Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. 1. Telefon 88-8$. Cek. račun: Ljubljana Itev. 14.614. Izhaja veak dan, razen ob ponedeljkih le pe praznikih. GLAS NARODA Naročnina na meeec je 12 Din. Za tujino 20 Din. Uredništvo; Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva ali-oe H. L Telefon 88-«$ Rokopisov ne vračamo St. 117. Ljubljana, nedelja 14« maja 1916 Lete M. Tiste besede so tehtne, ki so redke. Sekspir. Dnevna pratika Nedelja, 24. maja 1936. Katoličani; Marija Pomočnica kristjanov. Pravoslavni: 11. maja 1936. Ciril in Metod. Ponedeljek, 26. maja 1936. Katoličani: Gregor. Pravoslavni: 12. maja 1936. Muč. Glikerija. Dežurne lekarne v Ljubljani Nedelja: Mr. Leustek, Resljeva cesta; Mr. Bahovec, Kongresni trg; Mr. Komotar, VIČ — Tržaška cesta. Ponedeljek; Dr. Piccoli, Tyrševa cesta; Mr. Hočevar, Celovška cesta; Mr. Gartus, Moste — Zaloška cesta. Vreme Dunaj, 23_ imja. V tefku včerajšnjo noči je vdrla s severa na jug ni rala polarna struja, ki je prodrla do Alp. V Avstriji je tempeirabu-ra zaradi tega zelo padla- V višinah nad; 1000 m je zajpadel nov sneg. V telku današnjega dne je pa mrzlo strujo že spodrinila topla struja vetrov iz jug«. Pričakovati pa je, da bomo dobili dobo močnega deževja zaradi prevladovanja sredozemske depresije. Dunejska vremenska napoved. Značaj vremena negotov. Gledališče DRAMA Začetek o!> 20. uri Nedelja 24. maja: Pesem s ceste. Izven. Cene od 10 Din navzdol. Ponedeljek 26. maja; zaprto. Torek 26 .maja: Tiran. Gostovanje v Celju. OPERA : Začetek ob 20. url Nedelja 24. maja: Trubadur. Gostuje tenorist Josip Rijavec. Izven. Ponedeljek 25. maja: zaprto. Kino Sloga: Ne pozabi me. Matica; Zensko jezero. 1 "ion; Marija Bašklrčeva. Šiška: Božanska žena. ideal: Vstajenje. Kino Ptuj: Modri strup. KOLESA Dialo rabljena In šivalne stroje znamk, ki popolnoma odgovai novim, po nizki ceni kupite edine »PROMET« (nasproti križanske cerkve) Sokoli in športniki, POZOR ! V najnovejšem zvočnem tedniku! športne priprave za olim-plaido v Berlinu. Trening na drogu, bradlji In konju posneto 8 »Zeitlupo« v KINO SLOGI. Promoviral je za dokto ^ 'Ui pravni fakulteti v B I j Gregorič, nečak ug UuMjanakega drogerisu, g. rtč«- Costi tomo. Krokodil požrl davke — Žrtev podivjanosti — Radi ljubezni v smrt — Zločin nad žensko — Strela in neurje — Krik Iz Trbovelj — Kmet drži vse — Revija naših zdravilišč — Nove nevarnosti Angleški Interes! ' so bil! prizadeti! Anglija bo odbila ponudbe Italije London, 23. maja. Veliko pozornost je vzbudilo posredovanje italijanskega poslanika Grandija, ki je po Mussolinijevem naročilu zagotovil Angliji, da Italija nima agresivnih namenov ter bi rada sklenila z Anglijo pakt za sodelovanje in sporazum. Odločilni jtolitični krogi v Londonu pa pravijo, da je angleška vlada vzela Mussolinijevo prijateljsko gesto z veliko rezervo na znanje in da nikakor ne bo pristala na Mussolinijeve predloge, čeprav Mussolini pravi, da bo čuval angleške interese. Že s tem, da je Italija anektirala Abesinijo In zasedla okolico jezera Tana, so bili angleški interesi prizadeti. Umik italijanskih čet iz Libije pa nima za Anglijo nobenega pomena. Mussolini stopa strmo navzgor Za življenje fašizma po smrti vodje Pariz, 23. maja. Po poročilih pariških listov iz Rima, bo italijanska vlada temeljito preurejena. Fašizem bo postal po novi ustavi res bistveni del države In naroda. Doslej je še tu pa tam paktiral z nefašističnimi elementi, Zdaj pa je tako trden, da lahko zavlada na vseh področjih socialnega in kulturnega življenja v Italiji. Mussolini stopa strmo navzgor. Približal se je že kralju, oziroma cesarju. Postal bo neodgovoren šef države z naslovom »vodja domovine«. Prepustil bo vsa. ministrstva mladim fašistom, ki so se izkazali v vojni ali doma. Govori se, da bo njegov zet grof Ciano zunanji minister. Na mesto parlamenta bo stopila glavna zbornica kooperativ, senat pa bo fašistična ustanova z aristokratskim značajem in pn-merniiui naslovi. Mussolini hoče dati tudi nekaj svobode tisku, da bo lahko kritiziral delo vlade, s čimer hoče omogočiti razvoj političnih talentov. Mussolini hoče prepustiti oblast mlajši generaciji, ki bi tako vrastla v vladajoči režim ter mn zagotovila življenje tudi po Mussolinijevi smrti. Te velike refonne v Italiji bodo v Italiji razglašene najbrže tistega dne, ko bo kralj Viktor Emanuel Tretji kronan za etiopskega cesarja. _________’ Berba $ komunisti v Palestini Jeruzalem, 23. maja. z. Policija je prepovedala promet po ulicah. S tem upa preprečiti komunistom agitacijo. Vsaka večja skupina ljudi se m,ora tak°j raziti. Da pa nebi promet le preveč trpel je policija končno odredila, da lahko vozijo po ulicah le tisti, ki dobe od policijskih oblasti posebno dovoljenje in izkaznico, da se lahko legitimirajo. Blumova vlada zagotovljena Pariz, 23. maja. r. Izvršni odbor radikalno socialistične stranke je včeraj z vsemi glasovi proti enemu glasu sprejel dnevni red. v katerem se zahteva, da radik—soc. stranka sodeluje v bodoči vladi, »narodne fronte«. Na seji komiteta so govorili mnogi govorniki. Veliko iznenadanje pa je vzbudilo zadržanje Herriota, ki proti vsemu pričakovanju ni povedal niti besede, temveč je le molče poslušal govore ostalih govornikov. Mnogi si na zelo različne načine razlagajo to njegovo zadržanje. Vsekakor pa je Blumova vlada z vstopom radikalnih-sociallstov za-gotovljena. Strahoten požar Pariz, 23. maja. r. Poročaju iz Roubaixa, da je tamkaj izbruhnil v neki predilnici bombaža velik požar. Ta predelnica spada med največja podjetja v tem velikem centru francoske tekstilne industrije. Škodo cenijo na 6,000.000 frankov, a brez posla je sedaj ostalo 1200 delavcev. PENSION NOVIGRAD DOBRNA FBI CELJU ir Idealno bivališče za rodbine, ki nameravajo Iti v Dobrno na zdravljenje in letovanje. Ves komfort, odlična kuhinja, krasen park. — Pišite po prospekt. Švicarske železnice Bern, 23. maja. n Ker so švicarske železnice imele zadnje me seoe velik deficit so odločilni fak« torji sklenili, da se bo izvedla popolna reorganizacija švicarskih železnic. Beck pride 27. maja Beograd, 23. maja. Poljski zunanji minister Beck bo prišel v-Beoerad v sredo 27. maja. V Beo« gradu se bo zadržal dva ati tri dni. V njegovem spremstvu bo tudi 12 poljskih novinarjev, ki bodo sodelovali na konferencah Zveze poljskega in jugo slo vati« skega tiska. Teden v verzih Danes naj moja beseda molči, danes rudar, nai trpin govori: , J Gre za naš živelj, gre za naš rod, : gre, kdo bo naši zemlji gospod. ‘ ’ V Delavski zbornici naši trpini dali besedo so bolečini: Kdor jih je slišal, kdor razumel, ta je nad lastno to bedo strmel! Poldan že bije, nam bije pa smrt, ' ; n t ) x i. ’ * . h J i i , I > . J i i 1 ' ... - , t - t , V . « . , . 4 I - ‘ ’ f / Vi i * ‘ • V; * ' 1 '.'.f, I l . - - . , 4 l Sil,, Slišal sem, videl sem in me jo sram; Kaj res zato smo postavili hram, da bomo umirali v njem od gladu, ■> Danes naj moja beseda molči, Dosti so rekle rudarske oči... Če nismo mrliču nas vzdrami ta glaa, če mrtvi smo — ni več rešitve za na* Nemčija naj ho vzgled tudi Angliji London, 23" maja. V Angleškem pamlaimenitu je govoril neodvisni liberalec Sinclai-rc o nacionalni obrambi, Pozvtil je vlado, naj pojasni parlafnentu in narodu, kako je z obrambo domovine-Vidimo, je izjavil Sinelaiire, kakšna je bila usoda Abe&inije mi kakšne pciliitične namene ima Italija. Italija že ogroža angleške postojanke v 'Afriki, zaradi slabosti angleške vlade. Spregledati tudi ne smemo moči in ekspanzijskg politike japon skih vojaških krogov. Bodimo pozami spričo hitrega in nevarnega razvoja nemškega oboroževanje, zakaj angleška vlada zanika vsa ta dejstvo. Vzgled naj bo Nemčija Za vzgled naj bo Nemčija, katere moč sloni na sili in organizaciji njene produkcije. Zakaj se o tem ne govori javno in odkrito in zakaj se angleško javnost ne pouči o ogromnem obsegu nemške vojne in- dustrije? Sedanji sistem v Angliji ne zadošča niti polovici angleških potreb. Nerazumljivo je, zakaj je vlada ponosna na svoje ikreposti obzirnosti in obotavljanja. Zakaj velja pasivnost za krepost? Nova vlada Kakor je videti, zahteva angleški parlament hitro oboroževanje Anglije. Churchill je opozoril na vse nevarnosti, ki prete Angliji, če ne bo djo zob moderno oborožena. V zvezi s tem bo ,rekonstruira na čez Binkošti tudi angleška vlada. Izmenjana bosta minister za kolonije Thomas, ki je vodil ta resor že 9 let. in prvi lord admiraliitcte Monsell. Oba sta potrebne počitka in bosta vpo-kojena. Z drugimi besedami se to pravi, da nista bila več kos nalogam svojih ministrstev, ki sta zdaj za Anglijo najvažnejši. 'Anglija mora začeti novo kolonijalno politiko in novo politiko na morju. Umm i iilatelii Kmet drži vse Ljubljanu, 23. maja. Nacionalnemu socialistu na njegov dopis o zastareli miselnosti slovenskega kmeta: Prijatelj, kmet je vedno znal sam najbolje varovati svoje interese, vsekakor pa bolje kot vsi tisti, ki so ga na ta ali oni način »reševali.« Kmet gleda in razume tako nacionalizem kakor socializem s čisto praktične strani in njegovo delo sa-monasebi je nacionalno in socialno. O tem smo tu že večkrat govorili. Kmet je v svojem bistvu stalen in nespremenljiv kakor zemlja in narava, s ■ katero je tako tesno povezan. Pravkar beremo zelo zanimiv in prepričevalen govor, ki ga je imel češkoslovaški minister dr. Spina o kmetstvu in demokraciji. Pa naj vam z, njegovimi izvajanji odgovorimo na nekatere točke vašega dopisa: Kmetstvo, je dejal Spina, je svojstven stan. Je to stan tako star kakor je človeštvo samo. Delo tega stanu je v tem značilno, da se mora vršiti na lastni posesti, na grudi In v dednem nasledstvu. Pravi kmečki obral se ravnotako kakor duševno delo poedinca, ne dd socializirati. V. nasprotju z delom vseh drugih stanov se vrši delo kmeta organično v naravi, ono je podvrženo nespremenljivim naravnim zakonom in melj javi letnih časov. To stavlja temu delu me je, ki so katere za vse vaščane, da za cele velike pokrajine enako potegnjene. Vsled te povezanosti z naravnimi zakoni je delo kmeta organično v nasprotju z mehaničnim delom v delavnicah, pri tkalnih statvah in strojih. Obrtni in industrijski delavec opravlja svoje delo neovirano od vremena in letnih časov, on lahko to delo začne ali prekine, kadar hoče. Ne tako kmet! Predvsem kmet ne more ustaviti svoje produkcije, čim nastopi katastrofalen padec cen poljskih produktov. On ne more zapreti kmetije, pustiti polja neobdelana, kakor tovarnar lahko zapre tovarno in pusti zarjaveti stroje. Kmet mora pod železnim pritiskom narave dalje producirati, kljub Izgubi. fz teh svojstvenih zakonov, pod katerimi živi kmečki stan, izhaja pa tudi kmetova v idealnem smislu konzervativna in demokratična miselnost s svojim nravstvenim in zgodovinskim rodbinskim čutom. Iz večnega zakona grunta in narave Izvira tudi kmečka bogaboječnost, preprostost In naravni način njegovih živi jenskih oblik, njegova varčnost, kmečka praktičnost, globoko ukoreninjena domovinska ljubezen in povezanost z narodom, ki je pri kmetu neposrednejša, močnejša in in-sflnkfivnejša kakor povsod drugod. Celokupnost teh lastnosti oblikuje kmečki stan v ostro izraženo individualnost, seveda tudi z vsemi napakam/, ki izviralo iz te individualnosti. Vse to velja za kmeta v vsakem narodu in na vsem svetu. Pravi kmet je vedno nezaupljiv nasproti novotarijam, on se hoče prej prepričati o njihovi vrednosti ali pa jih Thomasov naslednik London, 23. maja. n. Minister kolonij Thomas je Podal ostavko ter je že odpotoval iz Londona. Na njegovo mesto pride najbrže minister Ornsbigor, ki je član konzervativne stranke in komisar dela. Letalska nesreča . Kopenhagen, 23. maja. tg. Pri včerajšnjih letalskih vežbah pri Rmgštenu je strmoglavilo neko letalo. Pilot se je ubil. Italijanska banka Adis.Abeba, 23. maja. a. Kot znano, so Italijani odprli v abesin. sM prestolnici filijalo italijanske banke. Ta banka bo v prvi vrsti služila potrebam ital. vojaških osebnosti v Abesiniji in pa trgov skim potrebam onih Evropcev V Vzhodni Afriki, ki imajo poslovne zveze v Italijo. Poleg tega bo ta podružnica imela nalogo, da teh- V soboto poslednjič 16., 19.15 in 21.15 uri Muzikalni velefilm Jean Harlow Lahkomiselna žena (Lie offentliehe Meinung) Petje, balet, razkošje in krasna vsebina. sam preizkusiti. To trdno držanje na tradiciji se prenaša tudi na njegovo socialno, versko, politično in privatno življenje. Bilo bi pa povsem napačno ta zdravi konzervativnem smatrati za okostenelost in gledati v kmetu reakcionaren element. Nasprotno: kmet je izrazito demokratičen element. Kmet je najmoč- nično prouči in pripravi likvidacijo abesinske državne banke. Avijacija vrši Postni, potniški in trgovski promet, posebno med Asma.ro in Addis Abebo. Aretiran Ijuidožrc Buenos Aires, 23. maja. ba. V pokrajini Santa Fe v mostu He>5 v-etii je policija odkrila Ijuidožrca. Neki Aparision Graj je s silo odvedel nekega 11 letnega dečka ru gena Lugonesa, katerega je ubil in se branil z njegovi mesom. Lju dožre je 'po aretaciji priznati svoj zločin. v _________ Beg neguševega pilota Jeruzalem, 23. maja. H a vas javlja, da je priletel v Jeruzalem pilot negušovega letala, ki so ga Italijani ujeli v Adis Abebi. Pilotu se je posrečilo, da je pobegnil, čeprav so ga Italijani zasačili in ga obsuli z dežjem krogel iz strojnih pušk in topov. Letalo je bilo prestreljeno, kljub temu pa je pilot ušel in srečno pristal v Jeruzalemu. V nedeljo ob 15, 17, 19 In 21. uri Prvak pevca, kralj tenorist Benjamin Gigli poje 18 opernih arij v velefilmu Ne pozabi me! Največji muzikalni in pevski šlager film sezone! nejši steber zdrave demokracije. Ampak kmet noče biti predmet drugih sil, ne političnih ne socialnih ne gospodarskih ne nacionalnih; on hoče biti subjekt (osebek), to je: kmet hoče imeti svoj delež na razvoju državnega življenja v skladu s svojo kmečko svojeslranostjo Samo tako more kmet služili demokraciji. Dnevna kronika — Ljudska univerza In Prirodoslovno društvo v Ljubljani proslavita Obletnico jugoslovanskega učenjaka Nikola Tesle 28. maja s predavanjem univ .prof. dr. Milana Vidmarja. Predavanje bo v Delavski zbornici na, Miklošičevi cesti. Pričetek ob 20. tiri, vstopnine ni. Knake proslave se bodo vršilo v vseh večjih naših mestih. Zato pričakujemo, da'se bo naše občinstvo udeležilo tega predavanja v velikem številu. Birmanske ure, zlatnino in srebrnino nudi najcenejše IVAN PAKIŽ, Ljubljana, Pred škofijo 15. ___ Nastop konjenice Ljubljanskega Sokola. Jezdni odsek Ljubljanskega Sokola priredi na binkoštni ponedeljek L junija ob 16. uri na letnem telovadišču v Tivoliju svoj samostojen nastop. Naraščajniki bode izvedli voltežiranje, jeu de berre, skakanj« poedincev, po dva, štiri in eno šaljivo točko z voltežaranjem. Člani in članice (24) bodo jahali s kopiji cara coli e — figuralno jahanje, četvorko bo pokazalo 8 članov in 8 članic, kot zaključno točko pa bodo elani in članice izvedli concours hippkjoe t. j. skoke čez prepone. Pred. po in med programom igra odsekova fanfaro- Ker so pri nas nastopi konjenice zelo redki, vabimo vse, da se le zanimive prireditve udeleže. NACE NAROBE, tapetnik In dekorater, Ljubljana, Celovška cesta 41, se priporoča! _ IX. kongres esperantistov kraljevine Jugoslavije 30. V. do 2. VI. 1936. v Ljubljani. Z odlokom Ad. Br. 2819 z dne 20. maja t. L, je g. predsednik ministrskega sveta, odobril štiridnevni izredni dopust vsem držav-: nim u služben ce.m-esperan ti stom za posel esperantskoga kongresa v Ljubljani Z odlokom Br. 4797 z dne 2!k januarja t. 1. je g. zunanji minister dovolil brezplačni vizum vsem inozemskim esperantistom, ki poselijo Esperantski kogres v Ljubljani. Z odlokom Br. 8150/86 z dne 9. maja t. L je g. minister za promet dovolil 00/6 popust na vseh progah drž. železnic, posetnikom Esperantskega kongresa, v Ljubljani. Kogresisti kupijo na odhodni postaji celo vozovnico in železniško legitimacijo (obrazec Z 12). katera velja nato za brezplačen povratek in to z žigom kongresnega odbora. Popust, velja zn vse razrede in vso vrste vlakov izuzemSi SO-ekspresa od 25. maja do 6. junija t, L — Učitelji, ki so odslužili kader-ski rok in so bili v zadnjem času po lastnem pristanku postavljeni za uredniške pripravnike, četudi so_ bili pred nastopom vojaške službe že v IX. skupini, n,a) takoj vlož e prošnjo za IX. položajno skupino. To je potrebno, da jim bo moči priznati prejšnji položaj, čim bo ustvarjena možnost po budžetu. — Umrli so: v Ljubljani ga. Jožefa Kapelj noj. Sever; v Kamniku pa ga. Marija Weibel roj. Dereani. N. v m. p. Preostalim naše sožalje- Kurja očesa, trdo kožo in zarasle nohte Vam odstranimo brez bolečin, ter strokovnjaško zmasiramo noge v naši pedikuri. Obiščite nas. prepričajte se! Nega stog Din 10.— Ljubljana, Selenburgova 7, KINO SLOGA, tel. 27*30 MATINEJA OB 10.30 (lop. POPULARNA OPERETA v« • Svetislav Petrovič, Ani Ondre, H. Mosor, JrOlJSKa iCFl Vsi sedeži po Din 4.50. 24. V 1936. »GLAS NARODA« Stran 3 Razstava bratov Vidmarjev Ljubljana, 23. maja Po daljšem presledku bosta razsta-< ii.arja Drago in Nande Vidmai najnovejša svoja dela v Jakopičevem paviljonu. Po letu 1930, ko sta po-slednjikrat razstavila v Ljubljani, sta aktivno sodelovala na raznih mednarodnih in jugoslovanskih raj.Uavah, kjer sta si s svojimi resnimi deli pridobila ugledno priznanje. Vsa slovenska kulturna javuost sl t<> prav gotovo ogledala to zanimivo -uzstavo, saj razstavljata najnovejša i' la, ki kažejo povsem samoniklo iz-ažanje v odajanjv oz še zemlje in uašega človeka.. Razstavo bo plvoril v petek dne 29. maja ob 19.50 gospod d' France Stele. Otvoritev bo prena-faia tudi ljubljanska radio postaja. Razstava bo odprta 14 dni. “VERMOUTHl boljši od vsake inozemske znamke dobite pri tvrdki PERO KOLIĆ - Dubrovnik veletrgovina z vinom VZOREC NA ZAHTEVO: 2 orig. steklenici po 1 liter franko poštnina In pakovanje Din 80.— žrtev podivjanosti In pijanosti ZZ leten fant je zaklal očeta treh otrok Celje, 23. tnaua. Bled in objokanih oči, kostanje« vih las, oblečem v svetlem suknjiču in črnih hlačah je sedel na zatožni klopi pred mailim kazen* skiim senatom, danes dopoldan 22 letni Edvard Grmovšek, delavec iz Globokega pri Brežicah. Obširna-obtožnica mu očita, da je 22. marca z nožem zabodel v desno stran vratu 321etnega posest* nika Petančiča Mihaela, pri. čemer mu je prerezal žilo odvodnico in je Petančič vsled izkrvavit* ve ipo par minutah umrl. Napad v gozdu Omenjenega dne je popivalo v vinskem hramu Ivana Ureka v Veselem vrhu več fantov, med njimi tudi brata Grmovšek Edvard Ln Avgust. Zraven je še prišel Anton Sušiti, Itlaipec pri Mi* haalu iKostanijšku v Dedji vasi. Ko so se bili nekoliko opijanili, «so se oba brata Grmovška in Anton Sušiti odpravila iz hrama. Ko so šli proti vasi Piršenbregu, sta v nekem gozdu oba Grmovška brez vsakega povoda napadla in vrgla na tla Antona Sušina ter ka pričela obdelavah vsak s svo-ifim zaprtim nožem ipo glavi. Ed* vard ga je udaril še na zatilnik, mn prebied kožo m piri tem izpulti šoip las, ki se mu je pripel za no-»ev viiiaik. Pri tem ga je brat Av-kuist svarili, naj Sušina tepe z za* Prtim nožem, češ, da bodeta že dobila koga drugega, ki ga bosta tanko huje Obdelala. Miril |e izzivača In se zgrudil •Po tam prvem dejamiju sta C ttiovška okoli 17. ure priispela Posestnici Tereziji Šelerjevi iršenbregu, kjer so imeli vin toc ppd vejo. Naročila sta lit jma in sedla za md:zo, piri kat< so sedeli Anton Zemljak, Mar in domači dekleti Ivani n Marija. Vsa ta družba je pi mo m jedla redkev s kruhoi Grmovšek Edvard je nabad I ^ x ,z "ožc,mi na katerem I® držali Sušinovl lasje. Navz-oe Je pričel Izzivati, češ1, kdor Vba z njegovega noža poteg« lase, naj kar poskusi. Obn T® tudi proti svojemu bratu 6?U* d^jal: »Čeprav si moj bra vL • , I60 nocoj hladen«. Ker b p izzivanje ostali družbi ni bi X0,i‘' »o se Zemllijak, Cizeljev Marija Plevnik dvignili te x z® !/' odšli proti vratom. Ko s v vežo, je Grmovšc vjJ?118. ^aknal za njimi kozare va,n.V dočlm Je pa Grmovšek E 5r„ blanll izza mize |n v ve K, Sedxti udarl1 Zemljaki z z< Kmljak ^ert ^ ddSrto uhl naitrv hn n sta seved spori ni*™ P^Ckmlla v nasprotn nj(> sObo, kjer sta sedlela i pila liter vina Gašper Kolar in sedaj pokojni Petančič Mihael. Cizljeva in Zemljak sta odtod odšla takoj domov, Petančič je od* šel v gornjo sobo, da bi pomiril Grmovška Edvarda- in ga pogovarjal češ1, da naj pusti Zemljaka, ki je dober fant. Kolar ki je pri* šel tudi iz spodnje sobe je slišal Petančiča zaklicati Grmovšku, zakaj jemlje nož iz žepa. V naslednjem trenutku je že Grmov* šok planil v vežo, kjer je mimogrede Kolarja sunil v glavo in mu na temenu prizadejal 3 cm dolgo rano. Nato je skočil na dvorišče. Iz veže se je za njim kot prvi podal Kolar, za njim pa Petančič, ki je sprejel od Kolarje* vega 131etnega sina bič in se približa! ter skušali udariti Grmov* ška Edvarda. Slednji pa je z bliskovito naglico sunil z nožem v Petančiča, ki se je takoj zleknil na tla in obležal v krvi. Po par minutah je umrl. Junak noža —• klavema figura S tem so bili vsi poskusi in div* jaško napadanje pobesnelega Edvarda Grmovška zaključeni. Ko je pod njegovim nožem obležal mrtev oče treh otnok Petančič Mihael, se je Grmovšek nekoliko streznil, danes pred sodniki mu je upadel ves pogum in je le s te* žavo izgovarjal besede. Takoj izpočetka svojega zagovora je pričel jokati tako, da mu je s. o. s. dr. Mak zabrusil: Tri, štiri ljudi kar tako z možem natikat si je upal, zdaj se bo pa jokal tukaj in igral klavrno figuro!« Zaslišane so bile priče Sušina Anton, Kolar Gašper in njegov ISletni sin Franc. Ko Grmovšku le še niso minule solze, se še drž. tožilec oglasi, da bo v bodoče najboljše vse nože spravit stran ali pa na vsak žepni nož naložiti takso 100 Din. Potem bo vsaj malo boljše. Žena zahteva za moža 50 tisoč Din Petančičeva vdova Jožefa ;e stavila zahtevek za umrlega mo* ža 50.000 Din za vselej, za vsakega otroka pa po 100 Din me* sečno. Sodni senat pa zahtevku ni ugodi!, ampak obsodil Grmovška Edvarda po §§ 178*11. in 181-II. na 4 leta 6 mesecev robije, plačilo 405 Din Petančičevi vdovi Jožefi za pogrelmino! Dalje mora plačati 100 Din Sušinu za boleči* ne. Častnih pravic ne bo imel za I dobo 4 let. Radi ljubezni — v smrt Maribor, 23. maja. V Ribnici na Pohorju je nena* vaden dogodek presunil vso ta-mošnjo okolico. Pri posestniku Kitku je služila 191etna Neža Kostevšek. Vanjo se je zagledal domači sin, 281-etni KI* tek Franc. Zaljubljenca sta s,i obljubila večno zvestobo in zakon. Starši so se protivili Franc je hotel na podlagi take obljube in zaradi iskrene ljubez* ni, ki jo je občutil do dekleta, tudi res vzeti Nežo za ženo. Temu pa so se upirali fantovi starši, ki bržkone niso želeli, da bi jim bila dekla za snaho. Zaljubljenca sta bila radi tega potrta im obupana. Sklenila sta. da se prostovoljno rajši poslovita od življenja, kakor da bi živela ločeno. Skrivnost smrti Podala sta se torej na Janžev vrh, znan vinorodni kraj in sta se tam z neke skale objeta pognala v valove Drave. Neki drvar je od daleč videi! presunljivi prizor. 1 Hitel je na pomoč in priklical lju* dl, toda ves trud je bil zaman. Kair so razmere v življenju razdvojile, to je večna skrivnost smrti tako povezala in združila, da ni bilo dostopno človeškim očem. Valovi so mladi par objeli in odpluli z njim ter je doslej o* stalo vse iskanje utopljencev brezuspešno. Zločin nad žensko? Maribor, 23. maja. Dines so iz Drave pod Koroško cesto potegnili popolnoma golo žensko truplo Utopljenka (je stara okrog 30 let. Na sebi je imela samo svilene nogavice in polčevlje. Po gojenih rokah in zlasti noh* tih na prstih sklepajo, da gre za žensko iz Inteligenčnih poklicev ali za kako ženo iz takozvan h 1 boljših krogov. V trenutku straš- ne najdbe ni bilo mogoče reči. ali gre tu za nesrečo aM za samomor. Ker pa Ima truplo utopljenke na glavi široko zevajočo rano je verjetno, da se ie zgodil nad njo zločin. To domnevo šle pod* krepljuje okolnost, da so našli truplo — kakor smo že omenili — popolnoma golo. Varnostne oblasti z vso vnemo preiiskutjeijo ta slučaj in skušajo Pevski prvak Benjamin Gigli v Slogi Ljubljana, 23. maja Naslednik Carusa, najslavnejši sodobni tenorist Benjamin Gigli poje danes v kinu Slogi. Nič manj nego 18 opernih arij nam zapoje Gigli v svojem prvem zvočnem filmu »Ne pozabi me«! Gigli je pevec po božji volji. Njegov glas osvaja, navdušenje, fascinira slehernega poslušalca. Le največji svetovni odri so si lahko šteli v čast, da je na njihovih deskah pel Benjamin. Gigli; najnižja vstopnica pri Giglijevih gostovanjih je bila na stotine dinarjev in kljub temu so so ljudje trli za vstopnicami, kajti slišati Giglija je bila in je vsepovsod $0 vedno senzacija. Sele zvočni film je dal možnost, da tudi širše plasti ljudstva slišijo slavnega Giglija. V nedeljo bo nastopil ne na koncertnem odru, temveč na filmskem platnu, kjer pride njegov krasni glas še bolj do izraza. Film »Ne pozabi me« je dosegel povsod triumfalen uspeh. Ljudje so st ga oglodali po večkrat. V Berlinu je bil 3 mesece na sporedu v enem samem kinomatografu, ravnotako je film triumfiral v Parizu, na Dunaju in drugod. Film je izdelan v nemškem jeziku, Giglijeva partnerica je Magda Schneider. Ker je za Giglijev film ogromno zanimanje, priporočamo, da sl občinstvo nabavi karte v predprodaji. Napad na našo ladjo v Palestini Sušak', 23. maja. Iz Tel Aviva so sporočili o napadu stavkarjev na neko našo to* vorno ladjo, ki je pripeljala v Pa« lestino živino. Ladja je hotela izkrcati živino v Jafii, morala pa je odpluti v Tel Aviv, ker stavikarji niso pustili, da bi pristala v Jaffi. V Tel Avivu je ladja živino res izkrcala. Ko pa se je na to vrnila v Jaffo, so jo napadli s kamenjem delavci v pristanišču. Hoteli so ladjo potopiti, na srečo pa je in* tervenirala angleška pristaniška oblast, ki je napadalce razgnala. Večna popravila na strojih zahtevajo dragoceni čas in gotovino-Pomislite, ati ne bi bolje in hitreje vaši obrati producirati, če bi si namesto vaših zastarelih strojiv nabavili novih? Spomladanski velesejem v Ljubljani, od 30. maja do 8. junija, vam nud|i ogromno izbeno. priti stvari do jedra. Upajmo, da bo dogodek, ki je talko razburil ves Maribor, kmalu pojasnjen in morebitni krivci v rokah pravice. Strela In neurje Maribor m— Narodno gledališče. V soboto 23. in nedeljo 24. maja je gledališče zaprto. Tretja .predstava ljubljanske opere s »Seviljskim brivcem« bo tekom prihodnjega tedna za abonma B. m— V zaporu se je hotel ubiti. V zaporih sodišča čaka na razpravo livar Ivan Galjot, ki je bil zapleten v tatvino bele kovine v delavnicah drž. železnic. Pred dnevi pa se je Galjota lotil obup in si je v samomorilnem namenu prerezal s črepinjami steklenice žile na zapestju leve roke. Njegovo obuPno dejanje so pazniki opazovali in so ga takoj spravili v ambulanto, kjer so mu ustavili krvavenje. m— Mak so Fari ja n v Osijek ? Kot doznavamo, je priljubljeni igralec mariborskega gledališča za prihodnjo sezono angažiran pri osiješkem gledališču. Z njim bo naše gledališče izgubilo izbornega karakternega igralca, ki mu bo le težko najti nadomestila. m— KAC : Železničar, lahkoatletski dvoboj je bil na praznik 21. t. m. v Celovcu. Zmagali so Celovčani v razmerju 61 : 39 točkam. m— Gnusna dejanja. V Velki pri Mariji Snežni je neki starejši delavec storil silo komaj 121etai deklici. Ovaden je sodišču. Nadalje je prijavljen drž. tožiltsvu neki hlapec, ki je spolno občeval z živahni. m— Kam je šla? Te dni je prišla z Dunaja k svojim znancem na Radvanjski cesti 24 Marija Mede. kova. Na praznik 21. t. m. pa je brez slovesa odšla neznanokam. Pustila je samo pismo, v katerem Pravi, naj ne poizvedujejo za njo. Ker se je Medekova večkrat prej izrazila, da se bo ubila, so znanci v resnem strahu za njo. Kdor bi kaj vedel o njej, naj sporoči policiji ali pa orožnikom. m— Naši znanci in prijatelji naj zahtevajo v v^eh javnih lokalih »Glas naroda«! Obiskujte samo one l°kale, kjer imajo naročen »Glas naroda«! m— Na policiji so bili presenečeni, ko so v petek dopoldne zagledali 221etnega vlomilca Alojza Babiča, seveda v spremstvu zagrebških policistov. Zagrebška policija je namreč nevarnega vlomilca izročila mariborski policiji. Pri prvem zasliševanju se je Babič bridko razjokal ter zatrjeval, da so ga drugi spravili na kriva pota. Povedal je še, da sta mu Pri vseh zadnjih večjih vlomih pomagala brata Jože in Gusti Ribič. Policija je navedena takoj aretirala in bosta morala skupno z Babičem pred sodnike. m— Okradena farovška kuharica. V magdalensko župnišče je vlomil še neizsledeni dolgoprstnež. Splazil se je v sobo kuharice Marice Radoličeve in odnese] več kosov dragocenega perila v vrednosti 1200 dinarjev. m— Danes je praznik Sokolov! Ob 15. uri bo krenila s Kralja Petra trga povorka čez most na Glavni trg, od tam pa po Kopališki in Slovensld ulici na telovadišče v Ljudskem vrtu. kjer bo ob 15.30 nastop vseh mariborskih in okoliških sokolskih društev. m— Napad iz zasede. Na praznik zvečer se je v Košakih vračaj domov SOletni zidar Ivan Novak. Nenadoma Pa je iz zasede planil nanj neznanec in ga z dolgim nožem zabodel v desno ramo. Nezavestnega Novaka so reševalci prepeljali v bolnišnico, za napadalcem pa poizvedujejo orožniki. m— Vlomilec pri jezuitih. V kapelico jezuitov se je splazi] vlomilec in skušal odpreti puščico za milodare. Ko se je plazil skozi okno v kapelico, ga je opazil cerkovnik, ki je takoj zaprl okno in vsa vrata ter odhitel po stražnika. Ob aretaciji je vlomilec povedal, da je 241etni brezposelni delavec Avgust Sturm ter da je vlomil, ker je bii zelo lačen in je hotel na tak način priti do denarja. m— Kino. Grajski: Izredno lep film »Na plavi Donavi«. Danes ob 11. matineja »Beg iz pekla«. — Union : Film velike vrednosti »Stradivari«. Gustav Frohlich. Celje c— 641 brezposelnih je bilo 20. maja vpisanih pri celjksi borzi dela (574 moških in 67 žensk); dne 10. maja je bilo le 618 brezposelnih (556 moških in 62 žensk). Brezposelnost v celjskem srezu kljub raznim pomladnim delom narašča, rešitve za te reveže pa ni in ni od nikoder! c— Kazalec si je odsekal na levi roki v sredo 4-letni dninarjev sinček Jože Peško iz Oistriške vasi pri Št. Jur ju ob Taboru. — Istega dne se je ponesrečil 35-letni drvar Janez Žagar zaposlen pri lesnem trgovcu in posestniku Antonu Tevžu na Ljubnem. Ko je podiral drevesa v gozdu, je padlo podžagano drevo nanj in nm zlomilo levo nogo. Poškodovanca se zdravita v celjski bolnici. c— Delo dobe; 2 kleparja, 2 poljska delavca. 1 krojač, S dekle, 1 mizar, 1 pek, 2 privatni kuharici, 1 kuharica za sezono in 1 k orožnikom. c— Koncert slepe dece bo v sredo 27. maja oh 20. v Mestnem gledališču v Celju. Nastopili bodo gojenci zavoda za vzgojo slepe dece iz Zagreba, da nam pokažejo svoje glasbene sposobnosti. Nastopili bodo z zelo zanimivem sporedom, ki vsebuje solo nastope s klavirjem, fogotom,. rogom itd. Slišali bomo tudi njih mladinsko petje, tartiburaški zbor in godbo na pihala. Ker je dobiček namenjen tako plemeniti stvari, vabimo vsakogar, da obišče to redko prireditev. Vstopnice se dobe v knjigarni K. Goričarja vdove. c— Kvaternlkovo posestvo v Medlogu pri Celju, katero je bila kupila celjska občina za 1,390.000 Din so pretekle dni prevzele šolske sestre, ki bodo vodile mestno ubožnico in upravljale gospodarstvo. c— Gramofon z 21 ploščami ter več perila so neznani vlomilci v noči na pretekli torek pokradli ge. Amaliji Faningerjevi na Starem gradu. Vlomili so bili v hišo. Za moško lahkomiselnostjo tiči vedno ženska, za ženskimi solzami pa tiči ve,mo — moški. Ljubezen ni prt -a če je taka. da se človek ob njej opeče, pra /a je tista, ob kateri ee človek lahko stalno greje. Ljubljana, 23. maja. Včeraj popoldne je tudi Ljubljano' prav nenadoma obiskala močna nevihta, ki sicer ni trajala dolgo časa, :t jo vendar povzročila precej škode in tudi strahu. Okrog 15 popoldne se je z zapadno strani privalilo nad Ljubljano neurje s silovito ploho in močnim viharjem. Grmelo je in treskalo. V mestu samem je treščilo v strelovod na stolpu frančiškanske cerkve, nekje Na Livadi, pa tudi v strelovod na hiši veletrgovca Majerja. Tam je strela udarila s tako silo, da je na pločniku pred hišo vrgla železno ploščo kake 3 metre visoko v zrak. Hkratu, kakor da bi se bila ta strela razcepila, je treščilo tudi na Gradu. Tu je strela udarila v strelovod grajskega stolpa. Ker pa je strelovod v slabem stanju, je strela odskočila v sobo čuvaja Svetelja, kjer je povzročila precej razdejanja Odkrušila je za celo metrsko trugo zidu, pokvarila električni vod in telefonsko napravo, nato pa spet odbrzela in je s silovito naglico pre-švignila Mairibor, 23. maja. V četrtkovi številki »Glasa naroda« smo poročali, da so našli piri prekopavanju grobov na studenškem pokopališču v nekem grobu okostnjak, v katerem so tičaiFe že zarjavele gnojne vile. Prvotna preiskava je domneva’?, da je bila v tem grobu pred 22 leti pokopana posestnica Marija Rauiševa im da je bil takrat izvršen nad mo najbrže grd zločin. Z ozirom na to vest pa nam sporoča studenška občinska uprava sledeče: V zvezi s člankom v Vašem cenj. listu glede najdb pri prekopavanju groba Ra uš Marije na studenškem pokopališču se sporoča, da je bil prekopan radi po- skozl 7 stanovanj Povsod so bile mahoma uničene vse električne žarnice in eo seveda pregorele tudi vse žice električne napeljave. Vse to pa še ni bilo dovolj. Iz stanovanj je strela drvela v oskrbnikove prostore, kjer je električna napeljava za vodovod. Silni pritisk jo pokvaril in porušil vse aparate in jih razmetal križem. Nato je strela preskočila na električni vod s tokom 220 in švignil v restavracijo na Grajski planoti. Na srečo je bila tu gostilničarka ga. Frančiška Pirnatova malo prej izklopila radio. Le temu se ima morda zahvaliti, da je še ostala živa Ko je namreč strela švignila v restavracijo, je vrglo gostilničarko na tla. Razen prestanega strahu se ji ni zgoriilo na srečo nič hudega. Vsekakor pa je gospa še danes vsa preplašena. Še včeraj smo poročali, da nam je z neurjem kolikor toliko prizaneseno, danes pa moramo priznavati, da res ni dobro hvaliti dneva pred večerom. mote grobarja grob Rožič Terezije. rojem e 2. XI. 1845, žene tl-narja, umiri;e dne 4. avgusta 191 katera je pmed smrtjo statvi" v Studencih, Erjavčeva ul. ti- ' (preje Kaisterstrasse 6). Pomota pri prekopu groba ;e nastala radi tega, kor so se označbe grobov radi 22 letnega razdobja izgubile, radi česar je grobar preskočil grob Marije Rauševe ter prekopal drugi grob. Z ozirom na gornje in da se ne bi po nepotreb« nem osumljali svojci umrle Rauševe, katere groto je ostal do sedaj nedotaknjen, prosimo »redni» štvo, da popravi svoje poro' ' o tej najdbi v toliko, da je bila predmetna naidtoa najdena v grobu Rožič Terezije. Poročilo upravnega odbora JZSS Ljubljana, 23. maja Upravni odbor J. Z. S. S. je zaključil preiskavo v zadevi prireditve tekmo v smuških skokih v Planici dne 15. marca 1030. Na podlagi rezultatov je sklenil upravni odbor: Upravni odbor jo našel, da so vsi očitki v zadevi organizacijo in izvedbe letošnjili skakalnih tekom v Planici brez podlage ter konstatira, da jo bila tekma neoporečno organizirana in izvedena. Radi tega izraža Udruženje Smučarjev Planica priznanje za Devetič obsojen na smrt Sofija, 23. maja. Pred sodiščem v Sofiji je bila te dni razprava proti makedonskim ustašem. Vodja njih nelegelne organizacije VMRO Vanča Mihajlov jc bil obi sojen v odsotnosti na smrt na ve-šalih. To je že deveta smrtna ob« sodba Vanča Mihaflova v odsot-eosti. izvršeno delo z ustanovitvijo šole za skoke, z zgraditvijo skakalnic in prireditvijo tekme, ki je dala doslej odin-stveno rezultate na svetu 1 Upravni odbor bo obvestil norveški smučarski savez o rezultatih preiskave. Upravni odbor bo vložil protest pri mednarodni smuški federaciji radi njenega postopanja pred tekmo v Planici in radi za tvoritve skakalnice v Planici po tekmi. Lutkovna predstava v Šišk'. V Sokolskem domu v šiški bo jutri V nedeljo ob 9-30 uri lutkovna predstava pravljične igre »Začaram gozd«. Gostuj« lutkovni oder Sokol* Liuhl jana-Vič. So ženske na svetu, ki menijo, da je srce moškega blagajna, iz katere sc da neprestano jemati denar. Ne Rauševav ampak Božičeva Pojasnilo studenške občinske uprave Zdravilišče RADIO-TERMA, Laško Radioaktivne termalne kopeli 37.5 C- Izvrstno zdravljenje revmatičnih obolenj, ženskih bolezni, arterioskleroze i. t d. Odprto tudi v zimskem času. Pavšalna penzija za 10 dni Din 600—, za 20 dni 1.100. V penzija je vračunana soba, prehrana, kopeli, zdravniška preiskava in vse takse. Zahtevajte prospekte od uprave zdravilišča- Hotel,Madeira* Vrboska (na otoku Hvaru) Dalmacija. Daleč na okrog je znan ta kraj ne samo radi krasnih plaž, velikih borovih gozdov in modernega hotela, temveč radi svoje pozicije, kjer absolutno ni komarjev tako, da lahko gostje nemoteno uživajo večerni mir zabave. Garantiramo tudi za prvorazredno čištočo (brez vsakih golazni ! !) Pension od Din 50.— do 60.— dnevno. dtcvija na&ifi %draviiile Radlo-Therma Laško Ljubljana, 23. maja. O Laškem kot zdravilišču in kopališču govoriti s ipohvalni mi besedami je odveč, saj je že sto* letja znano, priljulbljeno in visoko cenjeno zaradi velike zdravilnosti njegovih toplih vrelcev. Sloves udobnega klimatskega le* tovišča in zdravilišča, prekrasna okolica, starodavnost samega mesta, bližina najlepših izletišč, — vse to v albi na letovanje in zdravljenje v Laško. Velika zdravilna moč teh toplih izvirov je' v njihovi visoki radio-akitivnoSti. Vseučiliška profesorja Bubanovič i,n Tučan sta po po* novnili znanstvenih raziskavanjih ugotovila, da jc radioaktivnost termalne vode Laško enaka uranovim sestavinam toplic, ki uži* vajo svetski sloves. V Laškem zdravijo in ozdravijo kopico bolezni: revmatična obolenja, meje-tična obolenja dihalnih in prsnih organov, obolenja in izčrpanost živčevja, ženske bolezni, obolenja srca in ožilja, pomanjkanje teka in slalbo prebavo. Termalno kili* mat siko in dietetsko zdravljenje izpolni;ujKijo še efcktroterapevtič-ne in hidroterapevtične naprave. Gostom so na razpolago vse 0@0(iODfl§fe© T®pOkd radtotermalni vrelci 38« C. — Izvrstni uspehi zdravljenja pri revmatizmu, boleznih živčnega sistema, ženskih boleznih, proti prezgodnji ostarelosti Itd. — Nizke predsezonske cene: 10 dni Din 600.—, 20 dni Din 1.100.—. Najbednejše med bednimi Ljubljana, 23. maja. fad ljubljansko policijo so stopile tri najbednejše. tri najbolj zaničeva-ne, a vendar tri čestokrat najbolj iskane. Policijski uradnik že pozna te "'•oge, ki so jih vrgle v ta posel beda, po manjkanje in — prilika. Usmiljen do trpink, ki jim je usoda naklonila ta sramotni poklic, jih je le na kratko zaslišal, policijski zdravnik jih je pieiskal kot to zahteva zakon, potem jih je pa poslal: kam? Pri nas, ki živimo v tako utesnjenih razmerah, ki ne vemo kaj bomo jutri, res ni vedel, kaj na napravi s temi »vestalkami večnega ognja«. Ostalo mu ni nič drugega kot to, da jih pošlje v domovne občine. Ljubljanske pusti v Ljubljani, one s podeželja pa napoti domov, tla še tam okužijo, kar je na deželi dobrega in lepega. Obsojen baron Zagreb, 23. maja. Meseca janua-rja in fobruaria se w pomM v hrvaških m sioven-„v! .* kfttuališčih neki Franc Sze* mere. ki se je izdal za znstormi- ka madžarskih turističnih družb m Nastopil Je samoza* usmo in vsi so ga meli res za oarona. La pustolovec je sedel na zatožna klopi na razpravi, ki ^ bila te dni v Zagrebu. Oslepa-namreč uprave raznih ko« bfilišč. Tudi v Rogaški Slatini se osLnn,za barona- Upravo je za 820 dinarjev ter ji hod^nn bf> Posredoval za pri-Šlm iu ,.CO 5m Rostov v Roga* oslL=S,ltln* D™sa kopališča je Za ve2ie vsote. V deset, Cun^l’3,.^ sleparije na rami . *nbaluških gostov, s kateri* in iim V kopališčih naveza! stike bii h)Lz ra™imi pretvezami jzva-radi ?raT' 8ndi5e'' Ra 'e obsodilo Eega zapora”" P’0ldrUS:o leto str0' — V industrijalizaciji naših vasi vidijo mnogi jugoslovanski ekonomi rešitev iz težke sodobne krize. S stroji zvišaijmo domačo produkcijo, izvlecimo iz zemlje vse, Kar nam more dati, pridelke kakovostno izpopolnimo! Čas, ki ga bomo pridobili pri delu s sit roji, bomo izkoristili za mcijontiilnejšo obdelavo naših polj in njiv. Svoje domače potrebe in še več, celo potrebe sosednih industrijskih držav, bomo mogli uspešnejše kriti z lastnimi pridelki. Morda niti ne slutite, gospodarji lepih naših kmetij, koliko trudi in dela, stroškov in časa si lahko prihranite 8. junija.s primernimi stroji, ki so vam na ogled na spomladanskem velesejmu v Ljubil jami, od 30. maja do 8- junija. Ko boste spoznali njihovo korist in kako poceni so v primeri z uslugami, ki vam jih nudijo, ®e gotovo’ ne boste tudi vi pomišljali z njimi olajšati svojega fež- Glas je glas naroda udobnosti: prvovrstna zdravili- ška kuhinja, koncerti lastne god* be, park, igrišče za tenis, avto-s Celjem in drugimi kraji in stalno nadzorstvo zd:avnikov*spo-cialistov. Da-bi ustregli našim čitateljem, smo se na upravo Radio-Terme v Laškem obrnili s šestimi vipra* sanji. Odgovori bodo gotovo vsakega zanimali, saj povedo več, kako-r suhoparne brošure in pisani prospekti. Z lansko sezono so bili zelo zadovoljni. Kakor vsako leto, se je obisk tujcev napram 1934. preče i povečal. Zdravilišče Radio*Ther-mo in mesto Laško je obiskalo 2.174 Jugoslovanov in 209 tujcev; med njimi največ Avstrijcev, Cehov, Italijanov in Nemcev. Skupno število nočnin je znašalo 23. tisoč 554. Za porast tujskega prometa se ima Laško predvsem zahvaliti vedno večjemu slovesu, ki ga ra* dio termalni vrelci ne uživajo le pri nas, temveč tudi v inozemstvu. Na tretje vprašanje, kako bi se v še večji meri izboljšal obisk tujcev, smo dobili odgovor, da bi biio predvsem potrebno izboljšati in izpopolniti turistične sporazuma zlasti s sosednimi dr* žavami, dalje do vseh naših zdravilišč uvesti čim več direktnih vlakov in vagonov, posvetiti posebno pozornost izboljšanju važ* uih avtomobilskih cest in s primerno reklamo naša izredno cenena zdravilišča še bolj popula* K Motel >^§i*eha< (Ried Znatno znižane cene, ob nedeljah zabave. Sobe že od 10.— Din naprej, dijaki, trg. potniki samo Din 6.— Porcija rib samo Din 10.—. Postrvi po velikosti. 10 dnevni abonma, vključno vse takse samo Din 440.— rizirati zlasti v inozemstvu. Za po življenje tujskega prometa žrtvuje uprava zdravilišča vsa razpoložljiva denarna sredstva: po* sloipja, inventar, park in vse naprave izboljšuje iz leta v leto, da ustrezajo zahtevam sodobnih zdravilišč. Na peto vprašanje, kaj vse sp pripravili in preuredili za letošnjo sezono, smo dobili odgovor, da je bila adaptirana in preureje* na nova dependanca, ki je najmodernejše in res udobno oprem* Ijena z novim inventarjem in tekočo vodo v vseh sobah. Zgraie« na je bila tudi nova s trojni c r ; domačo eletrično centralo. :a zdraviliščem ob Savinji je bil dozidan obrežni zid za zaščito ter* mainih vrelcev in olepšani« obrežja, še pred začetkom gilav ne sezone pa bo obnovljeno in modernizirano tudi zajetje ter* mainih vrelcev. Predvidena je tudi zgradba velikega termalnega bazena na prostem, vendar pa še manjka denarnih sredstev. Prenovljeno Laško vas pričakuje. R*y W MORA BIT’ POSEBNO SEDAJ SPOMLAD, STALNO NA VASI MIZI ! OD 15. MAJA DALJE DIREKTEN VAGON V PRELEPO PRLEKIJO DO RADENCEV. ODHOD ob 7.20 ZJUTRAJ IZ LJUBLJANE. PRIDITE 2E TAKOJ V MAJU NA SPOMLADANSKO ZDRAVLJENJE (Hafne ftvaCitete številka, -aterci (»okličite pri naroi Sevanje svojih J o®©o v „Stasu naroda* MAŠČEVALEC Kriminalni roman. ZOPET V LONDONU Ko je »Teror« zaplul v svoje londonsko pristanišče, potem ko so ga potapljači poprej skrbno preiskaiM, se je Jaok v spremstvu Billa in Jima podal v skrivnostno hišo, ker sta jih sprejela diva pomagača, ki sta bila ostala tu za varstvo hiše. »Ali se je za časa moje odsotno« sti zgodilo kaj novega?« >u je povprašal Jack, potem ko je stopil V svojo sobo. »Kot ste nam bili ukazali, gospodar«, je odgovoril eden poma« gače v, »nisva niti za trenutek zapustila hiše, zato tudi ne vem, ah se je kaj zgodilo v mestu — tu nisva opazila nič sumljivega, pač pa je nekaj dimgega, gospodar.« je z obotavljanjem pripomnil po-, imaigač. »No, kar z besedo na dan! Ali zopet kdo opreza okoli hiše?« »Ne, gospodar. Ampak Joba ni nič več sem — že pet dni je tega. Prej je prihajal vsak večer in prinašal poročilo, zdaj pa je nenadoma izostal!« »Kaj neki bi to pomenilo?« je zamišljeno mrmrali Jaok, nato pa velel: »Bill, Jim, čimprej se odpravita na prennogarsko ladjo in doženita, zakaj Joba ni nič več sem!« Bill in Jim sta takoj odlša. Tu« di njiju je Skrbelo, kaj je z Jobom. »Drugega se ni nič zgodilo?« je vprašal Jack pomagača, ki sta ostala še pri nijem. »Nič, gospodar, saj kar se tiče skrivnostne hiše. Toda pred šestimi dnevi je moral biti nekje v bližini VVhitechaplea strahovit požar, ker je bil ves okraj po-koncu. Toda, držeč se vašega ukaza, nisva stopila iz hiše.« »Prav sta storila — hvala!« je prijazno odvrni Jack in odmah« nil z roko, nakar sta pomagača odšla. Ko je Jack ostal sam, je premišljeval, ali naj Elo prevede še danes v skrivnostno hišo, ali naj jo rajši pusti na »Terorju?« Nekaj časa se je obotavljal, kot da bi bil slutili kako neznano nevarnost, ki je grozila tej hiši, se je naposled odločil, da pusti Elo za« enkrat na »Terorju.« * Bilo je že polnoč, ko je Jack zaslišal znak, s katerim je eden njegovih pomagačev zahteval .vstop v skrivnostno hišo. Slišal je kako so se spodaj odprla vrata, in takoj na to je prihitel v sobo Jim, težko sopeč in ves Med. »Gospodar, niti enega pomagača nisem mogel najti,« je bruhni« to iz Jima. »iPred šestimi dnevi Tedaj je prispel budi Biči, ki je sporoči!, da je nekdo odklenil vse ključavnice na verigah, s katerimi je bila ladja pritrjena k obali in tako to je vodni tok naglo gnal po Temzi nizdol in s tem se je požar na ladji še bolj razbesnel tako, da so vsi zgoreli. Nekaj časa so vsi trije molčali in mislili! na tovariše, ki so našli tako grozno smrt. Naposled je Jack prekinil mučno tišino: »Bill, še jutri bomo izpraznili zakladnico in denar razdelili med svojce žrtev.« »Ah, zdajle sem se spomnil,« je vzkliknil Bill in privlekel iz žepa listek. »Kakor rečeno, bil sem na Jobovem stanovanju in sem našel tale listek na njegovi mizi.« Jack je vzeli listek im pričel pol« glasno čitati: »Doznal sem, da bo londonska policija v najkrajšem času preiskala vse hiše v White:rhaiplieu. Na pohci-ji nekaj sumijo. Vsekakor bodo preiskali tudi našo hišo v ulici zapadne obale. Job.« Jack je molče zganil listek in premišljeval. Tedaj so zopet zaslišali znani znalk, in ko so vsi brije prisluhnili, so čuli nagle korake na hodniku. Vratia so se na stežaj odprla in v sobo je stopil — Job. »Job!« so vsi trije vzkliknil, hknatu in svojim očem kar verjeti niso mogli, da bi bil bo res on. Bil je Job, toda kako je izgie« dal! Vso glavo je imel obvezano, lase ožgane in tudi roke je imel vse obvezane in povite. »Job!« je ponovil Jack. »Človek božji, ali si res ti?« »Kakor vidite, gospodar,« je s slabotnim glasom odgovoril Job in se vsedel na stol, ki mu ga je hitro ponudil Jack. »Peklenski načrt naših nasprotnikov ni izpadel tako, kot so oni to ždeli. Trije naši tovariši so našli smrt v plamenih, osta.i oa sr.-o se roh.i dveh čolnih. B®o nas je štiri-deiset in skoraj vsi so strahovito opečeni. Posrečilo se nam je, pri« speti na drugo stran Temze, kjer ima naš zaupnik, krčmar Ferrood, gostilno. Spravil nas je na varno in nam namazali rane z nekim mazilom, im zdaj je že vsem mnogo bolje.« je strašen požar uničil premogar-sko ladjo, ki se je naglo potopila!« Strašen krik se je izvil Iz Ja-okovih prsi. »Ah, moji pomagači,« je bolest« no ječali. »Vsi so zgoirdli, našli smrt v plamenih!« »Gotovo,« je žalostno pristavil Jim. »Sicer bi bil našel vsaj enega, tako pa nikjer nikogar.« »Oa, da — in to je njeno delo! Delo tistega vraga —• Tereze!« Je besno zarju! Jack. Job je potem na Jaokovo vpra-6'anje obširno povedal, kakio je nenadoma Izbruhnil ogenj na ladji, baš ko so v veliki kajuti raz« pravlijati o dogodkih dlneva. Ko je Job končal, so ga spravili v posteljo, potem pa je Jack zopet poklical Billa in Jima k sebi in jima velel: ^ »Se nocoj bo »Teror« odrinil na Škotsko. Spravili bomo gospođino Morrisovo na njeno posestvo, kjer jo bo čuvalo nekaj mojih po« magačev, [x>d tvojim poveljstvom. Jim. Ostali pa se bomo takoj vrnili v London in prenesli vso opravo na Setlandiske oboke. Tam je velika skalna votlina, do katere se lahko pride samo s »Terorjem.« Ko bomo končali to delo, bomo zasuli »Terorjevo« prista« nišče, tako da bo potem ostala samo še navadna klet. Ce bo policija prišla, bo našla le navadno, zapuščeno hišo.« Billi in Jim sta molče prikimala. »Torej, na delo. V hiši ne bomo pustili nikogar, niti enega čuvarja. Ce pride policija, naj misli, da jc hiša zapuščena.« »Kaj bomo pa z denarjem, ki je v zakladnici,« je vprašal Jim. »Zaenkrat ga bomo pustili tu. Whitecliiapi!e je velik in policija najbrž ne bo tako kmalu prišla do te hiše.« »In ko bo, kakor rečeno, vse to gotovo, kaj bomo pa potem?« je vprašal Bil. »Potem poiščemo Terezo!« je z jekleno trdim glasom odgovoril Jack, in oči so mu zlovešče za-žarele.,. Astrološka napoved za 24. maj Dan je v precej dobrih znamenjih, dasi vpliva paralela Mar« sa z Merkurjem na ljudi razdra-žujoče; te vplive bodo zlasti občutili septemibrovci in junljci, ki bodo danes nervozni in muhasti. Za daljša potovanja in za izvrši« tev raznili načrtov dan ni ugoden. V splošnem se priporoča danes solidnost, pa bo dan dober. — Za ljubezen so danes pri« jaznl aspekti, zlasti za moške. Seznanjali se bodo z ženskami, ki jim postajajo simpatične, za 25. maj Nekoliko nemirem dan, vendar v splošnem dolber. V poklicnem in poslovnem življenju se obetajo uspehi. Podjetnost bo ipoživ fljenai; ljudje, ki so jih doleteli ne« uspehi, ne bodo potrti im ne bodo izgubili poguma. Vztrajnost vodi k cilju. Ta d'an bodo zlasti občutili julijci. — Dobri stav Marsa prinaša moškim uspehe pri ženskah. Dan kaže dobro tu-di vdovam in vdovcem. »Kaj pa si dobil od očeta za god?« »Brivski aparat.« »Kaj? Saj st' šele devet let star!« »INo, zazdaj ga oče rabi sam, dokler jaz ne odrastem.« * V tramvaj vstopi zakonska dvojica. Ona: »En sam prostor je še prost.« On: »Calkaj, se bom ja® usedel! Morda tl kalk drug kavalir odstopi prostor. Iz domačih gajev JOSIP VANDOT: Pesem Bolj ko na njivi žitni klas tori, bolj ko Škrjanec v jutro žrgoll. bolj sredi gorskega pokoja je tiha, tiha duSa tvoja. Zorela si... Kot sladek sad si padla mi v srca pomlad, da vživa v solncu ie življenja samotna misel hrepenenja. Kot gorski vir so ti oči, a v viru mir molči, molči — Kar skriva mu globoko dno. Jas čutim s tvojo le sotzd. Kot rosa v roži trepeta in v žalost tvojo se smehlja, a jaz molčim in ti molčiS, ko tvoj usiha paradiž ... ¥ Josip Vandot je bil rojen 15. januarja 1884. v Kranjski gori. Gimnazijo je dovršil v N. mestu in je kot gimnazijec začel sodelovati pri Domu In Svetu, Zvončku in Vrtcu. Posebno pozornost so zbudile njegove mladinske povesti, zlasti trilogija o Kekcu. Živi zdaj v Ljubljani in sodeluje Se danes pri raznih listih. Tramvaj v Nebotičniku Naša mlekarica nosi mleko tudi r nebotičniŠko kavarno. Tako ra šalo sem jo vprašal, če gre po atopnjioah v 12. nadstropje. Odrezala se je češ, da ni neumna, da bo hodila po stopnicah tako visoko, saj vozi naravnost v kavarno — tramvaj. Krokodil požrl davke Zanimivo zgodbico pripoveduje italijanski časnikar Paolo Zappa, poročevalec »Štampe«, s svojega 'Potovanja po otolku Borneo. Na reki Bairito je srečal nekoč štiri čoine z Malajol, ki so lovili velikega krokodila. Zappa jiitn je ho« tel pomagati in Je pograbil puško, da bi streljal na zveir, A kako se je izačudil, ko Malajci tega nikakor niso dopustili! Mislil je, da zato ne, ker so se bali, da bi krogla ne zadela tudi moža, ki ga je bil krokodili požrl, kar bi ne bilo v skladu z njihovimi verskimi obredi. V resnici pa so se Malajcj bali, da bi strelec krokodila ne pogodil snurtno, pa bi tedaj ranjena zver za vedno ne izginila pod vodo, in talko bi bil tudi izgubljen človek v krokodilovem vampu, a kair je še hujše: izgubljen bi bil tudi denar, ki ga je imel ta člo« vek pri sebi. Stvar ie bila namreč taka, da je krokodili požrl občinskega sta, ko je ta nesel od vse vas! pobrane davke v mesto. Malajci so torej lovili krokodila samo zato, da bi dobili ta denar nazaj, sicer bi morali davke š'e enkrat plačati. 10-20°,o Popu* *ta 5« (ftindošii *tutunčttej&e P vieft prodaJaCttctH ^ ^ -A. H IS Sj $1 S£ SE tem *. '* -: X-:>* .i »• ri; v.>r.;-X.tei ■■ ■!: lS- A'.' fe®x-4'SSSi¥S3S v;. idlKESiMSESLij v^tiiuJsiKE NOVICE Toča in viharji pustošijo Novi) mesto', 23. maja. Včtiraj popoldne so se začeli zbirati liad Dolenjsko posebno nad okolico Tmetmjega in nad mi-r«n^ko dolino temni oblaki, ki ni* so obetali nič dobrega. Sredi popoldneva je nastala tema. V tem Da ie že prihrumela nevihta, ki je v svojem razdejanju objela precejšen del Dolenjske. Iz nizkih oblakov, ki so objemalii hiše in gospodarsko poslopja, se je vib la močna ploha,' ki se je krmilu nied silnim viharjem in neurjem spremenila v točo. Kot fižol debe-iui toča je padala sicer le v pre* sladkih, nakar sc Je vli'val zopet «ež in zopet toča. Napravila je z viharjem vred veliko škodo, ki zbirajo o njej podatke občine ra* di poznejše podpore. Takšnega »nočnega« viharja s meo sredi dneva ljudstvo tukaj 2? domni. Sploir je zadnje dni na dolenjskem nastopilo deževje, po-nekod neurja in orkani, ki pusto-ijo polja in uničujejo pridelek v rasti. Posebno veliko škodo pa Jyn J,aviJa,jo viharji z deževjem vinskih goricah, ki so letos od* Ki kaZale- Deževje, ki traja že dolinn bk’ -r"e poplavito obdelano po n,,!.- °}^ . ome.nlci; po njivah in kor V ' er+' 1 ^rajih dene voda ka-v jotokih. 2e 1 rebnjega. Velike Loke, Mirne, Dobrniča in Mirne ipeči, kaže ra* di deževja žalostno sliko. ★ Po enoletnem službovanju pri sreskem načelstvu v Novem mestu je bil po službeni potrebi premeščen v Prevalje komisar g. Še* ga Matija, ki si je v novomeškem srezu pridobil nedeljene simpatije vsega prebivalstva. Lep poslovilni večer, ki so mu ga meščani priredili ob odhodu, naj mu bo v spomin na Novo mesto, kjer si je v tako kratkem času pridobil to* liko prijateljev. Roparski napad. Orožniški narednik v pokoju g. Miroslav Go* lob, ki je dolgo vrsto let služboval kot orožnik in kot komandir na mnogih dolenjskili orožniških stanicah in je imel tekom svoje naporne službe posla z zločinci vseh vrst brez najmanjše nezgode. gotovo n mislili, da se bo še npokoijem srečal z roparji, katerih žrtev bi skoro postal. Ko se je pozno zvečer vračal proti svojemu domu sta ga blizu gostilne Muren napadla dva neznanca, ga pobila na tla in zahtevala od njega denar. Roparja sta pač mislila, da sta sredi mesta niela »tež* ko ribo,« pa sta se v svojih ne- g,led Zc Površen pre- čednih računih bridko všteto. Pri ae* Posebno v okolici napadenem upokojenem orožniku denarja ni biilo. Kje pa naj bi ubog upokojenec denar v takem času dobil? Po brezuspešnem napadu sta razbojnika izginila v noč, upokojeni orožnik g. Golob pa je napad prijavil orožnikom, ki so uvedli preiskavo. Japonska zastruplja Kitajce Moskva, 23. maja. Sovjetska Pravda trdi, da uvažajo japonski tihotapci na Kitajsko ogromne količine opija, pa tudi drugega japonskega blaga. Zaradi ceneno* sti tega vtihotapljenega blaga pa propada kitajska domača trgovina, pa tudi angleška in ameriška trgovina s Kitajsko, ker ne mo* re s cenami konkurirati z japonskim blagom. Japonsko blago je preplavilo že celo Severno Kitaj* sko. Namen japonskih imperali-stov je, da uničijo ves kitajski ca* rinski aparat. To je prav za prav rov način boja japonskih imperl-jalistov za zmago na Kitajskem. Narodno zdravje Kitajcev bo pa v nekaj letih uničeno z opijem, če se kitajskim oblastem ne bo posrečilo zatreti tihotapljenje ja* ponskega strupa na Kitajsko. Ljubljanski velesejem, od 30. maja do 8, junija, bo obiskovalcem vsekakor nudil mnogo novega in zanimivega. Z obilico razstavljenih predmetov (strojev, kovinskih, pa-' pirnatiih, kemičnih, živilskih, usnjenih izdelkov, blaga i. dr.), podajata naša domača industrija in obrt pregled o svojem delu in napredku v preteklem letu- Zlasti privlačne pa bodo za posetnike še posebne razstave: »Sodobna gospodinja« v zvezi z »Modno revijo«, ki bo nazorno pokazala, kako naj se naše gospodinje, dekleta in de ca, oblačijo itt kretnjo v domu, v svetu, v poklicu odo. v šoli. čitaite „Gias naroda" Kaiiigani in sukno (Stof) za moške obleke. — Češki, angleški in domači izdelki. Od Din 40.— do Din 260.— Velika izbira. Solidne cene. — Priporoča se tvrdka: IVAN ŽELEZNIKAR LJUBLJANA, Marijin trg 3. Vzorce dobite, če javite poleg naslova poklic in prilično katero barvo in ceno želite. I 6622-44309 Velika pustolovščina po oceanih Split, 23. maja. V Splitu je prista'l italijanski prekooceanski parnik Ooeania.« Poveljnik je izročil našim oblastem nekega 23letnega ktepairske« ga pomočnika Arturj'a šestana, doma menda iz Sušaka. Sestan ima za seboti veliko pu-»to:tovščino po modu. Dneh marca se je kot slepi potnik vkrcal na neki norveški parnik, ki je odplul v Alžir. Tu se je Sestan vkr* cal zopet »na črno« na italijanski parnik »Laura«, ki je odplul v Njuijork. Tu sx) slepega potnika izročili ameriškim emigracijskim oMastem, ki so ga izročile posadki na italijanski Ladji »