Z E LE ZAR
Leto XXI.	1982
JANUAR	Št. 2
GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE STORE
O amortizaciji in revalorizaciji osnovnih sredstev ob spremembah zakonov
Predpogoj za izvajanje poslov^ nega procesa so prvine 'poslovnega procesa, in sicer: delovna sredstva, delovni predmeti, storitve in delovna sila.
Delovna sredstva, oz. bolj znan izraz osnovna sredstva, so tista prvina poslovnega procesa, ki sodelujejo s ceioto svojih tehničnih lastnosti daljše časovno razdobje in v več zaporednih krogih delovnega procesa. V posameznih delovnih procesih se izrabljajo le koristne lastnosti osnovnih sredstev, dokler s takimi koristnimi lastnostmi še razpolagajo. Če trošenje koristnih lastnosti o-snoynih sredstev denarno ovrednotimo, pomeni to stroške osnovnih sredstev, govorimo o procesu amortiziranja in o amortizaciji
OS.
Vloga amortizacije v gospodarjenju je jasna: osnovna sredstva imajo omejen čas trajanja in zato je treba iz'vrednosti proizvodnje postopoma izločati del, da je možno ob dotrajanosti OS le-ta nadomestiti z novimi. Funkcija amortizacije je torej v zagotovitvi vsaj enostavne reprodukcije. Medtem ko predmeti dela svojo substanco v celoti prenesejo v vrednost končnega izdelka, poskrbi proces amortizacije za postopno prenašanje vrednosti delovnih sredstev v vrednost produkta. Seštevek letnih amortiziranih zneskov bi moral po poteku amortizacijske dobe OS dati vrednost novega OS. Praktično v naših razmerah ob prisotnosti visoke stopnje inflacije obračunana amortizacija OS ne zadošča niti za zagotovitev
enostavne reprodukcije. Poleg tega bremenijo stroški amortizacije OS (brez pospešene) celotni prihodek pred ugotovitvijo dohodka in je tako ugotovljeni dohodek precenjen zaradi prenizkih stroškov amortizacije OS.
Za obračun amortizacije OS do konca leta 1981 velja še Zakon o amortizaciji OS TOZD in drugih uporabnikov družbenih sredstev, ki je bil sprejet že leta 1976, s spremembami in dopolnitvami. V Uradnem listu SFRJ št. 56/81 je objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o amortizaciji OS TOZD in drugih uporabnikov družbenih sredstev, ki velja od 1. januarja 1982 dalje. Sestavni del navedenega zakona je tudi nova nomenklatura sredstev za amortizacijo, s katero so določene nove' skupine OS in nove letne amortizacijske stopnje. Po tej nomenklaturi so OS razvrščena v 119 o-snovnih skupin, te pa še nadalje v podskupine glede na različne amortizacijske stopnje, Vsa OS bomo morali razporediti po navedeni nomenklaturi v skupine in podskupine, kamor spadajo, glede na naziv, ali glede na namen rabe, ali glede na material, iz katerega so izdelana ali zglajena ipd.
Z novim zakonom tudi preneha veljati odlok ZIS o povečanju amortizacije za stvari opreme, ki še uporabljajo za delo več kot v eni izmeni in določila o obračunavanju amortizacije nad predpisanimi stopnjami — tj. pospešeni amortizaciji, ki je breme-
nila dohodek TOZD. Stopnje, ki so predpisane z novo nomenklaturo sredstev za amortizacijo, so za rabo opreme v več izmenah delno že povečane. ZIS lahko predpiše, da se v dokončnem letnem obračunu obvezno poveča amortizacija za opremo, ki je v nomenklaturi sredstev za amortizacijo razvrščena kot oprema za opravljanje dejavnosti rudnikov, industrije in prometa. Novost v zakonu je tudi, da se za opremo, katero je treba hitreje nadomestiti zaradi sprememb v tehniki in tehnologiji, smejo povečati amortizacijske stopnje, ki so predpisane v nomenklaturi sredstev za amortizacijo. Povečati se smejo do 20 %>, a to na podlagi samoupravnega splošnega akta za uporabnika družbenih sredstev. V novem zakonu je tudi točno navedeno, da se obračunana amortizacija od OS uporablja: za nadomestitev OS, ki so fizično dotrajana ali tehnično zastarela, za nabavo novih OS za razširitev materialne osnove dela, za odplačilo investicijskih kreditov in zagotovitev lastnega prispevka pri črpanju kreditov za nabavo OS, za združevanje z drugimi uporabniki družbenih sredstev in za druge namene, za katere služijo lastna poslovna sredstva.
V Uradnem listu SFRJ št. 65/81 je objavljen tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o revalorizaciji OS uporabnikov družbenih sredstev. Revalorizacija OS je usklajevanje vrednosti OS, izkazanih v knjigovodstvu uporabnika družbenih sredstev, z njihovimi povprečnimi tržnimi cenami na dan, ko se' revalorizacija opravi. Zakon določa, katera OS se morajo revalorizirati in kateri uporabniki družbenih sredstev morajo revalorizacijo opraviti. Zvezni zavod za statistiko ugotovi letne indekse cen za opremo in gradbene objekte, in sicer za čas od 1. oktobra preteklega leta do 20. septembra tekočega leta glede na 12 preteklih mesecev in jih objavi v Uradnem listu SFRJ najpozneje do" 31. decembra tistega leta, za katero se opravlja revalorizacija. ZIS določi skupine opreme in gradbenih objektov za ugotovitev indeksov cen. Revalorizacija se o-pravi z uporabo koeficientov, določenih po indeksih cen, ki jih ugotovi Zvezni zavod za statistiko. Revalorizirata se nabavna
vrednost in odpisana vrednost
OS.	Podatke o rezultatih in u-činkih revalorizacije smo dolžni
(Nadaljevanje na 2. strani)
Tretja konferenca Zveze sindikatov Slovenije
Tretja konferenca Zveze sindikatov Slovenije, ki bo 5. in 6. februarja letošnjega leta v Ljubljani, bo obravnavala »vlogo in naloge sindikatov pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike in in zagotavljanju socialne varnosti«.
V lanskem letu so se v razpravo o ponujenih stališčih in usmeritvah s tega področja aktivno vključile vse osnovne organizacije sindikata v TOZD in delovnih skupnostih v Železarni Štore. Razpravo smo sklenili na problemski konferenci OO ZS Železarne zaključke. Pokazalo se je, da so bile razprave poglobljene in konkretne ter so v glavnem slonele na temeljiti oceni lastnih razmer. Izvršni odbor pri konferenci OO ZS Železarne Štore je na tej osnovi pripravil predlog usmeritev in stališč za delo v bodoče, kar je sedaj v razpravi po OO ZS.
Celjsko združeno delo bodo na 3. konferenci ZSS zastopali naslednji delegati: Gozdnikar Mirko, predsednik konference OO ZS Železarne Štore; Hudej Angelca, član konference OO ZS AERO Celje; Kranjc Rudi, predsednik konference OO ZS Gradis TOZD Celje; Ropoša Boris, TEKO Celje in Stropnik Vera iz Celjskih lekarn.
Po končani konferenci in vrnitvi naših delegatov bo možno kaj več napisati o .poteku in razpravah, v katere se bodo delegati celjskega združenega dela prav gotovo aktivno vključili.
Gozdnikar Mirko
Kako smo delali
V skupini ¡proizvodnji smo v decembru presegli operativni plan za 0,9 % im pri blagovni proizvodnji 6,9 %.
TOZD tovarne traktorjev je proizvedel 158 traktorjev ter dosegel postavljeni plan de z 65,8 %.
Elektroplavž
Proizvodnja grodlja je nad planom za 110 ton oziroma višja za 2,7 %.
Jeklarna
Proizvodnja je dosežena v višini 11.091 ton, pod operativnim planom za 509 ton oziroma nižja za 4,4 %.
Proizvodnja je pod planom zairadi: okvare ločilnega stikala na EOP 2
—	redukcije električne energije,
—	izpad cca 70 ton jekla zaradi izpada krmilne napetosti do katere je prišlo vsled kratkega stika na drsnih vodilih žerjavne proge
—	težave is količino in kvaliteto starega železa
—	povečana količina briketov, ikair je vplivalo na slabši izplen in lažje sarže
—	težave s preskrbo Si-metala in nekaterimi surovinami iz uvoza.
Valjarna I
Skupna proizvodnja valjanih izdelkov znaša 2.360 ton od tega 2.155 ton blagovne proizvodnje in 205 ton za predelavo. Dosežena proizvodnja je višja za 275 ton oziroma 13,2 °/o.
Dne 5. 12. 1981 na prosto soboto smo normalno obratovali na vseh treh izmenah ¡na predlog KPO — DO z namenom zmanjšati zaostanek neizdobavljemh naročil in izpolnitev izvoznega plana.
Valjarna II
Skupna proizvodnja valjanih izdelkov znaša 7.191 ton, nad operativnim planom 311 ton oziroma 4,5 %.
Jeklo vlek
Skupna proizvodnja hladno predelanih profilov 981 toin, operativni plan je predvideval 780 ton in je presežen za 201 ton oziroma 25,8 %.
Da smo tako visoko presegli operativni plan je v tem, da je bil plan ¡postavljen za 20 dobavnih dni, dejansko pa smo ¡delali 3 dni več in remont na MC 50/1 in II zaradi nepripravljenih delov prestavili v leto 1982.
Elektroobrat — oddelek za popravilo elektromotorjev
Livarna I
Operativni ¡plan mi dosežen iz vzrokov: izpad nove indukcijske peči
—	preboja taline
—	nepravočasne dobave Fe Si Mg
—	okvara Irealnega stroja za formanje
—	rezervna Spirala, ki bi morala ¡biti popravljena do konca novembra je bila gotova šele konec decembra.
Livarna II
Operativni plan je presežen za 5,3 %.
Z zamenjavo ¡prostih ¡dni za ¡delovne smo uspeli doseči postavljeni operativni plan. Problemi so nastali v zvezi s slabo oskrbo ¡materialov (betomit). Pomanjkanje pomožnih ¡materialov ima velik vpliv na ¡kvaliteto in ¡količino proizvodnje.
Obdelovalniea valjev
Proizvodnja obdelanih valjev je pod planom. V decembru je bilo 10.005 ¡opravljenih ur, ¡kar je ¡bistveno manj kot v preteklih mesecih. Znižanje je posledica odhodov v JLA in ¡koriščenje zaostalih dopustov.
Pri obdelavi ¡se je ¡pojavilo ozko grlo na brušenju, ker je stroj 41320 le delno usposobljen. Potrebno je popravilo.
Obdelovalniea litine
Operativni plan nismo ¡dosegli. Dosegli smo 72 % mesečne zadolžitve. Namesto planiranih 81 ton ¡smo obdelali le 58 ton. Velik razlog je v slabi dobavi suirovcev iiz obeh livarn, ¡poleg tega pa še iztekajočih naročil. Zaradi omenjenih težav je izpadel velik del planirane proizvodnje (npr. 2 matrice, 8 ¡ton, križi, 10 kompletov ¡sklopk in zavor za Ravne itd.).
Zaloge suirovcev so se zopet znižale in so tako minimalne, da grozi, da bomo morali ¡mnoge stroje ustaviti.
Tovarna traktorjev
Izdelanih je bilo 158 traktorjev (in tako dosežen operativni ¡plan s 65,8 %.
Osnovni vzrok za ¡tako nizko proizvodnjo je bil v pomanjkanju motorjev iz Romunije in ostalega materiala, ki ga dobavlja FIAT — Modena.
jnfiacija
VnAPOVED OECD ZA ŠEST NAJMOČNEJŠIH KAPITALISTIČNIH DR2AV /
Brezposelnost
Kako bo
Francijo 13%
V. Britanijo 12
V.BriianijalOVt
ZDA Italija
Francija 8%
Gospodarska rast
Japonska ZRN j.
V •/„ Japonska Francija ZRN 21/J
Razen proizvodnje traktorjev smo vršili lakiranje za Aureo in Rinko, ter tako nekoliko povečali realizacijo.
Kompletiirali simo vse proizvedene traktorje in v celoti ¡izpraznili trak. Vsi proizvedeni traktorji sio bili tudi odpremljeni, tako da zaloge na prehodu v leto 1982 mi.
Zaposleni
Število zaposlenih je znašalo “3.441 medtem, ko jih letini plan predvideva 3.506. Z upoštevanjem nadur ¡in pogodbenega dela je znašalo skupno število ¡zaposlenih 3.566, kar predstavlja 98,1 % ¡realizacijo letnega ¡plana.
Nadure
Operativni plan je predvideval 15.289 nadur, doseženih pa jih je bilo 20,772,, kar je za 35,9 % višje od planiranih.
Produktivnost
Na nivoju DO je bila produktivnost realizirana 100,10 %.
(Nadaljevanje s 1. strani) predložiti službi družbenega knjigovodstva na predpisanih obrazcih in v predpisanem roku. Indeksi cen, ki bodo osnova za koeficiente za revalorizacijo OS po stanju na dan 31. 12. 1981, so že objavljeni in bodo precej zvišali vrednost OS, saj se gibljejo od 129 do 178.
Osnova za amortizacijo OS, ki jo predstavlja revalorizirana nabavna vrednost OS, se bo tako precej približala tržni vrednosti.
V poslovnem letu 1982 bo obračunana amortizacija OS v primerjavi z letom 1981 precej višja, delno zaradi uveljavitve spremenjenega zakona o amortizaciji OS, delno pa zaradi zvišane vrednosti OS po opravljeni revalorizaciji. Posledica ne bodo samo večja amortizacijska sredstva, ampak tudi realnejši ugotovljeni dohodek.
Franja Košec, oec.
V
Železničarji z uporabniki razrešili ekonomski položaj železnice v letu 81
Leto 1981 ni dopolnilo pričakovanj, ki smo si jih zastavki v zvezi s krepitvijo gospodarskega položaja Železniškega gospodarstva. Še več. Gospodarski položaj ŽG Ljubljana se je, ikot je moč razbrati iz poročila o uresničevanju družbenega plana SR Slovenije, v tem času celo bistveno poslabšal. Razlogi so bolj ali manj spet. isti, ki železnico sicer ¡bremenijo že vrsto let. Ne uresničujejo ise načela prometne politike, cene železniških prevozov zaostajajo za splošno rastjo cen, izostali pa so ¡tudi krediti domačih in tujih bank. Takšne razmere onemogočajo, so ugotovili na zasedanju ¡skupščine SIS za železniški in luški promet SR Slovenije, ki je zasedala 23. decembra lani, da bi se lahko učinkovito posvetili reševanju vprašanj, zaradi katerih ¡je bila ustanovljena omenjena SIS, ¡to pa je hitrejši razvoj železnice, tesno vpet v ¡potrebe našega združenega dela.
Valja poudariti, da je Železniško gospodarstvo Ljubljana ob tako neugodnih razmerah gospodarjenja uresničilo svoje stabilizacijske načrte, ki jih je zapisalo v akcijskem programu za izboljšanje učinkov poslovanja ¡in za zmanjšanje stroškov poslovanja. Seveda pa lastni napori niso mogli preprečita posledice neustrezne politike cen železniških prevozov, ¡kar lahko pojasni že podatek, da ¡so bile cene železniških prevozov v letu 1981 povečane poprečno za 8,6 odstotka, splošna ¡raven cen pa se je v letu 1981 ¡povzpela na bistveno višjo raven v primerjavi z letom 1980. Zaradi tako hitre splošne rasti cen, ¡ki so prerasle ¡pričakovano raven, je padla tudi realna vrednost prispevkov gospodarstva za . enostavno reprodukcijo ŽG Ljubljana, tako da bo mogoče sklenili poslovno leto brez izgube le z dodatno ovrednotenim obsegom povračila združenega dela.
Osrednje pozornosti ¡delegatov je bil deležen predlog zakona o obveznostih plačevanja prispevka gospodarskih organizacij za na-
Stari tirni žerjav — muzejska vrednost, na stranskem tiru
domestitev ¡dela stroškov enostavne reprodukcije ŽG Ljubljana v letu 1982, ¡ki ga je oblikoval ¡izvršni svet skupščine SR Slovenije. Le-¡ta omogoča, da bodo članice SIS ¡s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana oziroma z aneksi k tem sporazumom lahko prispevale iz svojega dohodka prispevek za del stroškov enostavne reprodukcije ŽG Ljubljana. Delegati .uporabnikov železniških prevozov storitev v skupščini SIS pa ¡so ob tem poudarili, da je nesprejemljivo, da približno 10 ¡odstotkov gospodarskih TOZD, ¡ki sporazuma in dodatka še niso .podpisali, prispevka ne bii plačalo.
Zato so na zasedanju skupščine predlagali dopolnilo k predloženemu zakonu, ki razširja obveznost plačevanja prispevka za enostavno reprodukcijo tudi ¡na tiste, ki ¡samoupravnega sporazuma o ¡razvoju železniških zmogljivosti za ¡obdobje od 1981 do 1985 in njegovega aneksa ¡doslej še niso podpisali.
Ko so razpravljali o ¡dejavnikih, ki naj bi v prihodnjem .letu opredeljevali ekonomski ¡položaj železnice, so ¡med njlimii kritično ocenili zlasti osnutek družbenega ¡dogovora ¡o oblikovanju ce.n storitev v železniškem prometu. Gre zlasti za pripombo, da osnutek družbenega dogovora ne daje podlage za razrešitev družbenoekonomskih odnosov na železnici, tako kot jih zastavljajo Stališča zveznih družbenih svetov o nadaljnjem ¡razvoju družbenoekonomskih odnosov v železniškem. gospodarstvu in opredelitvi iz planskih dokumentov, ki se nanašajo na železniški promet. Tako bi si na ¡primer .moral dogovor zastaviti koit enega od poglavitnih ciljev postopno ¡zmanjševanje .kompenzacij in oblikovanje večjega dela enostavne reprodukcije na podlagi transportnih prihodkov. To ¡pa pomeni, ¡da bi morale cene železniških storitev rasti hitreje od splošne rasti cen. Nerazrešeno je tudi vprašanje v zvezi ¡s ¡startnim izhodiščem cen in vsakoletno politiko cen. Nezadostno poudarjena je tudi vloga uporabnikov pri oblikovanju cen, saj v dogovoru ni govora o .dohodkovnih odnosih med delavci ¡v prometu in ¡uporabniki njihovih , storitev, lci bi temeljili ma ¡dolgoročnih sporazumih. Brez tako izbrane poti za reševanje ekonomskega položaja železnice se zdi, da bodo tudi naloge, ki so si jih zadali jugoslovanski železničarji v svojem akcijskem programu, ¡ostale zgolj ¡dobronamerne želje. , ,
(Nova proga 1/82)	J. K.
Poročila o združevanju sredstev za skupne naložbe
V sklopu poslovanja poročila ZIV TAM za prvo ¡polletje letos je izdelala interna ¡banka poročilo o združevanju .sredstev za skupne naložbe, za katerega je bilo rečeno na razširjeni ¡seji KPO ZIV TAM, da nekatere organizacije združenega dela, v katere smo naložili sredstva, ne gospodarijo dobro, vendar stanje še ni kritično. Bolj velja naše ¡nezadovoljstvo temu, da se ¡nam naložbe ne obrestujejo .po predvidevanjih.
Namenska sredstva za investicije smo združevali na žiro računu združenih sredstev, toda 30. junija ileto:s ¡smo jih prenesli na interno banko in odprli pri njej ¡interni ¡račun v ta namen.
Sredstva ¡in viri združenih sredstev so ¡bili na dan 30. junij 1981 naslednji.
Sredstva:
0009—86	Žiro račun
1510	Terjatve iz	naslova nadomestil
OZD gospodarske dejavnosti 1549	- Terjatve iz združenih sredstev
5400	Združena serdstva v druge OZD
SKUPAJ SREDSTVA:	62,841.465,25
Viri sredstev:
91000	Namensko	združena sredstva OZD	40,813.340,25
gospodarske dejavnosti
91001	Združena sredstva iz kreditov OZD
gospodarske dejavnosti	22,028.125,00
SKUPAJ VIRI:
Razčlemba konta 5400:
1.	Združena ¡sredstva v DO Litostroj
2.	Združena sredstva v DO Štore
3.	Združena sredstva v DO Železarne Ravne
4.	Združena sredstva v DO Termit Domžale
5.	Združena sredstva v DO TVT Boris Kidrič
6.	Združena sredstva v DO EMO Celje
7.	Združena sredstva v DO TAM TOZD Proizvodnja motorjev
8.	Združena sredstva v DO TAM TOZD Karosernica
SKUPAJ:	61,634.426,00
Delovne organizacije, v katere smo sovlagali, so dolžne ¡poslati poslovno poročilo, ¡oziroma poročilo o ¡stanju investicije. Poročila' -niso poslale: DO Litostroj, DO EMO Celje in DO TAM za TOZD Karosernica in' TOZD Proizvodnja motorjev. Samoupravni sporazum/ o združevanju sredstev za ¡proizvodnjo motorjev in Trambus kabino ¡smo ¡podpisali šele marca letos in so to ¡prva nakazila.
ŽELEZARNA ŠTORE
1.	POTEK INVESTICIJSKIH DEL V OKVIRU SANACIJE LIVARNE
Namen naložb v začetku sanacije je bil predvsem zmanjšati ozka grla in zastoje med obratovanjem zaradi dotrajane opreme in ne- # usklajenosti kapacitet, omogočili prestrukturiranje proizvodnje (več
Ulivanje
nodularne in manj sive litine) in dati pogoje za večanje proizvodnje v prvih dveh letih sanacije (1980 in 1981).
Do sedaj je že izvedeno: rekonstrukcija priprave peska, rekonstrukcija formarske linije, odplinjevanje jedranje; v teku pa so naslednje investicije: rekonstrukcija CO jedrarne, razširitev poprav-ljalnice modelov, postavitev zunanje čistilnice z opremo.
Vse navedene investicije so že vplivale na znižanje škarta in povečanje storilnosti ter s tem neposredno na povečanje proizvodnje (1979: 7.358 ton, 1980: 7.590 ton, I. polletje 1981: 4.077 ton) in s tem na solidnost dobav kupcem, tako pri rokih kot tudi glede kakovosti. Začete investicije so poleg nenaložbenih sanacijskih ukrepov vplivale, da livarna strojne litine v 1. polletju 1981 posluje brez izgube.
(Nadaljevanje na 4. strani)
631.514,35
268.524,90
307.000,00
61,634.426,00
14.921.000.	00 8,000.000,00
15.000.	000.00 7,272.426,00
11.198.000.	00
3.000.	000.00
1.350.000.	00 893.000,00
Februarski dnevi
V začetku leta 1942 (priprave so stekle že v letu 1941) je vrhovni štab narodnoosvobodilne vojske izdal tako imenovane fo-čanske predpise »o nalogah in organizacij i narodnoosvobodilnih odborov«. V teh zapisih je bilo posebno poglavje namenjeno de-
lu in finančnem poslovanju narodnoosvobodilnih odborov za o-svobojeni in neosvobojeni teritorij.
Avtor teh zapisov je bil pokojni Moša Pijade, z njim pa so sodelovali' računovodski in finančni strokovnjaki, ki so bili
(Nadaljevanje s 3. 'Strani)
2.	POSLOVANJE V PRVEM POLLETJU 1981
Celotni prihodek je bil dosežen v višini 202,512.580 din in je prekoračen za 16,119.574 din ali za 8,64 °/o. Poudariti je potrebno, da je prihodek od čiste proizvodnje v primerjavi s planiranim močno prekoračen, saj so dosegli plan proizvodnje, tako po količini kot po asortimentu (4.077 ton ali 101,9 %).
Dohodek je zaradi večje prekoračitve porabljenih sredstev nižji od planiranega za 3,41 %.
Planirana izguba je bila 95.502 din, dejansko pa so polletje zaključili brez izgube. Poleg naložb je vplivala na tak rezultat vrsta sanacijskih ukrepov.
Pereč problem štorske livarne je še vedno zaposlovanje, saj so dosegli 11,2 % stopnjo fluktuacije. Predvidevajo tudi slabšo Oskrbljenost s surovinami, predvsem uvoznimi (legure in nekateri pomožni materiali), ker nimajo dovolj izvoza zaradi zahtev domačih kupcev in s tem polne zasedenosti kapacitet. Predvsem pa bi ustavitev naložb zaradi omejitev pri investicijah ogrozile nadaljnjo sanacijo livarne, ki bi naj z uvedbo mehanizacije šele dosegla normalne proizvodne rezultate.
ŽELEZARNA RAVNE
Člaoice SOZD ZIV TAM Maribor so za modernizacijo Jeklarne I v železarni Ravne prispevale 14 'milijonov 'dinarjev. Začetek izgradnje investicije je bil oktobra 1978. leta, 1983. leta pa bo 'usposobljena' za redno obratovanje. Predračunska vrednost investicije po 'sklenjenem sporazumu je 838,5 milijonov- din, pri čemer niso upoštevane podražitve. Gradbena dela so po stanju 30. junija 1981 narejena 55 %, ostala so v teku. Domača oprema je narejena 50 %, ostalo je v izdelavi. Uvožene opreme je prispelo 80 %, za ostalo opremo še nimajo sklenjenih pogodb. Največja ovira za normalni potek investicijskih 'del so nesklenjene pogodbe za ostalo uvoženo opremo. • Kolikor bo možno skleniti pogodbe še letos, bo verjetno investicija končana v letu 1983.
TERMIT DOMŽALE
Delovna organizacija Termit Domžale je v svoji TOZD peskokopi v Drtiji pri Moravčah pripravila investicijo, ki zajema:
—	rekonstrukcijo obstoječe separacije in sušilnice kremenovega peska s pripadajočo énfrastruikturno izgradnjo,
—	izgradnjo novega obrata kislih mas in malt,
—	izgradnjo novega, obrata iza oplaščane peske,
—	'izgradnjo filtracije ža pridobivanje odpadnega mulja na separaciji.
Predračunska vrednost investicije znaša 173,813.476,15 dinarjev (po samoupravnem sporazumu iz 1979. leta). Poročilo o stanju investicije bo finančna služba DO Termit izdelala do začetka septembra. Podatke o stanju investicije smo dobili po telefonu. Izgotovljeni so separacija peska, sušiliniica kremenčevega peska ter čistilne naprave. Vrednost izgotovljenih del je približno 170,000.000,00 'dinarjev. Do konca leta bosta zgrajena še obrat iza proizvodnjo kislih mas in obrat za oplaščene peske.
Objekt oplaščenih peskov je za našo temeljno organizacijo Li-_ varna v DO TAM, ki je tudi edina iz našega sistema sovlagala v izgradnjo investicije v Moravčah, zelo pomemben, saj je letna poraba oplaščenega peška 6000 ton. Le-taga sedaj uvaža iz Madžarske.
Termit Domžale po pogodbi redno oskrbuje TAM s kremenčevim suhim peskom, ki je zadovoljive kvalitete (letna poraba je ena tona).
TVT BORIS KIDRIČ
Rekonstrukcijo proizvodne linije prednjih in zadnjih mostov tipa BANJO so pričeli v letu 1980, takoj po podpisu samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev.
Od planirane predračunske vrednosti v višini 67,4 milijonov din je do sedaj angažiranih sredstev v višini 15,8 milijonov din, na žiro računu izločenih sredstev pa je še 29,65 milijonov dim. Z neangaži-ranimi sredstvi bodo nabavili monoral progo, varilne avtomate, rez-kalnd stroj in orodja, za kar bodo pogodbe sklenjene še v letošnjem letu, v skupni predračunski vrednosti 15 milijonov din. Kupili bodo še topovanilni stroj MIEBAČH v predračunski vrednosti 14,7 mili j. din.'Za uvoz topovarilnega stroja, so že 20. julija 1979 prejeli pozitivno mnenje komisije za uvoz opreme pri splošnem združenju kovinske industrije Slovenije pri GZ Slovenije. Uvoz ni bil možen zaradi znanih omejitev. Zahtevek za uvoz pni SISEOT ¡so obnovili še v letu 1980 za uvoz v letu 1981, oziroma ponovno za uvoz v letu 1982/83.
Investicije iz navedenih ¡razlogov ne bo mogoče skleniti v predvidenem roku, ampak v letu 1982, če bo dovoljen uvoz topovarilnega stroja.
skozi ZIV TAM (štev. 34/81)
takrat pri vrhovnem štabu v Foči.
Začetki enotnega računovodstva, ki je še sedaj v veljavi, torej segajo v dneve naše vstaje in narodnoosvobodilne vojne. U-vedba enotnih evidenc o knjigovodskem oziroma računovodskem spremljanju vseh finančnih transakcij takratnih narodnoosvobodilnih odborov in kasneje podjetij in drugih ustanov je bila tudi zakonsko oblikovana 1. februarja 1945. Tedaj je predsedstvo AVNOJ-a sprejelo odlok o enotnem računovodstvu v Demokratični federativni Jugoslaviji, ki je bil objavljen v Uradnem listu Demokratične federativne Jugoslavije št. 6 v letu 1945.
Za denarništvo Slovenije, zlasti še za knjigovodstvo, pa je pomemben tudi 8. oktober 1943, ko je izvršni odbor osvobodilne fronte slovenskega naroda razpisal 50 milijonov takratnih lir za 3 % posojilo narodne osvoboditve za potrebe NOV in POS ter osvobojenega slovenskega ozemlja.
Za vse delavce v računovodstvih organizacij združenega dela in drugih organizacij, za vse delavce v bankah, zavarovalnicah, upravnih organih za finance, v službah družbenega knjigovodstva, pa tudi za delavce carin velja zato 1. februar kot praznik računovodskih in finančnih delavcev Jugoslavije, Konferenca Zveze računovodskih in finančnih delavcev Jugoslavije je namreč na slavnostni seji ob 20. obletnici svoje organizacije dne 24. 4. 1977 proglasila 1. februar za dan računovodskih in finančnih delavcev Jugoslavije; praznujemo ga v februarskih dnevih, ki so obletnica teh zgodovinskih dogodkov. Pogoj za uvedbo enot-
nega računovodstva je bil prehod na enotno knjigovodsko evidentiranje vseh poslovnih dogodkov v vseh tistih organizacijah, v katerih je bilo vodenje knjigovodstva z zakonom predpisano.
Temelj za tako poenoteno knjigovodstvo so bile tudi enotne kalkulacije s predpisanimi elementi ali sestavljeni deli strukture vseh stroškov ali vseh planiranih dohodkov v določenem časovnem obdobju. Za vse to je bila seveda tudi zakonska podlaga: letni, srednjeročni ali dolgoročni plan.
Vse opisano je zajeto tudi v Ustavi socialistične federativne republike Jugoslavije s členom 76, kjer je dobesedno napisano takole: »Delavci v organizaciji združenega dela in delovni ljudje v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter organi teh organizacij in skupnosti, kot tudi organi družbenopolitičnih skupnosti so dolžni organizirati knjigovodstvo in evidenco o dejstvih, ki so pomembna za delo in odločanje v teh
organizacijah in skupnostih.« Se natančneje pa obveznosti vodenja knjigovodstva določa zakon o združenem delu. Zato vodenje knjigovodstva ni administrativna muha posameznih ljudi ali inštitucij, ampak je to z zakonom oziroma z ustavo zapovedan sestavni del družbenega sistema informiranja, ki je tudi pogoj za spremljanje gibanja gospodarstva, za družbeno knjigovodstvo, za statistiko, predvsem pa informacija za delavce- v združenem delu, da lahko na podlagi občasnih obračunov prihodkov in odhodkov ter rta podlagi letnih bilanc uspeha in bilanc stanja samoupravno odločajo o delitvi (Nadaljevanje na 5. strani)
Letos bolj varčevati tudi s premogom
Večji primanjkljaj kaže bilanca pomembnejših surovin in reprodukcijskega materiala - Slabo za tekstilce
CELJE, 13. januarja - Energetska bilanca celjske občine za letošnje leto, ki je sestavni del resolucije, predvideva, da bodo porabili 487 tisoč megavatov električne energije, 33 tisoč ton-mazuta, 12 tisoč ton lahkega kurilnega olja, 7,8 milijona kubikov zemeljskega, 1,7 milijona kubikov mestnega in 3 tisoč ton tekočega naftnega plina ter 93 tisoč ton premoga.
Medtem ko naj bi varčevali zlasti s tekočimi gorivi, se je bati, da bodo morali pretirano varčevati s premogom, ker skoraj gotovo ne bo mogoče zagotoviti tolikšnih količin oziroma potrebnega denarja za sovlaganja.
Večji primanjkljaj ali zelo slabe obete kaže bilanca pomembnejših surovin in reprodukcijskega materiala, ki so jo tokrat pripravili prvič, V črni metalurgiji nimajo zagotovljenih 4 tisoč ton železove rude, 20 tisoč ton starega železa, 10 tisoč ton gredic, v bazni kemiji in barvni metalurgiji ostaja odprta celotna količina (6432 ton) surovega cinka in cinka v pepelih (1708 ton), medtem ko bo v kovinsko predelovalni industriji-primanjkovalo 3742 ton hladno valjane in 1050 ton toplo \aljane pločevine, skoraj celotna količina (850 ton) aluminija itd. Od i 135 kg zlata ga bo zlatarski industriji uspelo zagotoviti 600 kilogramov, celotno količino (130 kg) paladija, platine (44 kg) pa ne. Primanjkovalo bo tudi 1500 (od 2 tisoč) ton diazo papirja, milijon kvadratnih metrov selotejpa, 100 tisoč kvadratnih metrov silikonskega papirja itd.
V najtežjem položaju bo letos, kot kaže. tekstilna industrija, ki nima zagotovljenega še niti kilograma od 900 ton kardirane bombažne preje, 150 ton kardirane česane preje in 50 ton stanične preje.
__________1) eXo	/*» i • *2- DRAGO HRIBAR
Zgodovina izumov - dinamo
Deset let potem, ko je Farady iznašel elektromotor, je leta 1831. izumil tudi dinamo. Namesto da bi dobival mehanično gibanje s pomočjo elektromagnetizma, je pridobival električni tok, pri tem pa mu je bila potrebna mehanična moč. V tem desetletnem obdobju je opravil veliko poskusov, da bi ustvaril električni tok z magneti in prevodno žico, toda kot je zapisano v njegovem dnevniku, so ga v tistem obdobju veliko preveč zaposlovali kemični poskusi. Samo od časa do časa se je lahko osredotočil na elektromagnetizem, prvi poskusi pa so se mu ponesrečili, ker ni upošteval razlike med začetkom z mehaničnim gibanjem in začetkom z električnim tokom. V letih 1824 in 1825 se je zelo približal uspehu, vendar se mu je šele 17. oktobra 1831 posrečilo, da je z zelo preprosto mehanično napravo proizvedel električni tok. Prvi elektromagnetni generator toka je sestavljen samo iz valjaste tuljave in magnetne palice, ki jo je bilo mogoče ročno vtakniti v tuljavo. Faradayeva originalna tuljava in magnetna palica sta danes sestavljeni med drugimi dragocenimi primerki v kraljevski ustanovi v Londonu.
Faraday je najprej mislil, da bo električni tok nastajal tudi, ko bo magnet že v tuljavi, vendar je kmalu ugotovil, da galvanometer ni registriral toka, če je magnet v tuljavi miroval. Ko pa je magnet umaknil iz tuljave,
je spet stekel tok v nasprotni smeri.
Faraday je tako ustvaril izmenični tok, vendar je hotel dobiti enosmerni tok, podoben tistemu, ki nastaja v bateriji. Iz tega rezultata je hitro sklepal naslednje: če je ob relativnem gibanju magneta in prevodnika nastal tok, potem bi tok moral nastati tudi, če bi se v polju premikala prevodna plošča. To ga je pripeljalo do izdelave prve naprave za proizvodnjo enosmernega toka, do dinama. Na vreteno z ročajem je pritrdil bakreno ploščo, tako da jo je bilo mogoče vrteti med poloma močnega magneta. Rezultat je bil natančno takšen, kot ga je napovedal: dve žici, ki sta vodili do galvanomètre — ena je drsela po vretenu, druga pa po robu plošče, sta povzročili stalen odklon, kar je pomenilo, da teče po njih stalen, enosmerni tok.
Ker so v tej bakreni plošči nastajali vrtinčasti tokovi, je bil prvi dinamo zelo neučinkovit. Toda že leto dni pozneje je Hy-polite Pixii iz Pariza pritrdil na leseno nosilno ogrodje dve vretenci z žico, pod njima pa zavrtel podkvast magnet. Ta izum je bil začetek dolge vrste drugih idej o tem, da je mogoče uporabiti tudi tuljave drugačnih oblik, kar je nazadnje pripeljalo do današnjega zelo učinkovitega dinama.
Iz knjige »Heurelca«
TjfBteSg
IZ OBČIN
Poglejmo še v Dramlje
Po velikosti četrta krajevna skupnost v šentjurski občini so Dramlje. KS šteje okrog 1.565 krajanov. Meri 4.485 hektarjev, od tega je 2.400 ha obdelovalne površine, 1.800 ha je gozdov, o-stalo pa je nerodovitna zemlja, te pa je zelo malo. Krajevno skupnost sestavlja šestnajst krajev, in sicer: Dramlje, Laze, Trnovec, Razbor, Vodule, Šedina, Pletovarje, Grušice, Jazbine, Zalog, Svetelka, Jarmovec, Dobje, Zgornje in Spodnje Slemene ter Straža. Krajevna skupnost ima urbanistični načrt. Značilno za ta kraj je veliko število vikendov oziroma počitniških hiš; pred dvema' letoma so sicer zajezili gradnjo vikendov, podrobna obdelava prostorskega plana bo pokazala, kako bo v prihodnje. Imajo prek 20 telefonskih priključkov, potrebovali bi jih še kakšnih sto.
Priključek na hitro cesto je pomenil pogoje za hitrejši razvoj te krajevne skupnosti. Merx je postavil v Dramljah novo trgovino. Po potresu izredno zrahljana stara šola je bila še komaj uporabna za pouk za prek 200 učencev. Zdaj je tu nova šola s štirimi klasičnimi in devetimi specialnimi učilnicami, štirimi didaktičnimi kabineti, z večnamenskim prostorom, s telovadnico,
kuhinjo, knjižnico in vsem, kar sodi v takšno šolo. Primanjkuje jim prostora za družbeno gradnjo, medtem ko urbanistični načrt kraja predvideva prostor za okoli 50 stanovanjskih hiš.
Krajevnih cest je 154 km, nekaj jih je že asfaltiranih. Zgradili so vodovod, ki pa bo moral biti okrepljen. Dramlje so bile dolgo časa nerazvit kraj, zdaj se odpirajo kot še nikoli. V zadnjih letih so z vztrajnostjo in izredno prizadevnostjo dosegli tolikšen napredek, kot si ga pred vojno še zamisliti ni bilo mogoče. V vseh akcijah imajo izdatno besedo aktivisti SZDL, mladina in-komunisti, pa seveda člani ZZB NOV. Imajo sedem vaških skupnosti in prav toliko odborov; tako prihaja samoupravna pobuda iz teh celic samouprave. Med zelo prizadevnimi so gasilci pa tudi lovci (okoli 30 jih je).
Ne moremo mimo dejstva, da so bile Dramlje že med obema vojnama zelo napreden kraj z zelo marljivim društvom kmečkih fantov in deklet, sokolsko četo, s sadjarsko in vrtnarsko podružnico, s kmetijsko podružnico, z organizacijo občin, RK.
Ko so pridrveli naduti okupatorji, so bili v Dramljah najbolj aktivni in zanesljivi kurirji člani bivšega društva kmečkih
fantov in deklet, skrbeli so za hrano in prenočišča partizanov in organizatorjev vstaje. K naprednim družinam so se zatekali borci I. celjske čete. Žal se je tudi tu našel simpatizer nacistov in izdajalec; tako so morali številni Drameljčani in krajani sosednjih vasi v ječo, nekaj jih je bilo tudi ustreljenih. Za nekaj časa je delovanje OF zamrlo, jeseni 1943 pa so se v teh krajih ustavile manjše skupine partizanov, predvsem kurirjev raznih e-not, ki, jih je pot vodila iz savinjskega ali kozjanskega področja na Pohorje. Sredi februarja 1944 se je po prihodu brigad XIV. divizije položaj povsem spremenil, saj so se po cele dneve u-stavljali borci NOV v tem predelu. Zaživelo je delovanje frontnih ilegalcev, vpliv teh aktivistov je zajel vse področje do Celja. V to obdobje spada tudi delo »Drameljske republike«, odkoder so aktivisti širili idejo OF in KP. V sredini decembra 1944 je bila tu konferenca okrajnih aktivistov OF, ki jo je vodila Milica Gabrovec-Lenka, sekretarka komiteja KP za celjski okraj. Posvetovanju je prisostvoval se-
kretar komiteja KP za celjsko-savinjsko okrožje Sergej Kraigher. Naselja z drameljskega območja so dala mnogo borcev za brigade XIV. divizije in požrtvovalnih aktivistov.
Po osvoboditvi je prišlo tudi na tem območju do velikih sprememb v številu zaposlenih in v dvigu strokovnosti pri ročnih in umskih delavcih. O vseh številnih prizadevanjih in naporih za napredek Dramelj — Svetelke in celotnega območja bi lahko napisali več strani. Cele dneve bi lahko o tem razlagali Ratajc Tone, sedaj že upokojen, upokojenec Jakob Trbovc, predsednik krajevne konference SZDL, Stanko Arzenšek, predsednik krajevne organizacije ZB NOV in še bi jih lahko našteli. Med drugim imajo pevski zbor, ki ga vodi Edi Goršič. Žal nam prostor ne dopušča opisovati vseh uspehov, ki so bili doseženi z ogromnimi napori. Ne smemo pa mimo podatka, da je iz Dramelj bil tudi Miloš Zidanšek, narodni heroj, po katerem nosi naziv nova o-snovna šola. Verjetno se bodo Dramelj čani še sami oglasili.
R. U.
IZ ŠOLSKIH KLOPI
Srečanje s pripadniki JLA
V petek, 18. decembra 1981 smo si učenci sedmih in osmih razredov OS Store ogledali razstavljeno orožje v vojašnici v Celju.
Že takoj ob vhodu smo zagledali vojake, ki so kljub mrazu vestno opravljali svoje dolžnosti. Posamezniki so nam razkazovali orožje, ki bi ga uporabili v primeru napada na naše ozemlje. Videli smo razne mine, puške, topove in tanke. Izmed vseh so bila najbolj zanimiva oklepna vozila, v katera smo se vzpenjali in si z velikim zanimanjem ogledovali njihovo notranjost. Videli * 1
(Nadaljevanje s 4. strani)
dohodka in o delovnih programih prihodnjih obdobij glede gospodarjenja tako na področju proizvodnje kot tudi storitev.
Ob tej priložnosti torej praznujemo tudi 40-letnico fočanskih predpisov, ki so bili prvi kodi-ficirani pravni dokumenti narodnoosvobodilne vojske, istočasno pa še 90-letnic0 rojstva maršala Tita, ki nas je uspešno vodil v borbi do zmage in današnjih uspehov socialistične revolucije.
Vsem delavcem računovodskih in finančnih služb zato ob tej priložnosti čestitamo k prazniku
1.	februarja oziroma v »februarskih dnevih«. Želimo, da bi bili pri svojem delu še v prihodnje tako uspešni, da bi s pravočasnimi poslovnimi, dohodkovnimi in drugimi informacijami še bolj podprli in omogočili naša prizadevanja v smeri stabilizacije in učvrstitve kupne moči dinarja pri nas in izven naših meja.
Društvo računovodskih in
finančnih delavcev Celje
smo tuje rakete in spoznali njih hitrost, sposobnost in moč. Prijazni vojaki so nam pokazali i-mobilizacijska sredstva in razne praške, ki bi jih uporabljali, če bi to bilo potrebno. Najbolj pa so nas pritegnile slušalke v avtomobilih, s katerimi so se vojaki sporazumevali na velike razdalje. Morali smo jih seveda tudi preizkusiti. Kljub mrazu in vedno močnejšemu sneženju smo z zanimanjem poslušali razlago pogumnih vojakov in vsi smo si bili edini: to je disciplinirana, požrtvovalna, tovariška, ‘izurjena in sodobno opremljena Titova vojska, ki je slavila 40-letnico ustanovitve. Ogled celjske vojašnice nas je prepričal, kako vojaki upoštevajo nasvet tovariša Tita: »Živimo, kot da bo vedno mir, in pripravljamo se, kot da bo že jutri vojna!«
Resnično smo lahko hvaležni vsem pripadnikom JLA, ki varujejo naše kopno, nebo in morje, da se lahko v miru učimo, delamo in počivamo, da pomagajo v naravnih nesrečah in sodelujejo povsod tam, kjer je potrebna hitra pomoč in dobra organizacija.
Irena Kragel, 8. c
OŠ Štore


Dopisujte v
ZELEZAR
Moj oče
Večkrat sem se že vprašala, kako to, da je ravno v našem kraju, ki je sorazmerno majhen, zrastla tako velika železarna, ki je znana širom po svetu.
Tudi na to vprašanje sem dobila odgovor.
»Železarna ni nastala kar sama od sebe. Najprej se je iz rudnika na Pečovju razvila kovačnica in s skromnim zaslužkom preživljala nekatere družine.
Ljudi, ki so bili pripravljeni v njej delati, je bilo vedno več, delovnih mest pa vedno manj. Tako se je porodila misel o izgradnji železarne. Pridne roke delavcev in upanje, da bodo s proizvodnjo prišli do zaslužka, so. pripomogli, da je na levem bregu reke Voglajne zrastla o-gromna stavba z različnimi obrati. ki daje kruh mnogim delavcem iz bližnje in daljnje okolice.
Čez nekaj let, ko se je že svet moderniziral, so na desni strani spodnjega toka Voglajne zgradili modernejšo železarno, ki je bila kot dopolnilo starejši,,, in šele v zadnjih letih tovarno traktorjev.«
Takole se na železarska leta še vedno rad spomni moj oče, ki je bil po tridesetih letih dela na delovnem mestu delovodje v valjarni upokojen.
Najprej se je zaposlil kot navaden delavec, saj mu je bilo komaj osemnajst let. Ko so v njem spoznali dobrega delavca, mu ' je bilo mesto delovodje zagotovljeno.
Zanj so se"takrat začeli naporni dnevi. Triizmensko delo je bi-* lo mučno, vendar se je tudi na to kmalu privadil in službo o-pravlja! z veseljem, še posebej, če je delo potekalo brez večjih zastojev. Velikokrat je tudi sam poprijel za delo, da bi dosegli čim večje „.uspehe.
- železar
Iz službe se je vedno vračal pozneje kot ostali, saj je bila njegova dolžnost pregledati, stroje v obratu, da ne bi prišlo do eksplozije ali kakšne druge o-kvare. Nikoli ni stopil skozi kuhinjska vrata jezen, čeprav je imel težave.
Najtežje je bilo, ko se je. zjutraj utrujen od naporne noči vrnil z dela, kajti z bratom sva komaj čakala, da se bo z nama igral. Nikoli nisva* verjela, da je utrujen, čeprav je že skoraj stoje spal.
Ko sva odrasla, nama je oče še vedno rad posvetil nekaj časa, vendar ne več toliko za igre, kajti noči, ki so bile za naju brezskrbne, so bile. zanj prepletene z mnogimi težavami, zato je potreboval počitek, ki pa je bil vedno prekratek. Pot do železarne je bila vedno predolga, še posebej v zadnjih letih, ko je začutil bolečine v nogi. Vendar je bil^ toliko zavzet za delo, da na bolečine sploh ni pomislil. Še vedno je upal, da bodo prenehale, vendar je bilo ravno nasprotno. Pot do doma se mu je zdela neskončna, saj je korak za korakom počival. Šele takrat se je zavedal, da bo potrebno k zdravniku.
Sledila je operacija in po njej je bilo delo za stroji končano. »Danes se mi zdi, da so ta leta v železarni minila kot blisk, nanje pa so ostali le spomini,« pove oče vsakomur, ki ga vpraša karkoli o njegovem sedanjem delu.
Sedaj, ko je doma, lahko razpolaga s časom. Predvsem se ukvarja z ribolovom ali pa si poišče delo med orodjem v garaži. _	’ \ /
Še vedno pa se rad spomni na železarno in je ponosen na zasluge, ki jih ima za njen tako hitri razvoj.
Maja Planko, 8. b
Ko sem vrstniku predstavil železarske Štore
»Pridi kaj k nam,« sem med počitnicami ob slovesu povabil prijatelja.
»Pridem, brez skrbi!« mi je takrat odvrnil. Tega skoraj nisem mogel verjeti, saj je doma v Ljubljani. Vendar me je prijetno izhenadil, ko me je poklical. Na kratko mi je dejal: »Pridem v četrtek in ostal bom štiri dni. Prosim, če me prideš iskat na železniško postajo.« Vesel sem bil prijateljevih besed in z nestrpnostjo čakal četrtka.
Končno četrtek. Vlak je pripi-skal izza vogala. Iz vlaka je stopil prijatelj, ki se je prijel za nos: »Uh, kakšen smrad!«
Potolažil sem ga: »Saj ni vedno tako. Poglej, ta železarna daje. kruh več kot 3000 družinam in splača se malo potrpeti.«
»Da, razumem,« mi odvrne in že se mu pogled ustavi na železarni.
Vso pot je spraševal, jaz pa sem mu komaj uspel sproti odgovarjati. Ko sva prišla na Lipo, se je ustavil in malo presenečen dejal: »Joj, jaz sem pa mislil, da
so povsod takšne umazane hiše, kot spodaj pri postaji, zdaj pa vidim, da se tudi vaš kraj lepo razvija.«
»Poglej, kaj vse smo dobili v zadnjih letih: otroški vrtec, dve . stolpnici, zdravstveni. dom, telovadnico in ostalo! In še to. Ali si opazil, da je zrak dosti’ boljši in da skoraj ne čutiš več plina?«-
»Resnično,« je bil navdušen prijatelj.
»In kakšna igrišča imate! Kako vam velja!«
Med smehom sem mu odvrnil:
»No, vidiš, kako si že spremenil svoje mnenje. Stavim, da boš v nedeljo že prepričan, kako lep kraj so Štore.«
»Pridi, greva malo na igrišče,« sem ga povabil, »poglej, ravno igrajo tekmo!«
»Greva!« mi je pritrdil. Odpravila sva sč na igrišče, kjer so prijatelji ravno končali z igro. Približali so se nama. Predstavil sem jim ga in kaj hitro se je med nami razvil pogovor o marsičem. Padel je predlog, da gremo igrat tekmo, kar smo z ve-
seljem potrdili in prav tako hitro smo že igrali. Po dobre pol ure igranja smo se utrujeni razšli, toda pred slovesom ga je nekdo povprašal:
»Ali še prideta kaj? Tako lepo je bilo.«
»Seveda,« je v imenu obeh pritrdil, »saj bom ostal tu 4 dni.«
»Tu je čisto drugače kot pri nas v Ljubljani,« mi je še ves zadihan pričel razlagati.
»Pri nas se spoznaš kvečjemu z nekaj ljudmi, včasih še sosedov ne poznaš, tu pa vidim, kako ste v takem manjšem kraju, kot so Štore, povezani med seboj, da vsak pozna vsakega.«
»Uvidel sem še, da sem imel napačno mnenje o železarni. Ali mi boš razkazal Štore v naslednjih dneh?« me je prosil.
»Seveda, saj si zato prišel,« sem mu obljubil.
V naslednjih dneh sem mu razkazal železarno in okolico in ko se je v nedeljo odpravljal, mi je zaupal: »Prav si imel. Resnično, čudovit kraj so Štore. Tako sem se navadil, na ta zrak, da ga sploh več ne čutim. Obljubim ti, da še pridem, saj sem se v teh štirih dneh pošteno privadil Štor.«
Rolando Kresnik, 8. a
!«g| Praznovanje slovenskega kulturnega praznika
V .počastitev SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA bo v Celju osrednja proslava ter prireditve v krajevnih skupnostih in sicer:
a)	OSREDNJA PROSLAVA bo 8. februarja 1982 ob 19,30. uri v
Narodnem ¡domu. V programu bo slovenske ljudske in umetne pesmi predstavil KOROŠKI AKADEMSKI OKTET iz Ljubljane, Kulturna skupnost občine Celje pa bo podelila letošnja priznanja kulturnim ustvarjalcem.
b)	PRIREDITVE — PROSLAVE V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH petek, 5. 2. 1982 ob 19. uri: KULTURNI DOM VOJNIK — v programu sodelujejo:
—	Celjski godalni orkester
—	Moški pevski zbor KPD »France Prešeren« Vojnik
—	Osnovna šola Vojnik
sobota, 6. 2. 1982 ob 18. uri: OSNOVNA ŠOLA STRMEC PRI VOJNIKU — sodelujejo:
—	Harmonikarski orkester DPD »Svoboda« Celje
—	Moški pevski zbor PD »Tone Tomšič« Strmec
—	Osnovna šola Strmec
sobota, 6. 2. 1982 ob 18. uri: KULTURNI DOM ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI — sodelujejo KUD »Zarja« Trnovlje s komedijo — grotesko Dario F.: .»Sedma zapoved: ’kradi malo manj’«, v režiji Štefana. žvižej a.
- nedelja, 7. 2. 1982^5 8. uri: OSNOVNA ŠOLA FRANKOLOVO — sodelujejo:
—■ Celjska folklorna skupina ŽPD »France Prešeren«
—	Moški .pevski zbor PD »Anton Bezenšek« Frankolovo
.— Kvartet »Frankolovčani« PD »A. Bezenšek« Frankolovo
—	Osnovna šola Frankolovo
ponedeljek, 8. 2. 1982 ob 18. uri: DOM KRAJANOV ZAGRAD —
. sodelujejo:
—■ Tamburašiki orkester ŽPD »France Prešeren« Celje
—. Moški pevski zbor DPD »Svoboda« Zagrad
—■ Dramska sekcija DPD »Svoboda« Zagrad
petek, 12. 2. 1982 Ob 19,30: ZDRAVILIŠČE DOBRNA — sodelujejo:
—	Harmonikarski orkester ŽPD »France Prešeren« Celje
—	Celjska folklorna skupina ŽPD »France Prešeren«
—	Moški pevski zbor KUD »Kajuh« Dobrna
—	¡osnovna šola »XIV. divizije« Dobrna
sreda, 17. 2. 1982 ob 18. uri: KULTURNI DOM ŠTORE:,
»Revija pevskih ¡zborov delovnih .organizacij«
Zveza kulturnih organizacij Celje daje velik pomen aktivnemu, kreativnemu delovanju na kulturnem področju v organizacijah združenega dela, ki postaja vedno bolj kakovostno. Prav zato želimo kulturno snovanje v združenem delu predstaviti širši javnosti ter to delovanje povezati med seboj — .tako smo se zavezali tudi s slkepi »kulturnega plenuma« celjskih sindikatov. Največ aktivnega kulturnega delovanja v organizacijah združenega dela je na področju vokalne glasbe, saj je ¡trenutno v Celju osem pevskih zborov, ki delujejo v organizacijah združenega dela. Že v preteklem ¡letu smo, ob SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU predstavili to dejavnost širšemu občinstvu ¡na sklepni reviji. V sodelovanju z Zvezo .sindikatov, Občinskim svetom Celje ter v organizaciji Konference osnovnih ¡organizacij Železarne Štore ter Amaterskega gledališča »Železar« Celje — Štore bomo izvedli tudi letos, že II. revijo .pevskih zborov delovnih organizacij. K sodelovanju smo povabili: Moški pevski zbor PTT Celje, Mešani pevski zbor Kovinotehna Celje, Mešani pevski zbor Aero Celje, Moški pevski zbor Avto Celje, Mešani pevski zbor Gostinskega podjetja Celje, Moški pevski zbor Železarne Štoire, Moški pevski zbor Libela Celje ter Mešani pevski zbor Zlatarne Celje. Prireditev bo v sredo, 17. februarja 1982 ob 18. uri v kulturnem .domu v Štorah.
Zveza ¡kulturnih organizacij Celje
ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT Letna konferenca TVD Partizan - Kovinar
Dne 22. decembra, sedaj že lanskega leta, je imela najštevilnejša štorska organizacija svojo letno delovno konferenco. Govor je o društvu Partizan, ki v svojih vrstah združuje prek 800 članov, prebivalcev Štor in okolice. Delovni zbor je bil organiziran po delegatskem ključu, tako da je 50 delegatov predstavljalo številno članstvo 8 sekcij, dveh aktivov, vodstva društva, prisotni so bili gostje. Povzemamo glavne misli iz referatov in izvajanj predsednika TVD tovariša Kaluže, tehničnega sekretarja Tineta Vebra, delovne predsednice Sonje Ocvirkove (je tudi podpredsednica društva), predsednikov sekcij, sodelujočih v razpravi in drugih.
Že v pripravah na letno konferenco so bili izdelani programi dejavnosti v letu 1982 po sekcijah, aktivih in oddelkih. Orientacijsko je izdelan tudi program aktivnosti društva do konca srednjeročnega obdobja (1985). Stor-ski TVD Partizan — Kovinar, je bil v preteklih letih deležen vseh pohval, priznanj in nagrad- od naj nižje do naj višje (prehodna zastava Maršala Tita). Lani je
društvo proslavilo tudi svojo jubilejno obletnico delovanja — 50 let športa v kraju. Uspehi ne prihajajo sami; premalokrat pomislimo na ves tisti številni zbor angažiranih društvenih delavcev, voditeljev, trenerjev, organizatorjev, ki z mnogo vztrajnosti, volje in samodrekanja držijo »stroj v obratovanju«. Oglejmo si kaj vse se nam obeta v tem letu na področju telesne kulture v Štorah.
Izpopolnjevanje kadrov za razne strokovnosti, redno vzdrževanje objektov in naprav, društvene prireditve, tekmovanja in tečaji, oblikovanje novih športnih aktivov (Svetina, Teharje, Pro-žinska vas), formiranje terenske organizacije, ustanovitev sekcije starejših občanov, vključitev v dejavnosti vse predšolske mladine, samoupravno delovanje in organiziranost. Posebno pozornost je potrebno posvečati izobraževanju strokovnih kadrov, število vaditeljev, trenerjev, inštruktorjev pa bo do leta 1985 zaradi kvantitativnega prirastka članstva potrebno povečati tudi do dvakrat, tako da bi v društvu takrat delovalo okrog 100 stro-
kovnjakov s področja telesne vadbe in športa.
Prav zdaj, sredi zime, je seveda najzanimivejše smučanje. Društvo Partizan nudi letos, kot vsa druga leta obilo veselja na snegu, in to ob lastnih žičnicah na Svetini ter v Kompolah in v Laški vasi, kjer se lahko staro in mlado vključi v tečaje in tekmovanja. Za rekreatorje, začetnike in veterane'pa je na voljo precej parov tekaških smuči in čevljev na Vrunčevem domu.
IN KATERE DEJAVNOSTI BO DRUŠTVO ŠE ORGANIZIRALO LETOS?
Na lastnem kegljišču bo tekmovanje za memorial Rukavina-Sivka, za cicibane in pionirje bo prirejena odprta društvena maškarada, padalje bodo organizirani plavalni tečaji za člane društva, majski nogometni turnir v Kompolah, igre spretnosti in srečanje članov društva, TRIM akcije in pomoč pri njih, športne prireditve ob prazniku krajevne skupnosti, sodelovanje v tekmovanju »IŠČEMO NAJBOLJŠO KS«, udeležba na orientacijskem
pohodu DEBELJAKOV MEMORIAL, udeležba na pohodu OB ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE, taborjenje v Mozirju in končno osrednja društvena prireditev za 25. maj (s soudeležbo dijakov obeh šol, VVZ in Železarne Štore).
Na letnem delovnem zboru Partizana-Kovinarja so delegati rekli besedo, dve tudi o investicijskem vzdrževanju objektov. V bodoče bo potrebno: redno vzdrževanje kot doslej, popravila v telovadnici, na kegljišču, pri kopalnih tuših, drenaža na smučišču na Svetini, adaptacija zgradbe poleg kluba, ki bi jo poleg društva lahko uporabili tudi drugi za različne namene; v prvi. vrsti mladina za svojo dejavnost. Konferenca je izrazila vso zahvalo kolektivu Železarne Štore za pomoč pri vzdrževanju. Tovariš Arzenšek pa je v imenu TOZD GKSG povedal, da se članstvo društva do naprav in objektov vzorno obnaša, kar tudi olajšuje priložnostna vzdrževalna dela.
Če bo res tako, kot so se delegati dogovorili na delovni konferenci, kot je to vedno bilo doslej, ko je iz nekaj dreves (športnih navdušencev) nastal velik gozd članstva skozi vsa leta delovanja Partizana-Kovinarja, potem smo lahko trdno prepričani, da šport, telesna vadba in rekreacija ne bodo nazadovali v našem kraju. Vključujmo se v vrste Partizana, gibajmo se v njem — bolje se bomo počutili!
JOK
Šport in rekreacija v letu 1981
Medobratne športne igre
S področja športne rekreacije so še vedno brez dvoma najbolj zanimive medobratne športne igre. Na teh igrah se racino .skozi vse leto srečujejo obratne ekipe 'in posamezniki v 16 različnih panogah. Tekmovanje gre proti koncu im zato so posamezne prireditve tem zanimivejše, še predvsem za tiste ekipe, ki se še borijo za najboljše skupne uvrstitve.
Razveseljivo je dejstvo, da se. preko 700 člapov aktivno vključuje v razne panoge rekreacije.
V posameznih panogah so se ekipe razvrstile po uspehu takole: Smučanje
1.	Skupne službe, 2. Elektroenergetski oddelek, 3. TT, 4. MO, 6. Valjarna, 7. Mehanična, 8. Livarna, 9. Jeklarna — Komeroiala-Pripra-va.
Sankanje
1.	Valjarna, 2. Skupne službe, 3. Elektroenergetski, 4. Livarna,
5.	Jeklarna, 6. KKQ, 7. Priprava, 8. MO,\9. Mehanična.
Mali nogomet
1.	Valjarna, 2. Livarna, 3. TT, 4. Elektroenergetski, 5. MO, 6. Komerciala, 7. KKO, 8. Jeklarna, 9. Transport.
Balinanje
1.	Livarna, 2. MO, 3. Valjarna,- 4. Elektroenergetski, 5. TT, 6. Transport, 7. KKO, 8. Jeklarna.
Vlečenje vrvi
1. Valjarna, 2. Elektroenergetski, 3. KKO.
Atletika
L Valjarna, 2—3. MO — Elektroenergetski, 4. Livarna, 5. KKO — Jeklarna, Komerciala, Priprava, TT, Transport.
Košarka
1. Komerciala, 2. Elektroenergetski, 3. MO, 4. Livarna, 5. KKO,
6.	Skupne službe, 7. TT, 8. Valjarna.
Veliki nogomet
1.	Livarna, 2. MO, 3. Valjarna, 4. Elektroenergetski, 5. TT, 6. KKO,
7.	Komerciala, 8. Transport, 9. Jeklarna,
Ribolov
1.	Komerciala, 2. TT, 3. Mehanična, 4. Valjarna, 5. Transport, 6. MO, 7. Elektroenergetski, 8. Skupne službe, 9. KKO; 10. Jeklarna, 11. Livarna.
Streljanje	'
1.	Elektroenergetski, 2. KKO, 3. Jeklarna, 4. TT, 5. Komerciala,
6.	Livarna, 7. MO, 8. Priprava, 9. Valjarna, 10. Transport, 11. Mehanična.
Kegljanje — 60 lučajev
1.	Elektroenergetski, 2. TT, 3. Komerciala, 4. KKO, 5. Priprava,
6.	Livarna, 7. Mehanična, 8. MO, 9. Jeklarna, 10. Valjarna, 11. Skupne službe, 12. Transport.
Kegljanje — borbeno
1.	Elektroenergetski, 2. KKO, 3. Jeklarna, 4. TT, 5. Komerciala, 6. Livarna, 7. MO, 8. Priprava, 9. Valjarna, 10. Transport, 11. Mehanična
12.	Skupne službe.
V teku je tekmovanje v namiznem tenisu in šahu. V skupni uvrstitvi so ekipe po sistemu točkovanj trenutno takole:
Elektroenergetski, Valjarna, Livarna, Mehanska obdelava, KKO, TT, Jeklarna, Komerciala, Skupne službe, Priprava, Transport, Mehanična.
Pestrost programa, število nastopov in število udeležencev dokazujejo, da je za rekreacijo te oblike zanimanje, vendar si moramo prizadevati, da te oblike še izboljšamo.
Dejavnost rekreacije smo razširili An sodelovali tudi v sindikalnih športnih igrah, občinskih prvenstvih, TRIM akcijah, športnih igrah Slovenskih železarn, kakor tudi srečanjih z raznimi kolektivi v celjski regija.
Rezultati sindikalnih iger
Smučanje: 3. mesto (nastopilo 32 ekip).
Odbojka: člani 2. mesto, st. člani 3. mesto, članice 5. mesto. Košarka: 1. mesto.
Streljanje: članice 1. mesto, st. elani 2. mesto, člani 6, mesto. Namizni tenis: st. člani 1. mesto, članice 7. mesto.
Mali nogomet: 3. mesto.
V skupnem seštevku smo zasedli drugo mesto v okviru množičnosti rekreacijske dejavnosti.
Občinski prvenstva
Balinanje: 1. mesto.
Smučarski tek: st. člani 1. Kavka F., 2. Kavka M.; ml. člani 2. Bobnič, 3. Zupanc.
Veliki nogomet: 7. mesto.
Rokomet: 4. mesto — tekmovanje je še v teku.
Košarka: 4. mesto — tekmovanjei je še v teku.
Veliko število naših športnikov sodeluje tudi na tradicionalnih športnih igrah Slovenskih železarn, tako na letnih kakor tudi zimskih igrah. Glede na to, da smo podrobneje o tem že poročali, je potrebno omeniti le to, da so v zadnjem času kljub okrnjenosti igre dobile značaj manifestacije moči na špontno-rekreativnem področju. Naša vsakoletna športna srečanja morajo postati bolj posledica celotnega aktivnega prizadevanja na področju športno-rekreativne dejavnosti posameznih kolektivov, omogočiti pa morajo tudi nova spoznavanja med športniki.
Rudi štante
STOHSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja dvakrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Tomažin Anica, Knez Peter, dipl. ing., Kavka Franc, Renčelj Vlado, Kocman Vojko, Zelič Franc, tng. Verbič Stane — odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubliana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk. AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.
Kadrovske vesti
V mesecu decembru so bile v naši delovni organizaciji naslednje kadrovske spremembe:
Novi člani naše delovne organizacije
Gošnjak Franc, NK delavec — modelna mizama; Jančič Anton, KV mehanik kmetijskih strojev — TT obdelava; Vrenko Karl, NK delavec — transport; Kara-džič Emsud, KV strojni ključavničar — mehanična delavnica.
Iz JLA so se vrnili
Pintar Stanko, KV strojni ključavničar — vzdrž. tr. sredstev; Oprešnik Janez, KV strugar — MO valji; Kovačič Jurij, KV mehanik kmet. strojev — energetika; Galun Zdravko, PK strugar — MO litina; Krajnc Milan, KV obratni elektrikar — elek-troobrat; Pevec Alojz, KV strugar — MO valji; Vražič Jože, KV strojni ključavničar — mehanična delavnica; Slogar Alojz, KV strojni ključavničar — mehanična delavnica; Mihelčič Jože, KV strugar — MO litina; Kidrič Zdravko, KV strojni ključavničar — valjarna II.
Zaradi kršitve delovnih obveznosti so odšli
Kristan Ana, NK delavka — DPG; Arzenšek Marjan, NK delavec — livarna II; Handžič Ri-fat, PK talilec — jeklarna; Fi-deršek Zvonko, NK delavec — jeklarna.
Z odpovednim rokom sta odšla
Belšak Edvard, KV avtomehanik — KK; Doberšek Milena, dipl. ekonomist — EOS.
Po želji v poizkusni dobi je odšel
Škorc Franc, KV voznik motornih vozil — jeklarna.
V JLA je odšel
Zvinek Aleksander — KV livar kalupar — livarna I.
Naraščaj v družini so dobili
Levec Milan, vzdrževanje; Šu-mej Anton, el. vzdrževanje; Lju-bej Anton, livarna II; Kužnar Avgust; Leš Slavko, transport; Borlak Andrej, EO; Gobec Branko, modelna mizama; Užmah Branko, livarna I; Bobek Mirko, MO; Polutnik Pavel, valjarna I; Jošt Stanko; Bezgovšek Cveto, kemijski lab.
Vsem iskreno čestitamo.
Na novo življenjsko pot so stopili
Bahtiri Xhelil, livarna I; Ar-lič Srečko, mehanična delavnca; Videc Pavel, mehanična delavnica; Žaler Marjan, žel. transport; Križnik Mihael, TT; Kovač Anton, žer javni oddelek; Blatnik Zvonka, DS za finance; Vesenjak Marjan, MR A; Kukovič Marjan, komerciala; Gajšek Štefan, TT; Bevc Martin, jeklovlek; Duranovič. Sead, livarna II.
Spomnimo se...
Pred 225. leti, 11. decembra 1756, je bil rojen v Radovljici prvi slovenski dramatik, pesnik in zgodovinar, Anton Tomaž Linhart. Bil je pristaš meščanskih naprednih idej francoske revolucije, racionalist in prosvetljenec. Posvetil se je znanstvenemu proučevanju domače zgodovine. Ob podpori barona Žige Zoisa je napisal prvo kritično zgodovino Slovencev, izdano v dveh knjigah v nemščini leta 1788. in 1791., pod 'naslovom Poskus zgodovine Kranjske in ostalih južnih Slovanov v Avstriji. Najpomembnejše pa je Linhartovo dramatsko delo. S svojima komedijama Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi je postal prvi slovenski dramatik in začetnik nastajajoče domače gledališke umetnosti.
Norveški raziskovalec Roald Amundsen je 14. decembra 1911 kot prvi človek prišel na Južni tečaj. Pri tem je za 4 tedne prehitel angleškega raziskovalca Roberta Falcona Scotta, ki je dosegel tečaj 18. januarja 1912. Toda Scott je ob vrnitvi skupaj s tovariši umrl zaradi mraza in izčrpanosti. Amundsen je 21. maja 1923 preletel Severni tečaj, umrl pa je leta 1928 v letalski nesreči, ko je poskušal rešiti italijansko polarno ekspedicijo generala Nobila.	.
i
New York je bil 5. decembra 1946 določen za stalni sedež Organizacije združenih narodov.
Pred 40. leti, 15. decembra 1941, so bili na Opčinah ustreljeni obsojenci II. tržaškega procesa: narodni heroj Pino Tomažič, Simon Kos, Ivan Vandal, Ivan Ivačič in Viktor Bobek.
Ameriški predsednik Harry Truman je 31. decembra 1946 uradno razglasil konec druge svetovne vojne, ki je zahtevala ogromne človeške žrtve, medtem ko so rušenja in pustošenja povzročila samo v Evropi okoli 277,7 milijard dolarjev škode. V Jugoslaviji je bila vojna škoda ocenjena na 46,9 milijard dolarjev, v Veliki Britaniji 6,8, v Franciji 21, v Poljski 20, v Nemčiji 48 in ZSSR 128 milijard dolarjev.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi svoje drage mame	•
MARIJE GRMEK
se iskreno zahvaljujemo sodelavcem iz Železarne Štore za izre-„ ceno sožalje in pomoč. Posebna zahvala velja tov. Povaleju za slovo ob grobu in godbenikom, ki šo mami iz srca zaigrali v zadnje slovo.
Vsem prav iskrena hvala!
Žalujoča mama Ana in vsi otroci