi prispevki
teorije mehanike trdnin Francozov glede na desetletje
objave, C: vsa teorijska fizika Francozov, D: vsa tehnologija
Francozov glede na sredo delovne dobe, E: francoski
prispevki k teorijam toplote, F: {tevilo objav mehanike
trdnin Francozov glede na sredo delovne dobe, G: vsi
eksperimenti Francozov glede na sredo delovne dobe,
H: francoski jezuiti v avstrijski in ~e{ki provinci.
Çalýþkan, Halil; Kurbanoðlu, Cahit; Panjan, Peter: Kramar, Davorin.
2012. Hard milling operation of AISI O2 cold work tool steel by
carbide tools protected with different hard coatings. JESTECH. 15, 1
Grigorjan, A.T.; Fradlin, B.N. 1982. Istoria mehaniki tverdoga tela.
Moskva: Nauka
Hofstetter (Hofstäter), Felix. 1784. Sie Luft Schiffahrt Navigatio Aerea,
res antiqua ex scriptis majorum nostrorum. Geminigeri Promptuario
pro Scientiis et literature
Hramov, Ju. A. 1977. Fiziki. Kiev: Naukova dumka
Jambrehovi}, Franjo. 1669. Philosophia Peripatetica Zagrebiae
propugnata a D. Stephani Ratzku. Dunaj
Kos, Du{an. 1991. Urbarji za Belo Krajino in @umberk. Ljubljana:
SAZU
Kova~, Janez; Jak{a, Gregor (ur.). 2016. JVC-18/EVC-14/Cro-SloVM23
Programme and Book of Abstracts, Portoro`, Ljubljana: DVTS.
Purgstall, Anton; Purgine, Janos. 1746. De vi electrica. Trnava
Vánossi, Antonio; Lana Terzi, Francesco. 1723–1724. Placita physica de
Sympathia et Antipathia, Viennae
S. JU@NI^: TRDE PREVLEKE IZ LABORATORIJA V INDUSTRIJO
18 VAKUUMIST 36 (2016) 2