AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINS DAILY NEWSPAPER NO. 166 CLEVELAND 3, 0., FRIDAY MORNING, JULY 16, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. Sovjeti so predrli linijo pri Orlu V nenadni ofenzivi pri Orlu so Rusi napredovali 28 milj in okupirali 110 mest in vasi. Nad 12,000 nacijev je obležalo na bojišču. London, 15. julija.—Rusi so nocoj naznanili v posebnem Poročilu, da so začeli s prvo poletno ofenzivo, ki so jo naravni tako, da so jo začeli skoro istočasno kot zavezniki invazijo na Sicilijo ter da so ž njo predrli močno utrjeno nemško linijo' »a dveh frontah, severno in vzhodno od Orla, 200 milj južno od. Moskve. - Več kot 110 naselij je padlo Kusom v roke, poročajo Rusi na radiju iz Moskve. Na boji-SCu Je obležalo nad 12,000 načini* 2,000 so jih pa ujeli. Rusi so vzeli iniciativo iz rok itlerju potem, ko ta ni mogel obiti važnih uspehov v svoji 0 e>izivi, ki jo je pričel 5. julija v Sektorjih Orel, Kursk in Bel-gor°d. V zadnjih treh dneh so Podrli Rusi 28 milj globoko v nemško linijo. poročilo je bilo j avl j eno ckrat zaporedoma na mos-k0^em radiju. vlr So zasekali vrzel v nem-0 linij o na 25 milj široki ronti severno od Orla, trdi po-oV ?' V tej ofenzivi so Rusi ^upirali 59 naselij, vključno Jerica, ki leži 60 milj severno 0(1 Orla. Vzhodno od tukaj so pa Rusi Predovali do 15 milj v nem-kljub silnemu odpo-^L^emcev. Tukaj so zavzeli več kot 60 naselij. Rusom je padlo v roke tudi 40 tankov, 210 topov, 187 možnarjev. Pravda poroča, da divja pri Belgorodu boj že tri dni. Nemci poskušajo vse, da bi predrli v rusko linijo, toda dozdaj se jim to še ni posrečilo, povsod so bili vrženi nazaj. Po ruskem poročilu so Nemci izgubili od 5. julija do danes nad 40,000 mož, 1,392 letal in 2,900 tankov. * * * London, 15. jul.—Iz inozemskih diplomatskih virov se zatrjuje, da je Adolf Hitler oddal poveljstvo na ruski fronti v druge roke in se vrnil v Berlin na posvetovanje z vojaškim štabom. To poročilo je prišlo baje direktno iz Nemčije. Hitler je dozdaj vodil ofenzivo na ruski fronti iz glavnega stana na gradu Pninska, ki leži v starem j?oljskem koridoru. Očetov gotovo ne bodo klicali v armado pred mesecem oktobrom Washington.—Urad za obvezno vojaško službo naznanja, da je toliko registrirancev v razredu 1-A, da jih bo dovolj za nabore do konca septembra. Dru- I Nemški naseljenci na ; I vzhodu se pripravljajo domov London. (ONA) — Nemški priseljenci, ki so se nastanili v okraju Biesko in Zoviec na Poljskem baje že delajo na tem, se pripravijo na evakuacijo, ako bi se sedanja nemška ofenziva na Ruskem ponesrečila in če bi Rdeča armada začela prodirati, naprej. ■ • i Nemci pripravljajo svoj odhod žinski očetje, ki so jim bili otro-l s pogajanji, katera so začeli s ci rojeni pred 15. septembrom Poljaki, ki so resnični posestniki lanskega leta, ne bodo klicani zemlje, na kateri so se naselili, j pred oktobrom. j Poljakom ponujajo odškodni- Na 1. julija je bilo v razredu , n0> zahtevajo pa, da se jim ga-| 1-A 1,566,000 registrirancev,1 rantira varnost o priliki vrnitve, kar je dovolj za naborno kvoto! v Nemčijo. B«;2 se bavijo v teh; za mesec julij in avgust in sep- pogajanjih celo z zasebno lastni-tember, čeprav jih od tega šte- vila izvržej o do 40 odstotkov. -o- 1 no, ker računajo.z možnostjo, da jim bo nemogoče odnesti vse s seboj. -- Naciji pošiljajo na Sicilijo mlade Jugoslovane, Poljake in Francoze brez vsake treninge ciji 1Cata, Sicilija, 13. jul.—Na-Pošiljaj0 v boje na Sicilijo ;n Jugoslovane, Francoze izk * ake' ki nima;>0 nikakih či l*61^ v bojevanju. To zna- kov in izkušenih voja- „.[ lupini osmih nemških nikov je nek ameriški čas- mkarski Pol poročevalec našel ene-Jaka, ki se je nekoč boril kj0 ' Nemcem, nekega drugega, cenlma brata v nemškem kon-Sobra*jskem taborišču. Dalje W -v skupini trije drugi Po_ Po i' in dva Jugoslovana, stari — 18 in 19 let. Oba Jugoslovana in nekaj Poljakov je prišlo na Sicilijo šele pred enim mesecem, ne da bi poprej dobili kako treningo v vojaških vedah. Pred dvema dnevoma so jih pognali naciji v bojni metež. Med ujetniki so tudi Francozi, ki so se borili v francoski armadi proti Nemcem leta 1940. Pred osmimi meseci so jih Nemci rekrutirali za svojo armado. Vsi ti so izražali veliko sovraštvo do Nemcev in so povedali, da so se podali zavezni ški armadi, čim se jim je nudila prva prilika. _ Jf^ie bo najbrže kandi-at za predsednika itie York. — Wendell Will-p • kl je leta 1940 kandidiral leto \ Rooseveltu» bo prihodnj dat, 'kot vse izgleda, zopet kandi- Amerikanci so zasedli Mubo na Novi Gvineji Avstralija, 16. julija.—Glavni stan generala MacArthurja naznanja danes zjutraj, da so doživele ameriške čete veliko zmago na Novi Gvineji, kjer so iztrgale Japoncem iz rok letalsko bazo Mubo ter sklatili Ja poncem 45 letal. Velika zračna bitka je bila z Japonci nad otokom Rendova kjer je kakih 100 japonskih bombnikov in bojnih letal na padlo ameriške pozicije. Ja ponci so izgubili v tej bitki 45 letal, Amerikanci pa samo tri Od 30. junija so ameriški avija bal daJ je spretno izogi-^datSem vPrašanjem glede kan-da . Ure- Ko so mu pa povedali, kandidiral v illinoiških C0?rnih volitvah Robert Mc-bUiie Ck' lastnik Chicago Tri-dan ' Willkie takoj prišel na didat lz^vo, da bo tudi on kan-polit.'vsamo da se bo poskusil v borbi z McCormickom izVo|. ' ki je bil organiziran za toed generala MacArthurja Sednikom, bo del njegovojtičarji razbili Japoncem že nad H0io.V. primarne volitve v lili- 300 letal listi ln sicer na republikanski Val, j^.^azprodaja obuvala andelnova trgovina z obu- l5333 6107 St Clair Ave- in Ja2pi, JVaterloo Rd. ima te dni in .Tu »a moškem, ženskem Vai0 ?skem obuvalu. Za to obu- 2a w, \ Potrebnih nobenih znamk racio niranje. Ku Pujte vojne bonde! Zavezniki tudi stalno prodi rajo proti letalski bazi Munda na Novi Georgiji. Poročilo tudi naznanja, da je bil potopljen drugem spopadu z Japonci zalivu K u 1 a ameriški rušilec Gwin. -o- Iz bolnišnice Peter Kodrich iz 6725 Bayliss Ave. se je vrnil iz 'bolnišnice. Prijatelji ga zdaj lahko obiščejo na domu. IZ SLOfENUE Gerilske skupine severno od Ljubljane poroi ijo, da so uničile v teku nočnega napada naj_ Bistrico dve on žarni osiča. . j a, , ., Glasom poroc: t katera so pre- IStaVka V AkrOnU je jeli jugoslovanski krogi, So ^ oaralizirala ulični rilci zapauli w arno za izdelo-j - , varye avionskih delov in razven! prO'IUcl tega še veliko : ago, ki je pro-j Akron, O.—Stavka uslužben-izvajala različne vojaške potreb-,cev na ulični železnici in avto-ščine. Zažgana je bila tudi elek- busih je paralizirala to važno trična centrala. j industrijsko mesto že drugič v Gerilci so do zadnjega moža j dveh mesecih. Na tisoče delav-poklali garniziji, lokalnih poli-^ cev ne more do .tovaren. cijskih čet Št francoskih in j Vodstvo unije CIO, h kateri ruskih vojnih ujetnikov je bilo spadajo uslužbenci, je apelira-osvobojenih. Vsi so se pridruži-! Jo na delavce, naj ostanejo na li gerilcem. | delu in naj prepustijo zahtevo Tudi v Bosni in črni gori sejpo višji plači, radi katere se vrši Napredek slovenske banke Iz urada slovenske The North American banke smo prejeli za priobčitev račun, ki izkazuje, koliko je banka napredovala v letu od 30. junija 1942 do 30 junija 1943. Dočim je štela lansko leto ob tem času $2,173,777.23, je letos štela z istim dnem $3,248,215.01, toraj je napredovala za $1,074,-437.78. Račun je priobčen danes na drugem mestu, ki si ga vsak ahko ogleda. • Banka izplačuje delničarjem etno po 5 % na delniški kapital, vseh delničarjev je' nad 900. Banka ima podružnico v Col-inwoodu na Waterloo Rd., ki si. jajno napreduje in bo v bližnji jodočnosti prekašala St. Clair-sko v prometnem oziru. V banki je usluženih 15. oseb. lazven enega, ki je izvedenec za osebna posojila, so vsi naši domačini, večina ženskega spola, ker so fantje odšli k vojakom. Kakor je razvidno iz računa, ima banka na rokah v gotovini na razpolago za posojila in drugo $1,458,519.82. Ker imajo mnogi naši ljudje denar izposojen v drugih bankah in drugi zaslužijo od posojil dobiček, bi bilo prav, da bi se ljudje posluževali domačega finančnega podjetja in pomagali svojemu posojilnemu društvu, to je:- IV „ i samim sebi. Banka ima nerazde- bo morda ze avgusta jenega dobička za $72,760.21. Z Washington. —Urad za kon-več posojli bi se dobiček še mno- trolo cen izjavlja, da bo konča-go bolj dvignil in narod bi imel! no racioniranje kave 11. avgu-od tega velike koristi, ičie vza- sta ali pa še prej. Do tega časa Pogled na večno mesto Rim. — Italijani se boje, da ga bodo zavezniki ob priliki obiskali z bombniki. Predsednik Roosevelt je zagotovil papeža, da Vatikana na bomo razbili. Od Sicilije do Rima imajo zavezniki nekako tako daleč, kot je od Clevelanda do Detroita, torej z bombniki dobro uro. nadaljujejo boji okupatorjev. proti četam stavka, v rokah vojnega delavskega odbora. Toda delavci pravijo, da so se že naveličali čakati samo na obljube. Iz Ljubljane poročajo, da so oblasti zaplenile imovino sledečim upornikom: G rumu Jožefu1 iz Dol. Brezovice, Petriču Anto-J nu iz Kamnika, Rodelju Josipu ItHlOgOŽenstVO, da Se iz Preserja, zdravniku dr. Jenku Andreju iz Dev. Marije v Polju-Vevčah; Kačarju Josipu, Kon-carju Jakobu, Tauferju Ignaciju, Kaluži Mihaelu. Tlesniku Francetu, Javoršku Francetu in Pangeršiču Ivanu, vsi iz Zaloga. --o- Za Nemčijo priporočajo mnogoženstvo, da se dvigne število rojstev Okupacija Sicilije lepo napreduje Severna Afrika, 15. jul. — Zvezniška linija, ki se razteza od zapadnega do vzhodnega obrežja južne Sicilije, se stalno pomiče proti severu. Angleži so danes odbili napad nemških tankov in se nagle približujejo pristanišču ustaviti prodiranje o Konec racioniranja kave memo število delničarjev okrog 900, je to že močno društvo, ki je vredno upoštevanja. Narodna zavest naj budi vsak-terega, da se oklepa domačega finančnega podjetja. Bančni uradniki ne vabijo rojake samo da bi prinašali vloge, marveč tudi, da bi prišli po denar na po. sojila. Banka posojuje na razne načine, zelo veliko tudi na osebna posojila, kar je v veliko korist podjetju — banki, prosilcem pa v veliko uteho za hitra in kratka posojila. Narod je lahko ponosen, kakor tudi delničarji, ker je banka narasla na tri milijone in četrt. V bolnišnico Mrs. Mary Kenik iz 3531 E. 78. St. se je podala v St. Vincent bolnišnico v svrho operacije. Mrs. Kenik je iz poznane Urbančičeve družine iz Newbur-ga. Ne bo zabave Nocoj ne bo zabavnega večera pod cerkvijo sv. Vida. Naznanjeno bo pravočasno, kdaj bo zo pet taka prireditev. bo zaloga kave tako velika, da jo bo vsak lahko kupil, kolikor jo bo hotel. Samo kak nepreviden slučaj bi to preprečil, kot novi napadi podmornic na tovorne ladje v Karibejskem morju. Tozadevni sporazum je bil dosežen pri skupnem posvetovanju urada za kontrolo cen in poljedelskim oddelkom vlade. --o—- Nov grob Po kratki in mučni bolezni je umrl v Mestni bolnišnici tri leta star Michael Berry. Tukaj zapušča starše Clyde in Catherine, rojena Zadeli, hči znane Zadellove družine iz Holmes Ave., ter brata Clyde Jr. in Kathleen in veliko sorodnikov Družina živi na 13705 Kelso Ave. Bil je član mladinskega oddelka društva Loyalites št. 590 SNPJ. Pogreb bo v soboto popoldne ob 1:30 uri iz Želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152. St. ter v cerkev Marije Vnebo-vzete in na to na Kal vari j o. Težko prizadeti družini sožalje. New York.—Dr. Johann von Leer, profesor na univerzi v Jeni, je v nekem svojem članku priporočal vpeljavo mnogožen-s'tva na Nemškem. To da je potrebno radi izredno večjega odstotka ženskega spola v Nemčiji, trdi profesor, in pa da se dvigne število rojstev za rajh. O tem je poročal angleški radio v četrtek. Baje imajo naciji napravljen že popolen načrt za vpeljavo poligamije (mnogoženstva) in da je edina zapreka za izvršitev javno mnenje nemškega naroda, ki je proti temu. Catania. Najbolj je danes napredovala kolona, ki sestoji iz kombinacije ameriških, kanadskih in angle-škh čet v notranjosti Siclije. V enem dnevu se je pomaknila ta kolona za 8 milj naprej. Ameriške čete, ki jih vodi general Patton na levem krilu te kolone, so se pognale v hribe za štiri milje ter zavzele zopet eno sovražno letališče. Osma angleška armada je dosegla mesto Brucoli, štiri milje severno od pristanišča Augusta, je imela včeraj vroče boje z nemško edinico tankov. Nemci so napadli s tako silo, da so prodrli prav do morja in angleška brigada, ki poseduje Augusto že od pondeljka, je bila za nekaj časa popolnoma odrezana od ostalih čet. šele po hudem boju so Angleži pognali Nemce od morja in 'zopet vzpostavili zvezo z ostalimi četami. Nemci so napadli pri August i zgodaj zjutraj. Toda general Montgomery je ukazal Južno od mesta Vizzini se je vdal zaveznikom italijanski general, ki je poveljeval 54. neapeljski diviziji. Po premikanju sovražnih čet je soditi, da namerava osišče ške armade ob vzhodni obali proti Mesini. Zavezniki se čudijo, da poročajo o Goeringovi famozni diviziji na Siciliji, ko je vendar znano, da je bila popolnoma l-azbita v Tuniziji. Sodijo, da so jo Nemci nanovo organizirali, da bi narod doma ne zvedel, kaj se je zgodilo ž njo v Afriki. Poroča se tudi, da so prišle zdaj na Sicilijo francoske čete, ki sestoje iz afriških domačinov rodu Goums, ki nosijo dolge kite las in ki so v boju naravnost strašni. Zlasti Italijani imajo pred njimi velik strah. S fronte prihajajo vesti, da se zbira obišče za glavni odpor južno od Catanije, kjer je teren ravan in kjer postavijo lahko v boj težke nemške tanke. * •-!! * Washington. — Pomožni vojni tajnik Patterson je izjavil, da gre okupacija Sicilije hitreje izpod rok, kot se je pa pričakovalo. Vendar, je svaril, največji boji so še pred nami in pričako- protinapad in opoldne so pognali vati moramo še težke izgube, Nemce nazaj in zavzeli Brucoli in Melilli. BB pw R» Naši vojaki Korporal Frank Zakrajsek, sin Mr. in Mrs. Joseph Zakraj-šek iz 15904 Arcade Ave. je prišel na dopust do nedelje. Njegov naslov pri vojakih je: Cpl. Frank Zakrajsek, Box 569, Portland, Oregon. to la SB Filip Sumrada, sin Mr. in Mrs. Sumrada iz 1036 E. 77. St. je bil doma na 13 dnevnem dopustu. Njegov naslov v armadi je: Sgt. Phil Sumrada, 805th T. G. B. T. C. No. 8, Fresno, Calif, to to to Joseph Rakovec, sin Mr. in predno bo otok v naših rokah. -o- Portugalska je začela zdaj s cenzuro Lisbon a. — Z včerajšnjim dnem je začela Portugalska s cenzuro vse pošte, ki je namenjena v inozemstvo, ravno tako brzojavk in telefonskih razgovorov. To bo zdaj vse pod vojaško cenzuro. Mrs. Joseph Rakovec iz 4202 W. 59. St. je odšel 23. junija v službo Strica Sama. Njegov naslov je: Pvt.-, Joseph Rakovec, Co. C, 35th Bn. Camp Croft, S. C. Tam bo ostal 13 tednov za bazično treningo, nato ga bodo pa poslali v oficirsko šolo. Njegov brat Frank je bil premeščen iz AmJJL rillo, Texas in njegov novi naslov je: Pfc. F. W. Rakovec, 15377541 Class 43-34, STS 6, L. V. A. A. F. Las Veigas, Nevada Frank piše, da je tam tako vroče, da kaže toplomer včasih tudi 130 stopinj nad ničlo. Nemčija bo baje vzela voja'ke iz Sicilije London. — Neka Reuterjeva depeša iz Stockholma trdi, da je naročilo nemško vrhovno poveljstvo feldmaršalu Kesselrin-gu, naj začne odvažati vojaštvo iz Sicilije. -o- K molitvi ičilanice društva Srca Marije naj se udeležijo nocoj ob osmih skupne molitve za pokojno Mary Zupančič v Svetkovem pogrebnemu zavodu. AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 16, 1943 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMBS DSBEVBO. Editor 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. __Published daily axc«pt Sundays and Holidays naroOnina: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po posti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta »3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta M.OC Za Ameriko in Kanado, četrt leta (2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po razna&alcih: celo leto 16.50, pol leta 13.50, četrt leta $2.00 ___Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.60 per year. Cleveland by mall $7.60 per year V. S. and Canada $3.50 tor 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months D. S. and Canada $2.00 tot S months. Cleveland by mall |2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 Tor 6 months. $2.00 for 3 months _Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 166 Fri., July 16, 1943 Ali ne segamo z leve strani v desni žep? V mnogih ameriških mestih se je kar naenkrat pričelo z gibanjem, da se napravijo načrti za izboljšavo po vojni. Nekatera mesta so že imenovala posebne odbore, ki naj delajo načrte, kako in kaj bodo delali po vojni, kako izboljšavah mestne naprave, parke, ceste in kaj vse. • Vprašanje nastane: ali.je to zdaj potrebno? Morda bo kdo hitel zatrjevati, da je to absolutno potrebno, ker da moramo biti pripravljeni za čas, ko bodo utihnili topovi na bojnih frontah in ko bomo zopet začeli z normalnim življenjem. O tem vprašanju bi se dalo na dolgo in široko debatirati in prav s tako vnemo za kot proti. Mi, na primer, smo proti temu, da bi zdaj delali prevelike načrte za dobo po vojni. To se pravi, kar se tiče načrtov za izboljšavo posameznih mest ali naselbin. Po našem skromnem mnenju, in mnenje je še vedno svobodno, pa tudi zelo poceni v Ameriki, imamo mi zdaj, to se pravi vsak poedinec v Ameriki, samo eno nalogo in samo eno misel in to je, da dobimo to vojno. Vsaj dolžnost vsakega brmorala biti to. Vse drugo je danes postranska stvar. Zavedati bi se morali, da čeprav izgleda vse dobro za našo zmago, pa vendar zmage še nimamo v žepu. Zavedati bi se morali tudi, da je do zmage še daleč in da bo treba šteti še žrtve, ogromne žrtve, človeške in materielne, predno bomo zmagali nad osiščem. In radi tega se nam zdi, da je danes vse drugo, kot vojni napor, samo potrat^ časa in pa razdvajanje naših sil za vojni napor. Kaj pa pomagajo vsi načrti po vojni, če pa še ne vemo, kako se bo vojna končala. Ako bo zmaga naša, potem bodo vse drugačni načrti, kot pa, če se primeri, da se vojna konča brez zmage te ali one strani. Kdo more vedeti ali zagotoviti, kaj bo jutri, kaj bo drug mesec, kaj bo danes eno leto? Recimo, da ta ali druga mestna administracija začne pripravljati načrte za po vojni. Dobro! Toda, vojna lahko traja še več let, v tem času pride lahko druga administracija, ki bo vse te načrte, za katere se je potrošilo toliko časa in energije, enostavno vrgla v koš. Ali ne bo potem vse delo zastonj, ko vendar danes tako potrebujemo možgane in roke vsakega posameznika, da pomaga k vojnemu naporu? Nekateri pravijo, da moramo biti pripravljeni, da nas konec vojne ne bo dobil nepripravljenih. To je prazno! V kakšnem stanju nas je pa našla ta vojna? Ali smo bili kaj pripravljeni nanjo? Niti malo ne! In vendar smo si zgradili v par letih tako armado, si skovali toliko orožja in ste-sali toliko ladij, kot ves svet skupaj ne toliko. Pa je vendar bolj nevarno, če nas najde vojna nepripravljene, kot pa konec vojne, ali ne? Kar je v prvi vrsti potrebno za prve trenutke po vojni je to, da dobijo milijoni naših fantov, ki smo jih poslali na bojne poljane, zopet zaslužek, da ne bodo praznih rok in praznih žepov postopali po vogalih. Tega pa ne bodo izvršili vsi načrti, vse priprave, ako tovarne ne bodo delale. Mestne administracije pa ne bodo imele moči narekovati tovarnam naj delajo, če te ne bodo imele naročil. Zakon za obvezno vojaško službo garantira vsakemu častno odpuščenemu vojaku tisto delo, s katerega je odšel k vojakom. Toda zakon bo brez vsake veljave, ako bo našel vojak vrata svoje nekdanje tovarne zaprta. Naročil v tovarnah pa ne bodo kontrolirala mesta, ampak kolikor toliko vlada. To se pravi, da bo naloga vlade, da o pravem času ustavi vojna naročila in dovoli tovarnam začeti z izdelovanjem potrebščin za civilno prebivalstvo. Torej če se naj kdo pripravlja za povojne čase, se mora vlada in kolikor se sliši, se tudi pripravlja. Vlada je tudi pripravljena, da zaposli odpuščene vojake, ako ne bodo dobili dela v tovarnah, pri javnih projektih. Tudi mesta bi morda lahko nekaj pomagala pri tem, toda ne dosti, ker vemo, da nimajo denarja. Res je, da se nekateri vladni oddelki ukvarjajo s povojnimi načrti, kar se tiče zunanje politike, trgovine z inozemstvom in podobnim. Za to pa ima vlada posebne oddelke, ki nimajo drugega dela, kot to. To je pravilno in radi tega vojni napor ne trpi nič. Zdi se nam pa absolutna potrata časa in energije, da bi se posamezna mesta zdaj ukvarjala s povojnimi načrti. To se pravi skakati preko vojne in načeti probleme čisto na drugem koncu. To se pravi, začeti novo delo, ko še prvega nismo korUčali in smo še v prvem zakopani do vratu in do nosa. Po našem mnenju bi zazdaj prepustili vso skrb za po vojni vladi, a vsi drugi naj bi porabili vse svoje sile, da dosežemo zmago. Danes imamo pred seboj bolj važne probleme, kot pa gradnjo parkov in cest. Danes potrebujemo še ogromno bojnega materiala, danes potrebujemo raznih potrebščin zase in za zaveznike. Danes je problem opreme in prehrane vojske, naše in zavezniške in pa problem prehrane prebivalstva doma. Parke in ceste bomo pa gradili po vojni, če bo denar in če bomo videli potrebo za to. BESEDA IZ NARODA Mali pevci v prosti naravi V nedeljo, 18. julija ima Mladinski pevski zbor iz Waterloo Road izlet v Metropolitan park. To je tam, kjer pravijo "Euclid Creek Reservation" in gotovo ni tako skrito, da bi ne našli. Z glavne ceste "Highland Rd." bo kažipot, da ja ne zaidete. Tisti, ki nameravate tja hoditi, bodite pred Slovenskim delavskim domom na Waterloo Rd. že ob desetih dopoldne. Restavracijo bodo imeli s seboj. Starši bodo šli gotovo žnjimi ali pa pridejo enkrat popoldne in pridružili se bodo tem mladim pevcem tudi gotovo njih prijatelji. V slučaju slabega vremena, pa se vrši vsa zabava v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. ob štirih popoldne. Jennie Kapelj, zapis. -o- Članom dr. sv. Antona št. 138 CKO V gondeljek 19. julija se vrši redna seja našega društva. Zborujemo vedno v starih prostorih in ni nobene nevarnosti, da bi kateri članov zašel v napačni prostor. Seveda pa se to lahko zgodi, kajti mnogo je takih, ki že leta in leta niso bili na seji in mogoče zato več ne najdejo naše zborovalne dvorane. Toda, če se malo potrudite, boste gotovo zašli v pravi prostor, kjer boste gotovo dobili zbrane društvene uradnike. Naše vrste se redčijo in ali ni naša dolžnost, da take nastale vrzeli v vrstah članstva tudi skušamo zamostiti? Ampak, bratje, če bo hodil na sejo sam odbor, ne smete pričakovati bog-ve kakšnega napredka. Dolžnost vsakega člana je„ da pride vsaj včasih na sejo, če že drugega nič ne naredi za napredek društva. V pondeljek pa bo še posebno važna seja, kajti izvoliti moramo novega zapisnikarja in bolniškega tajnika. Kakor vam je.vsem že znano, je naš dosedanji tajnik in zapisnikar Joseph Hrovat utrujen legel k večnemu počitku. Bil je aktiven član in odbornik dolgo vrsto let in je tudi skoro do zadnjega vodil naše zapisnike. Pač smo ga pogrešali na naši zadnji seji, ker je bil priklenjen na bolniško posteljo, a kljub temu smo upali, da se še povrne med nas zdrav in živahen ter poln navdušenja za društven napredek. Danes ga ni več med nami, kajti odšel je v kraj večnega miru, da se spočije od tru-dapolnega dela. člani pa ga ohranimo v blagem spominu ter se ga spominjajmo tudi v molitvah. Torej, pridite v pondeljek na sejo, da se pogovorimo kaj za napredek našega društva in izpolnimo izpraznjeno odborniško mesto. Poleg tega pa bodo na tej seji podani tudi trimesečni računi, za kar bi se moral zanimati vsak član, če ga le ne zadržuje delo ali pa bolezen. Ni moj namen, da bi sedaj na dolgo in široko vabil ter vam razlagal, zakaj je navzočnost vsakega člana na seji potrebna, saj sem sprevidel že v preteklosti, da tudi dopisi ne pomagajo dosti, če se članstvo samo ne zanima za napredek in koristi društva in samo svojih. Kdor izmed članov bo čital te vrstice, je prijazno vabljen, da se udeleži seje v pondeljek ob osmih v stari šoli sv. Vida. Z bratskim pozdravom, Frank A. Turek, blagajnik. SHOOT STRAIGHT WM 0« B«ysl 'WY WA1 BONDS V Baragovi grobnici Ker se pater Bernard pritožuje nad Baragom, da ga slednji ni maral na Marquette kot romarja, da so za to sledile take posledice dežja in neviht itd. itd., kakor zatrjuje gospod romar, ki ni dospel tje, dasi smo vsi povpraševali zanj in zamanj gledali tisto jutro, odkod se bo prikazal. Naj za to sledi tale dopis, četudi je malo pozen, toda se nič ne mudi. Še dolgo se bo pisalo zanj in še se bodo vršila romanja na njegov grob. Father Ambrožič bo drugikrat lahko potoval tja brez rationing gazolina. Naj sledi nekaj iz tega romanja. Na praznik sv. Petra in Pavla je bil počaščen grob, kjer počivajo ostanki velikega apostola, sina slovenskega naroda in misijonarja med revnimi indijanskimi rodovi, Ireneja ali Friderika Barage, škofa mar-quettske škofije, ki je obenem katedrala sv. Petra, kjer je služboval imenovani božji služabnik Baraga. Ta dan je bil v torek, 29. junija, ravno na rojsten dan Baragov in obenem, kakor zgoraj omenjeno, tudi na praznik sv. Petra in Pavla. Da si ne bi mogli izbrati boljšega dneva za romanje na Baragov grob. Kako se je izvrševal program tega dneva, bom pojasnil pozneje, sedaj naj povem, kako smo se od raznih krajev podali na romarsko potovanje. Pred vsem bodi povedano to, da je ves ta opis ali popis iz te ga namena, da bi se obrnilo pozornost slovenskega katoliškega ljudstva v ta kraj in v kraje, kjer je misijonaril ta blagi bož ji služabnik prgd več kot sto leti, za katerega imfe se drugi narodi zanimajo bolj, nego mi, ki nam je bil brat in da se zanj zavzamemo. Baraga—svetnik, Baraga na oltar, zaslug ima nešteto, vsi narodi bodo zanj pričevali Njegovo ime postaja z dneva v dan večje, silnejše. Želje in zahteve za svetniško priznanje se večajo v srcih vernikov, zahvalna pisma o ozdravljenju se množe, čas ni več deleč, ko bo ta zasluženi božji služabnik priznam od Svete stolice v vrsto blažen ih, ker drugače ne more izostati skrito in nepriznano, kar je storil in doprinesel veliki slovenski apostol za širjenje božjega kraljestva med rodove, ki niso poprej poznali Boga. To je torej namen tega popisa, ki izhaja iz tega romanja, kjer se človek navžije prepričanja od teh, ki vedo povedati o njem, ki je v tistih krajih bil "oče" revnim rodovom. Baragova Zveza Baragova Zveza, ki se je za vzela, da zbira dokumente ( Baragovem življenju in delovanju, da jih pre d 1 o ž i Sveti stolici v pregled, da na podlagi dokazov njegovega svetostnega življenja in delovanja in potrjeno še s čudeži Sveta stolica potem njega, kakor je druge, imenovala blaženim za priproš-njike narodom. Ker je bil škof Baraga naj-prvo kot misij nar in potem kot škof v okrajih države Michigan, je za to Baragova Zveza lansko leto izvolila predsednikom Zveze duhovnika, župnika Rev. F. M. Scheringerja v mestu L'Anse, Mich., kateri kraj se nahaja tik mesta, ki ima ime po Baragi "Baraga City." Ker se sedanji marquettski škof, Rt. Rev. Francis J. Magner zelo zavzema za pospešitev Baragovega imenovanja svetnikom, je radi tega poslal ško'f vabila z predsednikom Baragove Zveze mnogim duhovnikom, da naj se udeleže, kar mogoče številno tega romanja, ako mogoče iz daljnih in bližnjih krajev. Res so se častno odzvali, dasi je kraj oddaljen daleč v michi-gansko gozdovje, kamor vodijo največ le enotirne železnce. Iz Clevelanda sta se udeležila Rev. Julius Slapšak in Rev. Louis B. Baznik, z njima se je udeležil tudi Rev. Frank Ga-brovšek, ki se je istočasno nahajal v Clevelandu in ki je potem potoval naprej v zapadne države. Da bi sopotovalec g. Gabrov-šek imel priliko videti še kaj več krajev, kjer se nahajajo naši rojaki, smo radi tega potovali preko Detroita, Mich., in prenočevali v nedeljo večer v župnišču slovenske fare sv. Janeza Vianeja, kjer župniku je že več let g. Augustin Svete OFM. Imenovana fara prav lepo napreduje. Čestitamo! Ker je bilo še nekaj dneva od te nedelje, nas je peljal gospod župnik, da smo ogledali romarsko cerkev sv. Terezije, znano' svetišče radio-govornika Rev. Caughlina, kdor še ni videl tega krasnega božjega hrama, naj si ga o priliki ogleda. Drugi dan nas je župnik tako peljal nazaj na postajo, kakor je nas prejšnji dan tam pobral, mimogrede smo videli mnogo vojakov, ki so bili poklicani tja radi rasnih nemirov. Naš voditelj so bili g. Julius, ta gospod je revež poleti, ko je vroče. V pondeljek je preko Chicage še dobro ogrevalo. Naša druga postojanka je bila seveda pri Sv. Štefanu in v uradu A. S. za nekaj razgovora in okrepčila. Mr. Jerich nas je peljal k Mr. Trselicu in nas po-trital z sladoledom. Rev. Father Gabrenja nam je pripravil še večerjo in nas popeljal na postajo. Ko se je zmračilo nas je peljal "ču-ču-ču" proti Waukeganu in potem ne vemo kdaj se je znašel v michigan-skih gozdovih po enotirnih železnicah. V noči se je pa vreme neznansko spremenilo. Okna na vlaku so postala potna, kar je bilo znamenje, da je zunaj ne samo hladno, marveč mraz. Father Slapšaku je odleglo, ko je začutil, da ta dan vročine ne bo. Ko smo izstopili, smo šklepetali z zobmi od mraza, ker ni bilo daleč do župnišča, smo hiteli, da dospe-mo čimprej na toplo. Naj bo povedano mimogrede, da smo se v Chicagu sešli na istem vlaku z Mr. Jos. Gre-goričem, ki je potoval tudi sem iz Detroita, kjer se nahaja v delu in je potoval tudi na romanje. Mr. Gregorich je eden tistih, ki zbira gradivo za Barago in je tudi že napisal znameniti življenjepis o Baragi. Ker sem bil tam z namenom, da posnemam slike teh krajev in romanja, sva hotela z Mr. Gregoričem, kateremu je tam vse znano, dobiti izvoščka, da bi naju popeljal tu in tam. Toda to jutro je bilo vse preveč zaposleno, ko sva to iskala naju je pošteno zeblo, da sva fige v žepe vtikala. Rev. Slapšaka je vendar enkrat zazeblo v glavo, da se je ustavil pot s čela, da ni bilo treba z rutico brisati. Zbirali smo se pri farni cerkvi sv. Srca Jezusovega v L' Anse, kjer župnikuje zgoraj omenjeni župnik in predsednik Baragove Zveze, Rev. F. M. Scheringer. Ta cerkev je zidana iz lepega rezanega ruja-vega kamna in se nahaja visoko nad jezerom, preko katerega se lepo vidi na drugi strani mesto, imenovano po Baragi "Baraga City." Svečeništvo prihaja Kmalu po 9. uri so začeli prihajati duhovniki, na naše začudenje gledamo množice, ki prihajajo od leve in desne, kako in odkod?, smo se vpraševali. Zagledamo še Indijance opravljene v njih opravi z pe-resjem in kostumi. Zopet se čudimo, da je tu v tej daljavi vse to mogoče. Ob 10. uri se je razvil sprevod iz župnišča v cerkev; bilo je v navzočnosti škofa Magnerja tudi več mon- signorjev, vseh duhovnikov pa so našteli, tako so se pogovarjali: 84. Slika bo temu pričala. Sijajna je bila slovesnost v cerkvi, milodejno petje, spremljano z godbo, govor, ki ga je imel eden starejših monsignor-jev, ki so mu bila znana dela, trpljenje in požrtvovalnost škofa Barage, je tako lepo razlagal, da je izvabil marsikomu solze v oči. Po opravilu v cerkvi se je vršil'v lepih prostorih pod cerkvijo banket s kratkim naznanilom, da se takoj odpeljemo v Marquette h katedrali na Baragov grob. Ta vožnja pa ni bila majhna, 70 milj dolga, toda, bila je kratka, tu smo si šele mogli predstaviti, kako je tu v teh krajih koračil in zimil dneve in noči ta, na katerega grob se peljemo po lepih cestah. On je hodil tu peš med drevjem in koreninami, kamenjem in goščavo, kjer so domovi divjih živali, ter je mnogokrat prenočil pod milim nebom, da je drug dan in več dni zaporedoma nadaljeval pota, do druge misijonske postaje. Da, da, res je bila ta pot nekako polna za premišljevanje, ker je bilo vse to res, kar je tukaj omenjeno. Ti kraji so bili Baragu ljubljeni dom, divje živali so mu bili domači prijatelji, Indijanci so ga pa visoko spoštovali in ljubili. Baraga si je tu ustvaril božji raj. On je pozabil na sebe, iskal je zgubljene in revne nevedne in jih privedel do civilizacije, do luči sv. vere in do srečnejšega življenja od prejšnega. Kmalu smo bili na določenem mestu pred velikim Superior jezerom, kjer na obrunku je zera visoko stoji znamenit spo: menik francoskega jezuitskega misijonarja Marquetta, ki je to mesto dobilo ime po njem, ki je sem prinesel luč sv. evangelija. Ravno tu se nahaja tudi pristanišče za nalaganje rude, ki jo potem pripeljalo po velikih jezerih v Cleveland z par-niki. Svečanost v Marquettu Ob 4. uri se je začela svečanost v katedrali, kjer je grobnica škofa Barage. Duhovščina z ministranti so v procesiji iz pred oltarja vodili z prepevanjem litanij vseh svetnikov po cerkvi v spodnje prostore, kjer se nahaja ob strani oltarja pri merna kapela, ki je razmeroma prostorna. Vsa je iz rezanega mramorja, v steni se nahaja vrezan napis na plošči, kjer počivajo ostanki misijonarja in božjega služabnika. Zelo lep prostor so uredili za obiskovanje in opravljanje molitev pri grobu tega slovečega in zaslužnega misijonarja. Za temi obredi je bilo v cerkvi skončano z blagoslovom in lepim petjem. Zborovanje V cerkvi (ob strani) se nahaja zelo krasna kapela, ki se rabi tudi za posebna zborovanja. Tu se je vršila seja Baragove Zveze, kjer sta predsedovala škof in pa župnik ali predsednik Baragove Zveze, Rev. Scheringer. Zborovanje ni bilo tako, kakoršne imamo navadno mi po naših navadah. Eden je razložil položaj o Baragovih zaslugah, povedal je, (Ta je zaslug dovolj, da je potreba le, da se vse to zbrano skupaj vporabi na dostojnih mestih za Baragovo beatifika-cijo. škof je v prijaznem in smehljajočem tonu pokazal pi-limo, v katerem je na široko opisano čudežno ozdravljenje nekega mladeniča, ki je bil zdravniško spoznan neozdravljiv. še nekaj drugih razlogov je bilo in seja je bila zaključena s tem, da je ponovno izvoljen ves odbor z dodatkom še nekaj več odsekov, ki naj bi delovali v smislu zbiranja dokumentov in pospeševali delo za Baragovo poveličanje. Ura je bila četrt do šeste popoldan. Vsem se je mudilo na svoje do-(Dal)e na 3 strani) llllilllllllHIll)" če | verjamete al'pane f iiimiiiimnini Ta je že stara, pa menda ne, vc bom zakrivil ničesar protiposta-^c' vnega, če jo ponovim. Ta je^fV naše stare "sudate," ki se ji® °2e zdaj milo stori vselej, kadar i* gledajo kako uniformo in se SP0' minjajo na ona lepa komis® leta. drug Biai ami oku e vs ►išča a hi eče tlc M oisk ila Pri 97. pešpolku v Trstu je napovedan obisk visoke zverin z Dunaja. Razume se, da so bi'1 častniki vsi iz sebe in v skrbeh če se bodo dobro postavili s svf jimi fanti, ali bo našla visoka p"* šast kake napake Ker so bili pri 97. polku veči>o j noma slovenski fantje s knifr® Us tov, je naravno malokateri l°'te Sl« voril nemško. In ker se je ^ Vsi Dunaju tiste čase slovenšč"1'11 £a govorila samo pri kostajnarj^" rstu. ki so bili večinoma Laščani, J1 eri i naravno, da štabni oficirji Jter< znali drugega kot tajč pošp^dil hen. ljivii To je pa zlasti skrbelo nek* ga stotnika, ki bi bil rad vidf; ^ da bi fantje odgovarjali diviz!Jstno sai i je] oče to ] Jo; >ze i žej rad jonarju na vsa vprašanja H lemško in bi ta mislil, da sov ! fantje pri tem polku visoko1"' obraženi, ker znajo vsi nemš^ Stotnik je zvedel, da se a] zijonar rad ustavi pri ka^" da ^ vojaku in ga navadno vpi^jpa-tri vprašanja: 1) koliko Hlua star; 2) koliko časa služiš\ ajjj ] 3) če ima očeta in mater šeJ 2ina va. tej j Pa je šel stotnik in vso nijo navadil ta tri vprašanj*j r°Cl odgovore nanje, vse po ne®$jf tr Vsak je znal na pamet ^L'.*-odgovore; 1) 22 let; 2) ^i**!1 ti in 3) oba. Tako bi se |i_°l govori popolnma vjema'1 vprašanji divizijonarja. it Kranj č Tone iz WiUar4> |a je zaupal, pa zabičal, naMapjs tem molčim, da se je v'5,,%a. -j obisk z Dunaja izvršili Prl 1arjCj pešpolku na sledeč način. . )veiča Polk je stal lepo v vrsti- deti je bilo, da so se častm1 ti lo Pet bolj tresle hlače kot pa v°f4e'je kom, ker koncem konca, ak° ^ m, kaj narobe, bo divizijonai" 7p°ldti vil ušesa oficirjem in ne W j kom. ^hifl :#0jec IT^ar; je bila taka navada v tistib'^Plji Divizijonar je grdo £le' ko je stopal ob vrsti polka- T' je bila taka navada v tistih sih, da se ne bi vojaki PrevZ, 1 S Ako bi bil diviziionar K'l^Pti Ako bi bil divizijonar - j,. prijazno lice, bi se lahko ^ ran merilo, da bi mu kak vojak ^ si gel v roko, ga potrebi j**1 * a t rami in ga zaupljivo povp^ • *'ad kako kaj doma žena in otP ^o p In res se primeri, da stop1las vizijonar k stotniji, kjer je ^ 1 kot bi ga vlil iz cementa če^^e dja Kranj č Tone, si izbe^ a n>! kega fanta, doma iz Čiča^V^^ ga začne spraševati. Nesrecil( . "a \ pa hotela, da je divizijon»r . )s(.e k ja navadna vprašanja t n j al in je vprašal najprej ^ go vprašanje: koliko čas*''Jpti žiš? Fant, ki vprašanja ni !V_, ' :n \ mel, je mislil, da ga je vp^lpuf koliko je star, pa se je *0iee Pi odrezal: 22 let! Divizij V, Je Pi mladega fanta začudeno P^ Ulit da, vendar ne reče nič in ^e dalje: koliko si pa star? .^I^6.; »je. ročno odgovori, kakor ga navadil stotnik, naj odg°v' drugo vprašanje: dve le*1 vn P Divizijonar je bil že J ^ da bi skočil iz kože, pom^ltj _ ni si zaviše mogoče brke in oS°f jj4 " vpraša rekruta: zdaj ^.itt n vem, če si neumen ti al' t>e Fant se zopet brez odl#s 1. odreže, kot je bil naučen: Divizijonar se je obrn''-zal abtreten in nekaj tem je hodil gospod stot"1 K" .'i': * top, " ni, "K kosami, kot bi se mu vsa posebej o samih vragih 38 Druge nesreče pa ni ^""'^ko mi je zagvišal naš ljubi fV^^ vec, Kranj č Tone. tin mm , AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 16, 1943 m 18 Izkušnjava Povest. Spisal Ivo Trošt. I Molčal je, trpel in otresal Hi »oleči prst, da je okrvavel še ne»lače in srajco, pa še ni nehala a- eci kri. Pa da ni to kazen za zatoateri izmaknjene tri novce! inlJozek je dobro vedel, da ni rugače. Navzlic temu se je l®alu Pomikal glasen sprevod amih piskačev po poti ob po-vas. Kakor je le mogel ®!sak Piskal. Eden je dvigal fca'j visoko proti nebu, kakor »oče tam upihniti samo go-ece solnce; drugi se je tiščal kakor da je pravkar novi pipec in ga mora jskati; večina pa se je nagi- 2 vrsto piščali v ustih na s 0 ali na desno, kakor da je Us°ieno vsakemu godcu, da gCr ^e ravno hoditi. VS1 so bili veseli, tudi Jožek, ® Je sicer skelela rana na ler.U' Toda kaj bolečina v pri- siste/ S*aV° s^ovesnostj°> s >re- 'Udih ijivim Se je pomikala družba vaščanov domov! Z na-Pipcem že obračunata samem. pa še kako skrbno J(; b»l nabrusil doma v hlevu ;-tovo oslo — nabrusil v to nesrečo. Pa naj bo! Tu-j vmu odpusti, da ga le ima. ^ek se prime za desni hla- fZ®P' se prime za levi. Pipec lra Pogledal, če je samo kr-a 1 ie še tudi rdeče barvan, pipca ni. Izgubil ga, je i j] a Vs^ed veselja in skrbi pu-aj..a Pesku ob potoku, kjer je , Plščali. Polovica veselja )t ag0slavja ga je že minila 3i%, ke< 'd; ■M ei i o« tej "Mi ga je posodil sosedov Tonček," laže mladi premete-nec, a spozna, da je s svojo lažjo le potrdil materino prepričanje o njegovi lažnivosti. Tončka namreč ni bilo ob potoku in tudi ne v slavnostnem obhodu s piščalkami. Zato gre mati Pavlička, preišče dečku oba hlačna žepa in ne najde drugega v njih kakor v desnem žepu — luknjo. Mati je bila sedaj v zadregi. Ali res po krivici dolži svojega otroka? Materino srce je vse-kdar dobrohotno: do skrajnosti, do smrti misli raje dobro nego slabo o svojem otroku. Doslej namreč Jožka še ni dobila naravnost na laži. Je že kdaj pobral oreh, jabolko, suho hruško, polizal smetano, pa vselej po kratkem obotavljanju tudi pošteno priznal, da je storilec. Kaj pa danes? Ali ni mogoče, da je novce vzel in pipec izgubil, ali spravil kam drugam? Kdo drugi, če.ne on? "Čakaj, povem zvečer očetu —!" zagrozi malemu lažniku in odide po opravilu. Jožku je odleglo. Vesel je bil, da se je vse tako srečno izmotalo. Prepričan, da oče ne dožene prav nič več nego mati, je sklepal: torej oba nič. Zaman ves trud! On je pa le novce vzel, kupil pipec in naredil piščali in piskal na nje po vasi. Škoda samo, da je pipec tako kmalu tudi izgubil. Na tihem kakor maček se je V BARAGOVI GROBNICI misli. Ali naj se vrne pi- spiazil po stezi za vasjo in te Skat? Kaj še! .^r(|Cesiia se pomika z glasbi rfČem in piskanjem po )(feg ne more zaostati, da-Žel\ nJe^a nič- Vendar ko® na tihem, da bi bil sko- Pri eC' »*ati so prav pred Pav-ia ^šo. Tukaj je Jožka opa- laPHi&eVa mati in mU Za~ ega !fati na ušesa nekaj dru- tiaric- dila je> da sta seda^ v )V£jv1 v kuhinji samo še dva a'a pred poldnem jih je f; Nobeden drug ni bil i.* M tem voj*že]je asu v kuhinji kot on. koll> Je m , novce in kuPn pipec' r 0Pold doval zanj vse božje vojake/6' Te&a ne more utaji-kUhi P-eS in mačka ukradeta j^ko omare klobaso ali in zabelo, ne umeta pa ^jijkp 11 ničesar. Jožek je šel vzeteli ienim pipcem delat pi- d?gim bi iih n-: pidiran • Kričeč dokaz je ^ s age, ,a na Prstu, okrvavljene I WaT^?8, in krvave Piščali. Udi okrvavljena duša? iVstn0 star ropar, ki ža- ' jjota 1p0^ine na vislicah, sra- e s' H. afni r°dbini, okolici in n ^ii ne veli sedma zapo- llSii adi! Ukradeno blago re . «1! Pro ^ohli lf0si odpuščanja! Sa-> be: VU1]1)K j -------" ec(f%i ' da se poboljšaš, je ir J 8e „ 0(J eseda, marveč pobolj-/stjeln ostani pošten. Pošte-• d^W?3*dražje blago, a zato (Nadaljevanje z 2 strani) move. Moj vlak je že čakal na mene, postaja je bila oddaljena dva bloka, do tam me je zopet zapeljal prijazni župnik iž L'Anse Rev. Scheringer, Zve-zin predsednik, in sin calumet-ske naselbine, kjer žive njegovi starši — Slovenci. Za to veliko in pa tako imenitno romanje in praznovanje gre zahvala obema: Ekscelenci škofu v Marquettu, ki se zelo zanima za pospešitev Baragovega poveličanja in pa vrlemu predsedniku, ki je v njegovi fari priredil tako veličastnp Baragovo romanje. Rev. Scheringer je istočasno tudi izdal knjižico o Baragovem življenju v tisočerih izvodih. Naj se vsak potrudi, da jo dobi; razposlana bo na več krajev v župnije. — Iskrene čestitke! A. G., romar. ZADNJI ROKOVNJAČ Humoreska. Spisal Janko Mlakar kel nazaj k potoku, da bi poiskal pipec, a mati je šla vprašat v prodajalno, če ni tam kupil pipca njen Jožek. i II. Dolgo stopa Jožek med nizkim vrb jem po drobnem pesku m išče stezico, koder so nedavno odhajali tovariši proti domu. Večerno solnce, že nizko nad zatonom, je zlatilo oblake na obzorju, zlatilo kamenje ob potoku, pesek in žuboreče valčke, ki so se poigravali in hiteli dalje po strugi. Celo nerodne vrbe so bile kakor pozlačene. Vsa okolica se je Jožku zdela izpremenjena. Zamižal je, da se prepriča, če je resnica, kar vidi, in ne morda prazne sanje, pa je tudi mižeč videl vse bakreno rdeče pred seboj. Vse okolu njega se je premenilo v čisto zlato. Svetlo f mene so bile celo bele mačice na vrbovih vejah, le daljne gore s snegom pokrite so se kopale v vijoličasti barvi. In on, Pavličev Jožek se čuti bogatina, zakopanega v zlato. O, ko bi bil danes dopoldne tako imovit! Nobene sitnosti bi ne bilo zastran onih bore treh novcev. Vzel bi kar pest zlata in bi dobil zanj vse pipce na Kranjskem. V tej hipni za-dovoljnosti sede Jožek kraj potoka in premišlja o pipcu. Večji del pota od vasi je tekel, da bi ga prej našel. Zato se je Sedaj obstopimo vsi obešen-ca in tudi Urša se pridrenja blizu. Komaj ga je zagledala, že se zakrohoče na ves glas in pravi: "Saj to so cape našega hlapca. Ha, ha, ha, vi ste pa dobri' varihi! Rokovnjač jo vam je lepo upihal in se za slovo-še pa-norčeval. Ker hlapca ni doma, mu je vzel obleko iz hleva in vam pustil za spomin mesto sebe slamnatega možica. To pa moram reči, dobro ste ga stra-žili!" Coklja pa pravi nato: "Mati, nikar ne govorite tako brezbožno in ne sodite po krivem! Veste li za gotovo, da ta slamnati mož ni rokovnjač _1» Vsi se obrnemp., začudeno v Cokljo, on pa nadaljuje mirno: "Jaz sem prepričan, da rokovnjač ni ušel, ker ni mogel. Ponoči še spali nismo zaradi njega, ker je smrčal. To potrdi lahko tudi ta fant, ki je pri nas spal." "Res je, to tudi jaz lahko potrdim," oglasi se Glavan. "Skoraj vso noč nisem zatisnil očesa zaradi njega." "Tako je!" hitimo vsi pritrjevat, ki smo stražili rokovnja-ča. "Po noči torej ni ušel," razlaga dalje Coklja; "zjutraj pa tudi ni mogel. Ko smo vstali, naročili smo fantu, ki je še ležal, naj pazi na rokovnjača. Takrat je še spal in slišali smo ga, kako je smrčal. Kaj ne tovariši?" "Slišali!" potrdimo vsi. "In ti nisi potem nič več zaspal, kaj ne?" obrne se na Gla-vana. "Niti očesa nisem več zatisnil," hiti se fant lagati. "In ako bi bil tudi rokovnjač prišel s poda, morali bi ga mi videti, ker se nismo ves čas ganili od vrat," pomaga mu Šoba. "Torej," sklene Coklja, "ker ni mogel uiti, mora biti še tu na podu." "Kje pa je?" oglasi se Jurč-kov oče. "Preiskal sem že vse kote, pogledal za vsak tram in premetal vso slamo, toda ni ga nikjer. V tla se vendar ni vdrl : 99 "Zato. pa pravim, da je ta slamnati mož ujeti rokovnjač," rekel je Coklja z nekako slovesnostjo. "Poslušajte, prepričam vas'kmalu! Ste. li že slišali o rokomal-,harjih? Vidite, ti roparji so nosili otročje roke v malhah. Kadar se je hotel storiti nevidnega, je pa vtaknil rokico v desni žep. (Od te vraže so dobili rokovnja-či, oziroma roko malhar j i, svoje ime.) Kaj ne, to vam je znano? (Dalje prihodnjič.) ---o--- MAKE EVERY PAY DAY BOND DAY JOIN THI PAY-ROLL It H* 1 mater in se tega še veselil, bo večal njegovo sramoto pred vsem svetom. Da, to so skrbi, velike skrbi! V samih skrbeh je pa Jožek skoro pozabil žejo, ki ga je vedno huje opominjala na bistro vodico v potoku. Sklone se torej po skalah na vse štiri, da bi se navžil hladilne pijače. (Dalje prihodnjič) DELO DOBIJO ŽENSK? MOŠKI za važno industrijo Splošna tovarniška dela šihti se menjajo; nič ob nedeljah Plača od ure ARCRODS CORP. 4437 E. 49. MI-87&0 Južno od Harvard Ave. Zglasite v delovnik 10 dop. do 5 pop. (172) Na delo se sprejmejo MOŠKI za oskrbo poslopja. Rojeni tukaj ali naturalizirani. STALNO DELO. Mesečna plača z overtime. Jako dobri delovni pogoji. Priglasijo naj se moški v starosti 18 do 50 let, ki so dobrega zdravja in ki so vojaščine prosti. Vprašajte za Mr. Wright 1032 E. 62. St. ENdicott 0475 (168) SNAŽILKE ZA URADE Ponoči. Predznanje ima prednost, toda ni potrebno. Dobra plača na uro. OsbornMfg.Co. 5401 Hamilton Ave. 5500 Superior Ave. _(166) Skladiščniki in težaki vojno delo Dobra plača od ure. 6 dni na teden, nič ob nedeljah, čisti, prijetni delavski pogoji. Državljanstvo ni potrebno. Eaton Manufacturing Co. E. 65th & Central (167) ženske se prejme za splošno čiščenje in za delo v kuhinji. Dobra plača in hrana. Crosby Restaurant 10505 Carnegie Ave. (171) MALI OGLASI Hiše naprodaj 5 sob za eno družino, velk lot, blizu 185. ceste, cena $5,500. Za 2 družini, 5 sob zgorej, 5 spodej, blizu Holmes Ave. na E, 156. St. fire place, china kabineti, pod iz hrastovega lesa, 3 furnezi, globoka klet, izgotovlje-no podstrešje, dvojna veranda, garaža, za samo $7,000, takoj $2,500, $45 na mesep. Za 3 družine, iz opeke zidana hiša. 3 garaže, velik lot, blizu 156. ceste in bulevarja, rent $115. cena samo $12,800. 50 akrov farma, dobra poslopja, blizu Painesville, O. Jako poceni za $4,000. Eastern Realty Co. 404 E. 156. St. blizu Waterloo Rd. IV-5110. Odprto do 9 zvečer (167) PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Mi; ravlička je še naprej prav pošteno upehal in zasopel. f°Vala o ■0 resnicolj'ubnosti /Ji- Jožek je spoznal iz ijoi^e je da mati ne ve, P°^-vftiirPeC' Pa jo je P°slušal /n prif tfl a stro go: "Kje imaš pi- Ta nesrečni pipec! Koliko mu je že prizadel danes! In zdaj ga že zopet nima. Voda v potoku mu je vedno prijetnejše žuborela v ušesih«; čutil je žejo in tudi utrujenost, da bi kar zadremal. Seveda, toliko godbe po vasi, kdo bi ne opešal! Ali uspela je tudi pošteno, to mora priznati vsak, kdor ima le zdrava ušesa. Edina skrb za pipec ga je še mučila, sicer bi le- . J -- ---------• f\>, mam. Nisem vzel de- gel in zadremal, samo žejo bi si !». M i ]T ne^L ni Ver->ela še zlasti -»»Tto«..ker je vprašal Jožkov - it, hv . (Ff Uvu je rat nekatere tovariše, ' / satn ^ posodil pipec, da V'1 ali mu kdo drug Ji Vrstniki so oboje so vedeli, da je K> JipSc ^atinsktt:aU 8i,ses a nihče ni verjel, več. av?». v prst da si, ves še prej ugasil. Pipec naj počaka. Saj ne odide, ako leži kje tod okoli. Tako je preudarjal Jožek in hotel odložiti z izgubljenim pipcem tudi skrb zanj za nekaj časa. Saj je mogoče, da mu bo pipec še v napoto, če ga najde. Doma ga bo -moral vedno skrivati. Ako ga le kdo opazi, pride na dan njegova tatvina, laž in sramota. Da, o tem res ni še mislil. Ves dosedanji uspeh, kako je nalagal BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne. Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preizkovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru. Mi imamo polno zalogo elastičnih nogavic za zabrekle žile. EDWARD A. HISS Lekarna—farmacija in optometristične potrebščine. 7102 St. Clair Ave. Mi imamo v zalogi pasove za pretrga-nje, za moške in ženske. Ignac Slapnik, st CVETLIČAR HEnderson 1126 6102 St. Clair Avenue , BLISS COAL CO. PREMOG IN DRVA Zastopstvo WHITING STOKERS 22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808 COOK FURNACE & SHEET METAL Dele in popravila za vseh vrst furnezov Delamo nove in popravljamo stare žlebove. Res. Phone: Liberty 2590 536 East 152. ST. Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473-R. (Fri. x) MERRYMAKERS CAFE 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčila V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SINA IN BRATA Raymond Mivšek ki je za vedno zatisnil svoje dobre oči dne 16. julija 1940. Sinko ljubi, dragi bratec, več ne čuje Tvoj se glas, v raju uživaš zdaj veselje, prosi tam Boga za nas. Žalujoči: STARŠI, BRATJE in SESTRE. Cleveland, Ohio, 16. julija, 1943. ZAKRAJSEK FUNERAL DOME. In o, 8016 St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 311* _ Stanovanje se odda Odda se 4 čedne sobe in kopalnica, odrasli družini. Poizve se na 854 E. 236. St. med 5 in 7 zvečer. (168) Plačamo v gotovini Plačamo najvišjo ceno za rab ljene avte. Vse v gotovini, nič čekov. Pokličite EN 9712 od poldne naprej. (Fri. Mon. Wed.. x) Ugodna prilika Za dom in za dogodke izberite eno ali obe hiši, dobro zidani, 12 sob vsaka in garaža, na 7211 in 7215 Lexington Ave. Cena je pod tržno ceno, da se zaključi zapuščina. Pokličite FL-4655. (167) POSEBNO NAZNANILO O. P. A. nam je dala dovoljenje, da razprodamo gotov odstotek čevljev, moških, ženskih in otroških, začenši 19. julija in do 31. julija. Poleg tega, da za te čevlje ni treba nobenih točk za racioniranje, bodo še po izjemno nizki ceni. Pridite zgodaj in dobite prvo izbiro. Mandel's Shoe Store 6107 St. Clair Ave. POLEG GRDINA SHOPPE rTTTTTIXXTTTIgTlsriTXXIllXIXIXXXXrXXXXXXIlXXXXXIXXXXXl Naprodaj je 6 sob hiša na 1107 E. 67. St. Pokličite HE-8092. (167) RUDY B0ŽEGLAV WINERY 6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarce ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo! ZA VSAK SLUČAJ IN ZA VSAK ČAS Pa tudi za vsako razdaljo je naša ambu-lanca na razpolago vsem, ki se je hočejo poslužiti za bolniško in invalidno postrežbo. A. GRDINA in SINOVI 1053 East 62nd St. HEnderson 2088 Cleveland, Ohio ^qncxxxxxxxxxxxxxxxxxxxrxxxxxairxiiiiixixxxxxxxxxrxxTil Poveljnik obrežne straže, Robert E. Coombs, pre-iskuša nove vrste ročni električni zvočnik (megaphone), kakršne imajo na trgovskih ladjah za slučaj, da so vsa druga komunikacijska sredstvu uničena. POZOR! HIŠNI GOSPODARJI Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih, zglasite se pri LEO LADIHA 1336 E. 55th St. HEnderson 7740 Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 St. Clair Avenue 4 AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 16, 1943 m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mili minimi iiiiiiiiiiimmiiiiiiiimii i n JUNAKINJA IZ ŠTAJRA = — PREVEL DR. JOS. JERŠE == fill mmmimmmmmmmmmmmimmimmmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii m Ko je namreč kužni bolnik v noči na velikonočni ponedeljek ležal na smrti in je zaželel svete popotnice, se je pater Erte-lij bal prinesti mu jo, Štefana pa se ni bala. In ker naša sveta Cerkev v takih slučajih dovoljuje izrednosti, je Štefana vzela Najsvetejše ..." zopet ga je nekaj dušilo v vratu, odkaš-ljal se je in je hripavo in zelo glasno nadaljeval: "v svoje roke in je je prinesla v stolp . . .', in da bi bila zaradi matere in zaradi bratcev in sestric obvarovana kuge, si je čez svojo obleko odela meniško kuto, ki jo je potem spodaj slekla, in ki sem jo potem z burzo vred položil k bolniku in sem nato vse skupaj zakopal. To je resnica, tak čin je izvršila ona, ki si jo kot vlačugo postavil na sramotni oder, ki si jo sramotil še na mrtvaškem odru, in ki jo je umoril tvoj sin —. Kakor gotovo mi Bog pomagaj v moji smrtni uri, tako gotovo je to resnica." Nepremično, s čelom, na ko-jem so se napenjale žile, uprtim v roke, je Hendel srepo bu-lil predse. Njegov sin je poslušal Alberta, besedo za besedo, nepremično, s široko odprtimi, srše-čimi očmi. Olajšanje so mu prinesle te čudovite besede, ki so s Štefane izprale vsak madež in vsako grdobijo in so jo pokazale v deviški čistosti, ki je kopljite mrliča s kuto in burzo vred. Na priprošnjo svoje častite mučenice bo Bog Štajer obvaroval kuge. Prosil jo bom za njeno priprošnjo." "Menih ... si ji li tudi prepovedal . . . vse to povedati . . . vprašal sem jo . . . ko sem jo hotel zabosti . . . ona pa je . . . molčala ..." Menihove globoke, temne oči so se zabliskale: "Tako torej, fant? Hotel si ji iztrgati iz srca skrivnost njenega Gospoda, ona pa je rajši umrla, kakor da bi ti jo bila izdala? — Šte-j fana, moj duhovni otrok, po tem te spoznam. Umrla si nič manj kot mučenica pokorščine, kakor kot mučenica Najsvetejšega Zakramenta, poleg venca devištva te bo v nebesih obsevala Tarzicija in Janeza Nepo-muka." Henrik je porinil v stran Štif-tegerja, ki ga je doslej podpiral in je sam stal pokonci; v tem trenutku je nekdaj tako lepi enoindvajsetletni mladenič izgledal kakor zdelan in spehan mož pri tridesetih letih. "Menih," je počasi rekel, "je-li bila tudi zaradi te skrivnosti pri tebi v Lincu?" Sodnik je nagnil svojo glavo nad Karolinško knjigo krvavega kazenskega prava, listal je v njej in ni pogledal niti meniha niti sina ;• ni nobenega izhoda, ni poti, ni besede. Toda za žarela liki solnce. Toda to dekliški umor je cesar Karel čena! Bogu zaročena! Ni bil niti Henrik, niti Albert, niti kdo drugi, bil je sam Bog. In ti si jo umoril . . . "Menih," je nanovo vprašal s slabotnim glasom, na temnih lisah pod očmi so se mu iskrile sveže solze, ki so privrele iz oči vsled nedopovedljive srčne boli in najglobljega kesanja. "Je-li tudi zaradi tega . . . zapisala pod podobo v samostanski sprejemni sobi . . . moj ljubi je moj . . . ker je bila zaročena Bogu?" "Je-li to zapisala?" je z lahkim nasmehom vprašal menih. "Kajpada, to je res vsa Štefka! , Jaz tega nisem bral, ker sem se I že na hodniku poslovil od nje. !Da, njen ljubljenec je bil Je-jzus, s katerim je sedaj združena na veke." Sodnik je v stran porinil krvavo pravo, njegov divji, ognjeni pogled pa je mimo njegovega od žalosti zlomljenega sina švignil proti menihu. Slišal je poročilo. Njegov krivo-verski ponos kljubuje in se vzpenja proti temu Albertovemu poročilu, toda razum mu pravi, da sta zmagala Albert in Štefana, zaničevana in uboga apostola one vere, ki jo sovraži, katero hoče uničiti, kar smatra za glavno nalogo svojega življenja. Dopolnila sta junaški čin, pred katerim oblede in se razblinijo v nič vsa njegova dejanja in vse zmage. Ono ubo go dekle ima poleg svojega ju naštva sedaj še krono mučeni-štva, in dal jej je ni nihče drugi, nego on sam, Joahim Hendel, ki je bolj kriv njene smrti kakor pravi morilec, ki naj bi mu poznejši rodovi dajali čast in hvalo, da je smrtni udarec zadal rimski Cerkvi. "Albert! — Čudne reči si ^ nam povedal, ako je res, kar praviš, potem sem se motil o tebi in dekletu, potem ono noč nista v stolpu doprinašala del teme, marveč sta izvršila nadčloveški junaški čin. — In ti sedaj praviš s svojimi ustmi, ki ne poznajo nobene milosti in usmiljenja, da so bila vsa moja dela tema, ti pa in Štefana pa da sta hodila v luči in da je bil Bog z vama, ne pa z menoj. Toda —" njegov hripavi glas je dobil zopet staro silo in moč. Naslonil se je na meč, gorje! na meč, ki ga bo moral v krvavi sodbi dvigniti nad svojim sinom, "povem ti, ne gre tebi, odločevati, s kom je Bog in s'kom ni! Vse, kar sta napravila velikega s Štefano, je bučeč bron in zvoneč zvonec, ker ni bilo zraven ljubezni! Naj vaju kratkovidno ljudstvo tisočkrat slavi kot rešitelja Štajra, medtem ko bo moj ubogi otrok, čigar krvi te tako žeja, o trdosrčni človek, pohabljen in mrtev ležal na odru — ti le nisi pravi učenec Kristusov, in tudi Štefana ni bila, ker oba ne poznata ljubezni, ki je sveti duh človeštva, božji dih." olajšanje mu prinaša smrt, kakor če se strupena pšica izdere iz gnojne rane. Ko je menih rekel : in ki jo je umoril tvoj sin, so morilca zapustile moči in zavest. Jel je omahovati in z roko iskati opore, Štifteger je podpiral opotekaj očega se morilca in je na svojo ramo ujel njegovo glavo, ki je z zaprtimi očmi bila podobna glavi umirajočega človeka, in mu je rekel s hripavim, pridušenim glasom "Kajne, gospod, ubogo, dobro dete, toda storjeno je storjeno, ni nobene pomči več." V bledi grozi je vsa dvorana zrla na nesrečnega mladeniča. Samo oče je proč od njega obrnil svoje oči, tako mu je trgalo srce, da je njegov ubog otrok sedaj zapadel meču, dočim Albert in Štefana stopata na oltarje. Ubijal si je glavo, da bi našel besedo, ali pot, kako bi ovrgel, ali vsaj oslabil Albertovo poročilo, toda zaman, nič mu ne pade v glavo. Menih stoji tu kakor utelešena resnica v svojem trpkem miru, neranljiv in nepobiten. Ob njem se mora zlomiti vsako orožje. — Hendel je to vedel, in odpovedal mu je njegov sicer tako izvrsten duh. Ni našel druge besede, kakor edino, siromašno: "Zakaj nisi tega prej povedal?" "Saj si lahko daš odgovor na to vprašanje," je mirno odgovoril menih. "Ako bi ti bil to povedal prej, bi mi ne bil verjel; saj ne verjameš, da more katolik, povrh še menih, dovršiti kak junaški čin, to morete samo luterani. Preiskoval bi bil, če te ni nalagal menih, dal bi bil izkopati truplo in kuga, katere sva s Štefano hotela obvarovati Štajer, bi bila udarila iz svežega groba in bi si bila poiskala svojih žrtev." Po dvorani zašumi pritrje-valno, spoštljivo mrmranje, Albert nadaljuje: "Ako pa že danes kdo ne verjame, naj se le izkoplje grob; višje kakor zdravje mesta Štajer, kakor vse blaginje sveta stoji čistost Kristusove neveste. Ako mi torej ne verujete, le iz- določil najvišjo in najtežjo kazen. "Nisem ti dolžan, Henrik Hendel, dajati odgovor o tem, kar je bilo v Lincu," je odvrnil Albert. "Toda — pa zvedi! Ni bila v Lincu v tej zadevi, marveč zaradi tvoje ljubezenske ponudbe, hotela je za gotovo vedeti (dasiravno o tem ni prav nič dvomila, ker je bila zaročena Bogu), je-li storila prav, da te je zavrnila, jaz sem ji rekel da." Henriku je padla glava globoko na prsi. Vsaka menihova beseda mu liki nov nož reže v razmesarjeno srce. Bogu zaro- Vse je proč. Njegovo delo razpada v prah. Mrtva deklica in ostriženi menih sta mu izkopala jamo. Večkrat je šel globoko po sapo, preden je izpregovoril; bil je kakor orjak velikan, ki pobit leži na tleh, pa še enkrat preklinjajoč dvigne svoje krvaveče pesti proti nebu, ki ga je hotel napasti: "ODKRITE" NOVO LEPOTO Poskusite to frizuro in vse bo gledalo za vami. Izgledali boste tako mladi in sveži. Jean's Beauty 15706 Holmes Ave. GLenville 8139 Statement of Condition THE NORTH AMERICAN BANK CO. OP CLEVELAND, OHIO June 30, 1943 ASSETS Cash and Due from Banks..........$1,458,519.82 United States Government Obligations....... Loans and Discounts . . Other Bonds and Securities....... Other Assets 724,864.70 794,578.32 262,903.24 7,348.93 $3,248,215.01 Securities carried at $505,773.60 are pledged to secure U S. Government War Loan Accounts as prrmitted by law. LIABILITIES Capital Stock.......? Capital Debentures .... Reserve for Capital Debentures, Interest and Retirement....... Surplus and Undivided Profits......... Deposits.......... U. S. Government War Loan Account . . Other Liabilities..... 100,000.00 65,800.00 3,655.05 72,760.25 2,718,023.42 191,493.75 96,482.54 r s ■a NC A Sic Ija] age z d tan oto I $3,248,215.01 (Member Federal Deposit Insurance Corporation) (Member Cleveland Clearing House Association) D con Pod sed: NE ima bra Ha ; Naznanilo slovenske banke Tem potom se naznanja, da bo banka danes in vsak petek odprta sledeče ure: Od 9:30 dopoldan do 8. ure zvečer. S tem banka nudi veliko ugodnost vsem, ki želijo imeti kakoršno-koli opravilo z banko. THE NORTH AMERICAN BANK CO. LiTJTTLJTJTJTJTjTJTriJTL^^ unnTLTunrmji n_r rJ Razprodaja čevljev S posebnim dovoljenjem OPA bomo razprodali gotove odstotke moških, ženskih in otroških čevljev iz naše zaloge in to BREZ P0INT0V ZA RACI0NIRANJE Prodajali jih bomo po posebno znižani ceni in samo gotovo število. Zato pridite zgodaj, da boste dobili boljšo izbiro. ŽENSKI ČEVLJI SI par ČEVLJI ZA OTROKE IN DEKLETA $1 par MOŠKI ČEVLJI VSEH VRST $2.91 par KUPITE ZDAJ - PRIHRANITE P0INTE - PRIHRANITE DENAR MandeFs Dept. Store (Prej Anton Ogrinc Department Store) 15333 Waterloo Rd.Poleg Slovenskega del. doma Odprto vsak večer razen v sredo zapremo opoldne {Jmruxrinrijmrum Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina" s? K1 V petek, 16. julija od 10. zj. do 9. Sirom naše cele trgovine Remnant Day mi i s sa dos< indv z va je v fejn ^ajt PRI G o THE MAY CO. Bombažno, rayon, volneno blago RAYON PRINTS ZA OBLEKE Ekskluzivni vzorci v nenavadnih kombinacijah barv —natisnjeni na finem rayon blagu. Izvrstno blago, ki se ga bo prodajalo na Remnant dan s prihrankom 41c na vsaki jardi. RAYON CREPE INTRIGUE Pozno-poletne barve; zgodnje jesenske barve. Mehko, lahko rayon-crepe—krasno blago za obleke za nošo ob posebnih dogodkih. PRINT RAYON SHANTUNG Lepo natisnjeno blago, robi z krasnimi vzorci na rayon shantung blagu fine kakovosti. FLANNELA SPUN RAYON Spun rayon, ki izgleda kot, da bi bil vse-volneno blago. Izborno za suits in krojaško umerjene obleke. Preje 1.39 jarda Preje 1.98 jarda Pre! Silit ji , meh Aim kot slad II I v°in 2daj Večj vijo \ Večj; ikakc i laši] j^orj pbr, ivečk sle na zdaj katei »ettis i jarda Perilo - blanketi 3.29—5% VOLNENI BLANKETI Dvojni blanketi z block plaids, 5% volneni in 95% bombažni. Popularne CQ teže za poletno ter dodatno odejo ob mrzlih večerih. Beli z rozasto, zeleno, ■■ modro ali cedar barvo. Mere 66x80 in. razne potrebščin^ 3.98 ČIPKASTI NAMIZNI P* 2' 39c ROČNO DELANI PRTI Ročno delani kitajski filet prti v velikosti, ki so primerne za "end" mizice, za ntfzice za svetilke in za ozadje stolov. Vsakovrstni lepi vzorci. 7.98 APPENZELL DINNER SETI Privlačni Appenzell dinner seti v iz- m* QQ bornih vzorcih, nekoliko zaprašeni. Prti velike mere 72x90 z 8 majhnimi prtičl. MERE 72x90 čipkasti vzorci iz finih tkanin, ki so i. za trajno rabo. Zelo dekorativni vzorci za mize. 39c DUNDEE PLAID BRISA^ fc t] S v, II*, , v V vZel i 29« 3 ZA 1 'ULSTER' IRISH LINEN DAMASK Mere 70x88 inčev . . . preje 8.S0 Damask namizni prti velike mere ter Izvrstne kakovosti Irish linen, tesno tkane, teh vzorcev bomo prenehali imeti v zalogi, so obrobljeni ter za takojšnjo rabo. Izbera raznih vzorcev. 8.98 Prtičl . . . 7.89 ducat Trdne kakovosti plaid brisače, ki so se vedno izkazale kot najbolj popularne med gospodinjami. Bele z zeleno, peach, modro ali zlato barvo. Mere 20x40 in. 39c—70% LINEN BRISAČE, 3 Dobro absorbirajo mokroto in so zelo trpežne brisače za kuhinjo, izdelane so iz 70% kotenine in 30% bombaževine. Robi v zeleni, rdeči ali modri barvi. Mere 17x30 inčev. \ 1 1> I 7 .49 STEVEN'S 'SPRING MAID' RJ Mere 81x99, 72x99, 63x99 . . . preje l-89 THE MAY CO Znane trpežne rjuhe s 140 močnimi, trdnimi sukanci na vsaki Inčl. Velike mere 72x108 ali 81x108 po 1.89 vsaka. Prevlake za vzglavnike mere 45x36 ali 42x36 po 49c vsaka. Se lepo perejo. LINENS AND DOMESTICS ... 4. NADSTRO 1 .0 Ui H K> "i v, C, s K