štev. 1
December 1972
Letnik 1
GENERALNI DIREKTOR PODJETJA — TOMAŽIČ inž. IVO:
NOVICE
Glasilo delovnega kolektiva Mesokombinata »PERUTNINA« Ptuj in njenih kooperantov_
Ob prvi
Naša, uspešno prehojena pot
Naš časopis, ki ima nalogo, da informira vsakega delavca v našem podjetju o delu, nalogah, uspehih, neuspehih, problemih in drugem — je tu. Verjamem, da ga bomo radi prebirali vsi, ki delamo v tem podjetju. Ce je treba reči, da informiranost v naši delovni organizaciji ni bila najboljša, potem verjetno to velja za našega osnovnega proizvajalca. Na delovnem mestu, zlasti tam, kjer je delo v izmenah, in tam, kjer je odsotnost domala vsak dan celodnevna, je informiranje na sestankih zelo težko, je domala nemogoče. Sedaj bo lahko vsak zaposleni vzel časopis, ga prebral doma in se tako informiral o dejavnostih v podjetju kot celoti Časopis bo toliko boljši informator, kolikor več bodo posamezniki v njem sodelovali in nakazovali probleme, rešitve, težave in uspehe.
Morda je prav, da ob tej priložnosti v grobih črtah povemo, kdo smo, kako delamo, kaj smo dosegli in kaj hočemo še doseči.
Naše podjetje ima korenine daleč nazaj, saj je bilo ustanovljeno 1905. leta kot odkupno in predelovalno podjetje za perutnino in divjačino. Takšno dejavnost je opravljalo vse do okupacije; takrat je vključilo še odkup jajc. Ta dejavnost — torej odkup perutnine, jajc in divjačine — je bila za podjetje osnovna dejavnost vse do leta 1960. S tem letom se je naša osnovna dejavnost spremenila v tem, da smo začeli z lastno proizvodnjo in se začeli spreminjati iz odkupnega v proizvodno podjetje. Čeprav je bilo že v času pred 1960. letom doseženih veliko lepih rezultatov, je vendar treba priznati, da se veliki vzpon našega podjetja in izredni rezultati, ki jih dosegamo danes, začnejo s preusmeritvijo na lastno proizvodnjo. Morda je treba omeniti, da ta preusmeritev ni bila lahka. Lahka ni bila predvsem iz dveh razlogov. Prvi je bil, da je podjetje finančno dobro stalo in zato velika večina ni videla nobene potrebe po spremembah. Drugič zaradi tega, ker je bila intenzivna proizvodnja perutnine pri nas še neznana,
vsaka novost, še zlasti^ če ni preizkušena, pa se težko prebija, naleti na odpor. Razumljivo, da tudi v našem kolektivu in izven njega ni bilo drugače. Da pa je vendarle bilo nujno potrebno, ne glede na ovire, začeti spreminjati dejavnosti v podjetju, je bilo na dlani, saj je reja in s tem prodaja kmečke perutnine stagnirala, si našla poti do potrošnika mimo podjetja, potrebe po mesu pa so izredno hitro rasle.
Vendar so bile težave obvladane z različnimi pristopi za odpravljanje ovir in problemov (kot primer bi navedel, da je bilo ustanovljeno podjetje v izgradnji) in danes res lahko trdimo, da smo povsem usneli-
Ce sem ugotovil, da je prehod bil težaven, vendar uspešen, lahko ugotovim približno enako tudi za začetek samega uvajanja proizvodnje. Razumljivo je, če je bila intenzivna proizvodnja pri nas več ali manj neznanka, da tudi ni bilo nikakih kadrov za takšno proizvodnjo. Torej je bilo treba začeti s tistim, kar je bilo na razpolago. Na razpolago pa je bila nekvalificirana delovna sila in smo pač z njo začeli prve korake v proizvodnji. Razumljivo je, da rezultati niso bili vrhunski, vendarle smo se učili in s pritegnitvijo mladih strokovnjakov začeli izboljševati proizvodne rezultate. V sorazmerno zelo kratkem času so se usposobili tako nižji kot visokokvalificirani strokovni kadri. Zopet lahko danes trdim, da se prizadevnosti in hitremu napredku teh kadrov imamo zahvaliti za zelo dobro stanje, katerega imamo sedaj v proizvodnji in zaradi tega tudi v finančnih rezultatih. Sedaj delamo na vseh področjih naše dejavnosti, ki obsega: vzrejni farmi za produkcijo valilnih jajc, valilnico piščancev, farmo piščancev, tovarno krmil, kooperacijsko vzrejo piščancev, klavnico živine s predelavo mesnih izdelkov, servisno in transportno službo ter skupne službe, z mladimi, vendar že preizkušenimi visokokvalificiranimi specialisti. Ti
so v praksi pokazali, da zmorejo tudi najbolj zapletene naloge. Ob strokovnjakih se je močno povečal tudi nivo celotnega kolektiva, tako da ni naloge, ki je ne bi zmogli. Visok nivo celotnega kolektiva, torej vseh zaposlenih, ki so poleg tega še disciplinirani in opravljajo naloge z občutkom odgovornosti, je porok za našo kvalitetno delo in nadaljnji napredek, je porok za kvaliteto naših proizvodov.
Posebno pozornost posvečamo razvoju kooperacije, to je sodelovanju s kmeti pri vzrc-
Tomažič inž. Ivo, generalni direktor podjetja
ji piščancev. Za razvoj tega sodelovanja vlaga podjetje precejšnja sredstva, ker menimo, da je to najhitrejši možen način za večanje proizvodnje, ki je zaradi razdrobljenosti vezan tudi na najmanjši riziko ob kakšnih epidemijah in podobno. Na ta način smo uspeli zelo hitro povečati proizvodnjo, saj že po nekaj letih dela predstavlja osemdeset odstotkov celotne proizvodnje. Prepričan sem, da bo kolektiv kooperacije tudi vnaprej dosegal tako lepe rezultate pri širjenju te proizvodnje
Trditev, da je naša delovna skupnost dosegla v tem sorazmerno kratkem času izjemno dobre rezultate, je popolnoma v skladu z rezultati, ki jih kažejo številke v naših poročilih in v naši bilanci.
Ni namen tega sestavka dokazovati moja izvajanja s številkami, ker bodo o tem pisali drugi člani kolektiva. Moja naloga je samo še ugotoviti to, da nas ti rezultati ni-
so in nas ne bodo uspavali, ampak da so nam edino vzpodbuda za nadaljnje, še boljše delo. Razumljivo je, da je nemogoče stalno napredovati s tako velikimi koraki, kot smo to mi storili doslej. Stopnje rasti naše proizvodnje bodo v prihodnjih letih v zmanjšanih indeksih, vendar rast podjetja bo in mora biti nenehna.
Predvidevamo, da bomo obenem z večanjem naše osnovne proizvodnje povečevali zlasti raznolikost naših končnih proizvodov za trg. Povečani o-snovni proizvodnji, kateri je osnova nova reprodukcijska farma v Kidričevem, mora slediti povečanje kapacitet tovarne krmil, povečanje kapacitet valilnice, povečanje kapacitet vzreje piščancev — predvsem v kooperaciji — in povečanje kapacitet perutninske klavnice. Vemo, da vrsto stvari, ki sem jih naštel za večanje osnov primarne proizvodnje, že uresničujemo. Tako že načrtujemo rekonstrukcijo tovarne krmil, opravljamo rekonstrukcijo perutninske klavnice, ki bo povečana za trikrat, širimo področje kooperacije in zagotovili smo sredstva za investicijsko izgradnjo v kooperaciji.
Da bo naš sortiment proizvodov za trg bolj pester, pa dokončujemo nove kapacitete predelave.
Ce lahko ugotovim, da je naše podjetje največji proizvajalec piščančje proizvodnje v državi, potem je treba vedeti, da to ni bilo doseženo slučajno. Bilo je potrebno veliko odpovedovanja, trdega dela in strokovnega znanja. Take dosežke je lahko dosege! samo kolektiv in posamezniki, ki so bili pripravljeni dati vse od sebe za napredek podjetja, za njegovo trdno sedanjost in z jasno usmeritvijo v bodočnost. Trdim, da je vse, kar smo do-sedaj storili, dobro izhodišče za bodoče, še boljše delo. Tako je dana sedanjemu in v bodoče še razširjenemu delovnemu kolektivu dovolj svetla perspektiva.
Rečemo lahko, da se je izplačalo delati in žrtvovati za to, kar smo storili, za dobro
(Nadaljevanje na 3. strani)
V Ks LS l/i/1 v l/ •
Imeti svoj časopis — redno ali občasno — je za vsak kolektiv zelo pomembno. Ne zato, ker prav zdaj dosti govorimo o potrebi, da so delovni ljudje informirani o tem ali onem v podjetju, o delu, uspehih, neuspehih in podobnem, temveč zato, ker je tak časopis kljub temu, da je lokalen — podjetniški, vendarle povsem javen. Ta njegova javnost nam nalaga veliko nalog in resnega dela. Morda je ravno prav, da sovpada njegovo rojstvo v čas, ko tudi naša družba na novo resno in temeljito ureja svoje vrste in bo to lahko v mnogočem v pomoč tudi nam.
Kaj pravzaprav želimo z našim listom? Kaj so glavne naloge lista in kdo bo sodeloval v njem?
List je naš, zato smo vsi bralci in prav bi bilo, da tudi vsi dopisujemo vanj, usa/c s svojega konca! Ce rečem vsi, potem mislim na vse člane našega kolektiva in seveda tudi na vse naše kooperante. Ker se nam našega dela dose-daj ni treba sramovati, ker je bilo mnogo več uspehov kot neuspehov, nam ne bo prav nič nerodno, da bodo brali o nas in našem delu tudi naši poslovni partnerji in sorodna podjetja, ki so že sedaj izrazila željo po izmenjavi listov ali dostavi našega. Pisanje v listu bomo honorirali tako, kot imajo to urejeno tudi drugod.
List naj bi nas informiral, naj bi nas združeval, zlasti dislocirane enote po vsej domovini, naj bi polemiziral, toda tudi usmerjati in vzgajati nas mora. Te naloge pa mu v grobem dajejo tudi že vsebino. Po listu bomo v bodoče lahko mnogo bolje seznanjeni z vsemi internimi akti — že od o-snutkov naprej do končno sprejetih oblik. Bolje bomo spoznali delo naših sodelavcev v najrazličnejših obratih, na delovnih mestih in podobno.
Ker upam, da bo vedno dovolj snovi in člankov, smo si zamislili v časopisu poleg občasnih rubrik tudi nekaj stalnih. Splošna z najaktualnejšimi temami, stalna rubrika za kooperante, kronika, strokovna rubrika, rubrika o~ delu družb eno-političnih organizacij in občasne priloge.
Ko bo že kaj več izkušenj pri delu in tudi vaših pripomb, ki jih pričakujemo, pa bo morda laže dati časopisu dokončno podobo, mu skrojiti pravo suknjo in mu vdahniti življenje.
Za začetek bo list izhajal občasno, prav pa bi bilo, da bi postal čimprej reden mesečnik. Tiskali ga bomo v »Pomurskem tisku« v Murski Soboti v 1000 izvodih in ga boste prejemali brezplačno.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Letošnji poslovni rezultati in osnove gospodarskega načrta za leto 1973
OHRABRENI IN Z ZAVIHANIMI ROKAVI - V NOV0 1973.!
Letošnji poslovni rezultati
Pri oceni letošnjih poslovnih rezultatov moramo upoštevati pogoje, v katerih je to poslovanje bilo uresničevano. Če tega ne storimo, bo naša ocena nerealna.
Činitelji, ki so pogojevali dejavnost podjetja v letu 1972, so dvojni: notranji, ki izhajajo iz. odločitev organov upravljanja podjetja, in zunanji, na katere podjetje ni moglo vplivati.
Notranji činitelji izhajajo iz dejstva, da obstoječe proizvodne zmogljivosti domala 100 °/o izkoriščamo, nove pa šele gradimo. Nove kapacitete postopoma stavljamo v obratovanje, njihove zmogljivosti so praviloma večje od zmogljivosti o-stalih delov podjetja. Zaradi tega prihaja začasno do neskladnosti. Tak pojav je nujen. Nesmotrno bi bilo hkrati v enakem obsegu povečevati proizvodne zmogljivosti podjetja.
Pričeli smo z izgradnjo nove farme nesnic v Kidričevem, z rekonstrukcijo in modernizacijo perutninske klavnice. Zaradi tega smo nekoliko manj vlagali v nove objekte za pitanje piščancev — gradili hleve.
Od zunanjih činiteljev je na poslovanje podjetja najbolj vplivala splošna politika cen. Cene surovinam (koruze, uvozne surovine .. .) so se oblikovale na osnovi ponudbe in povpraševanja in so stalno rasle. Cene perutninskega mesa so ostale nespremenjene od julija 1971 do julija 1972.
Prvi in drugi činitelji so nam onemogočili rast proizvodnje, kot smo je bili vajeni v preteklih letih. Brez novih objektov nismo mogli povečevati proizvodnje. Politika cen je povzročila, da so- nekateri kooperanti, zaradi stagnacije zaslužkov, opustili pitanje piščancev.
Pri natančnejši analizi lahko ugotovimo, da je naša perutninska klavnica ena od največjih tovarn v ptujski občini in da ima res vse značilnosti industrijske proizvodnje. Od drugih tovarn se razlikuje le po tem, da nima tako visokega dimnika in da je odgo-v_°rnost za surovino (žive piščance), za proizvode in za odpadke težja in da mora to odgovornost čutiti, dojemati in deliti sleherni član delovne skupnosti.
Naša tovarna na Zagrebški cesti je bila zgrajena pred šestimi leti in je začela obratovati maja 1967. Prej smo pridelovali perutninsko meso v starih prostorih,' najprej ročno, pozneje Judi strojne.. Prostori na Ljutomerski cesti so postali premajhni za naglo
Toda, ne glede na omenjena dejstva, pričakujemo, da bomo v letu 1972 V perutninskem sektorju povečali fizični obseg proizvodnje, v primerjavi z nivojem proizvodnje v letu 1971 — za 7,5 %>, v mesnem sektorju pa za 4,5 °/c. Največji porast bomo dosegli pri pitanju piščancev v lastnih far-
Glavni finančni kazalci
širjenje perutninske vzreje pri kooperantih. Naglemu razvoju vzreje smo komaj sledili-Leta 1967. sami nismo verjeli, da bo zmogljivost nove tovarne 2.000 piščancev na uro kmalu izkoriščena. Že leta 1970 smo 1. junija uvedli drugo izmeno. V letu 1973 pa bi morali uvesti že tretjo izmeno, če ne bi ravnokar pripravljali rekonstrukcijo zmogljivosti od 2000 na 6000 piščancev na uro. Rekonstrukcija in velika vlaganja potekajo že dve leti in bodo v glavnem končana naslednje leto.
Po letih smo pridelali v naši tovarni naslednje količine perutninskega mesa:
mah in sicer za 37 °/o, najmanj v tovarni močnih krmil — za 1 °/o. Tovarna močnih krmil ne more povečati proizvodnje zaradi polne zaposlenosti, čeravno je ta skromna rast posledica tudi izpada prodaje krmil nekooperantom. Prodajo je zavirala splošna politika cen.
kvalitete, pri nas ni le geslo. Zavedali smo se, da večjih gospodarskih učinkov ne bomo mogli doseči z večanjem proizvodnje, ker za to nismo imeli pogojev, ampak predvsem s kvalitetnejšim delom v vseh fazah reprodukcijskega procesa.
V marsičem smo uspeli: novosti v tehnološki fazi proizvodnje so uspele. Povečali smo nesnost, povečali valilnost jajc, zmanjšali pogin piščancev in zmanjšali porabo krmil na e-noto teže piščanca. Produktivnost dela podjetja kot celote smo tudi povečali.
S selektivno prodajno politiko smo skrajšali prodajne poti in s tem zmanjšali transportne stroške. Poseben uspeh ugotavljamo pri znižanju terjatev do kupcev, kar nam je omogočilo, da smo stalno likvidni.
Z doseženimi uspehi še seveda nismo zadovoljni. Imamo še precej nerešenih problemov in s tem tudi možnosti za še večjo gospodarnost. Z delno ureditvijo cen so bistve-
no porasli dohodki kooperantov. Hlevi kooperantov so polni. Njihovo število stalno narašča.
Osebni dohodki
Tudi letos imamo, oziroma smo imeli, težave glede osebnih dohodkov. V prvem polletju smo zaradi politike cen izgubili nad dva milijona din dohodka. Zaradi tega smo smeli po samoupravnem sporazumu izplačevati le kalkulativ-ne osebne dohodke. Sele koncem septembra smo dosegli razmerje delitve dohodka na sklade in osebne dohodke, razmerje, katerega zahteva samoupravni sporazum. Pozneje se je to razmerje izboljšalo, tako da smo lahko izplačali del osebnih dohodkov tudi iz stimulacije.
Nove investicije
V	letu 1972 nadaljujemo z rekonstrukcijo in modernizacijo perutninske klavnice s predelavo ter z izgradnjo nove farme nesnic v Kidričevem. V klavnici so gradbena dela dovršena. Sedaj montiramo del opreme in instalacije. Ostalo opremo smo naročili in bo prispela v podjetje v začetku prihodnjega leta.
23. avgusta je pričela obratovati druga skupina šestih objektov v farmi Kidričevo. Dovršitev okrog 8.000.000 din vredne investicije, v razmeroma kratkem času, pomeni delovno zmago vsega kolektiva.
Osnove za gospodarski načrt
za leto 1973
O osnovah za gospodarski načrt za leto 1973 sta razpravljala Izvršilni odbor za poslovne zadeve in DS.
Delavski svet je na seji v novembru snrejel sklepe o o-snovnih ciljih, ki jih moramo doseči v letu 1973. Strokovne službe morajo te cilje v predlogu načrta za leto 1973 obdelati in najti najboljše rešitve za njihovo realizacijo.
Delavski svet je sprejel varianto osnutka proizvodnega načrta, ki omogoča največjo proizvodnjo v letu 1973. V perutninskem sektorju bi naj bila večja proizvodnja za 11,1 %>, v mesnem sektorju pa za 5 °/o.
Najbolj bomo povečali pitanje piščancev v kooperaciji, za nad 1.000:060 kom. To povečanje nam bodo omogočili novi objekti farme nesnic v Kidričevem, kakor tudi večkratno povečanje kapacitete na novi liniji klanja v perutninski klavnici.
Povečanje pitanja piščancev v kooperaciji izhaja iz sofinanciranih objektov, ki so še v fazi izgradnje. V letu 1973 načrtujemo skupaj s kooperanti: na novo zgraditi in adaptirati objekte v skupni vrednosti 21.000.000 din. Večji del teh objektov bo pričelo obratovati šele v letu 1974.
V	letu 1973 bomo zaključili z rekonstrukcijo klavnice. Pričeli bomo s poizkusno proizvodnjo izdelkov višje stopnje predelave.
V	Kidričevem bomo nadaljevali z izgradnjo tretje in morda tudi četrte skupine objektov. Z obratovanjem bo pričela tudi kafilerija, od katere si mnogo obetamo.
Vsi ti cilji pa ne bodo lahko dosegljivi. Tudi leto 1973 bo, kakor je bilo leto 1972, leto preizkušenj. Tudi v bodoče bomo morali povečevati produktivnost dela, še bolj bomo morali varčevati z materialom in delovnimi sredstvi.
Ob nespremenjenih zunanjih činiteljih, ohrabreni in z zavihanimi rokavi lahko smelo stopimo v leto 1973!
M. B.
T0VW PERUTNINSKEM MESU NK ZAGREBŠKI GESTI
Priznati moram, da naslova nisem stresel kar iz rokava. Veliko sem razmišljal, kakšen bi bil najprimernejši. Pri tem so mi pomagali angleški perutninarji, kateri danes ne rečejo perutninski klavnici drugače kot »factory« ali po naše »tovarna«.
Leta 1967 Leta 1968 Leta 1969 Leta 1970 Leta 1971
2.400 ton ali okrog 3.919 ton ali okrog 4.890 ton ali okrog 6.939 ton ali okrog 8.430 ton ali okrog
2.0	milijona kom. 3,2 milijona kom.
4.0	milijona kom. 5,7 milijona kom.
7.0	milijona kom.
Leta 1972 nad 9.000 ton ali okrog 7,5 milijona kom. Vsega
35.580 ton
29,4 milijona kom.
Leta 1966 je bilo v stari tovarni pridelano 2.342 ton, torej ne veliko manj, kot v novi tovditii ieta 166%, Rilo je več razlogov, da smo takrat stagnirali. Važnejši je bil zanesljivo v neurejenem tržišču. Prodaja je padla, padale so cene, zaloge pa so leta 1967 narasle na 600.000 kg. Prav tako smo leta 1967 doživeli okužbo farme s kugo. Eden od razlogov je bila tudi slaba pripravljenost in organizacija dela v novi tovarni, šibka kadrovska struktura in neobvladanje posameznih delovnih faz. Vsi smo takrat ostrmeli nad nizko produktivnostjo v novih pogojih delai. Spominjam se, da je bilo takrat nad 100 zaposlenih, zmogljivost pa je bila na-
mesto pričakovanih 2,000 le 1.400 na uro. Problemi organizacije, koordinacije, sinhronizacije, Lniormiranosti, proučevanja, komuniciranja in zadovoljstva nas spremljajo od vsega začetka do danes. Pri tako hitrem razvoju, saj se je proizvodnja v petih letih povečala za štirikrat, so takšni problemi tudi razumljivi. Na j večjo organizacijsko krizo in konflikt smo doživeli zlasti leta 1969, ko je bilo v drugi polovici leta več piščancev vzrejenih, kot smo jih lahko predelali v eni izmeni. Na papirju smo zmogljivosti uskladili z vzrejnimi količinami, v praksi pa ne. Tako smo v začetku leta 1969 predelali v eni de-(Nadaljevanje na 3. strani)
v 000 N din V letu	Ocena	Indeks
1971	1972	72/71
Celotni dohodek	323.880	400.000	124
Amortizacija	20.902	17.500	84
Osebni dohodki	15.796	18.750	119
Ostanek dohodka	? 925	15.000	380
Pri 7 °/q povečanju fizičnegapospešene amortizacije,
obsega proizvodnje in povečanju trgovinske dejavnosti bomo celotni dohodek povečali za 24 °/o. Iz podatkov v devetmesečnem poslovanju kmetijstva v občini izihaja, da je »Perutnina« dosegla 57 °/o celotnega dohodka kmetijskih organizacij v občini.
Tudi letos so se organi u-pravljanja odločili za politiko
dar v manjši meri kot lani.
Ocenjujemo, da bomo letos dosegli 32.500.000 din bruto a-kumulacije, kar je za 30 %> več 'kot lani. Finančni rezultat se je bistveno izboljšal šele v drugem polletju. Poleg ureditve cen. je to posledica ukrepov, za katere smo se odločili V začetku leta. Leto 1972 — leto
TEKOČI TRAK v perutninski klavnici
2 PP — NOVICE
love vzrejne kapacitete kooperantov v 1973.
Mesokombinat »PERUTNINA« je v letošnjem drugem polletju po hranilno-kreditni službi zagotovil bančna in lastna sre dstva v znesku 5,915.000 din.
Razpoložljiva sredstva so ; strogo namenska in sicer za novogradnjo in adaptacijo objektov za vzrejo piščancev — brojlerjev. Na podlagi odobrenih sredstev je hranilno-kreditni odbor v drugem polletju na 4 sejah obravnaval nad 70 prošenj posameznikov in doslej odobril dolgoročne kredite vsem tistim prosilcem, ki so izpolnjevali naslednje pogoje in sicer: da imajo:
1)	dostopno cesto v vsakem letnem času do objekta — za tovorni avto promet;
:2) na razpolago dovolj dobre pitne vode za oskrbo piščancev ;
-3) veselje do te proizvodnje;
4)	možnost za priključek električne energije;
5)	lokacijsko dovoljenje za novogradnjo in izjavo elektro gospodarstva o preskrbi z električno energijo;
»S) lastno udeležbo graditelja z:
a)	kompletnim lesom za o-strešje poslopja,
b)	gramozom, mivko,
c)	prevoze materiala,
d)	delovno silo pri gradnji, 7) gradbeno zemljišče.
Interesenti za novogradnjo, ki izpolnjujejo navedene pogoje, lahko za vhlevljemega piščanca dobijo največ 17 din kredita. To pomeni, da za novogradnjo objekta s kapaciteto 10.000 kom. lahko koristijo za nabavo materiala 170.000 din ali za novogradnjo objekta s kapaciteto 5.000 kom. največ
85.000	din. Odplačilna doba znaša 8 do 10 let, kar je zelo ugodno.
Interesenti, ki razpolagajo s starimi gospodarskimi poslopji in bi jih želeli preurediti v prostore za vzrejo brojlerjev, lahko prav tako koristijo dolgoročni kredit po 8,50 din na vsakega nanovo vhlevlj enega piščanca — s pogojem, da je najmanjša kapaciteta takega prostora vsaj 2.500 kom. v e-nem turnusu ali okrog 180 mJ koristne površine.
Prednost vlaganja sredstev v objekte za vzrejo piščancev
so zanesljivo velike, saj vsak rejec lahko 5-krat letno vložena sredstva obrne in tako vsaka 2 in pol meseca dobi »plačo«.
Najbolj zaželeni so objekti s kapaciteto 10.000 kom. v turnusu s pritlično izvedbo zaradi možnosti za uvedbo delne mehanizacije pri čiščenju objekta ali varianta za novogradnjo objekta za 5.000 kom. vendar tako lociranega, da je možno kadarkoli dograditi prizidek še za nadaljnjih 5.000 kom.
Tipski gradbeni načrt s stroškovnikom potrebnega gradbenega materiala je za vsakega investitorja na razpolago.
Pismeng prošnje za sofinanciranje objektov za novogradnje ali za preureditev poslopij za vzrejo brojlerjev še naprej sprejema obrat »Kooperacija« Hajdina, kjer lahko dobijo kooperanti tudi vse ostale informacije v zvezi z novogradnjami.
REISMAN ing. Jože
KONČNI IZDELEK — prodaja v lastni mesnici na Miklošičevi v Ptuju
mim PEMITBA MESA DA ZAGREBŠKI CESTI
(Nadaljevanje s 2. strani)
lovni uri vseh zaposlenih 14 piščancev, decembra pa že 20 piščancev. Tega leta smo namreč imeli ob koncu novembra zelo buren sestanek kolektiva, kjer smo ugotovili, da je vzrok za vsakodnevno podaljšanje dela in s tem — vzrok za konflikt — v nedoseganju planiškega normativa dela. Po sestanku smo povečali hitrost fraku in čez mesec dni smo
Leta	Kom.	Verižni
	pišč.	indeks
1968	170.000	100 %
1969	182.000	107 °/o
1970	310.000	170 °/o
1971	414.000	133 %
1972	540.000	130 Vo
dosegli	zmogljivost	2.000 pl-
Razvidno je, da smo tu zelo hitro napredovali. To pa po zaslugi velikih vlaganj v kooperacijsko proizvodnjo, kjer je vedno več hlevov, kateri imajo pogoje za zimsko intenzivno vzrejo. Zato predvidevamo, da se bo sezonalnost v doglednem času izenačevala, nezadovoljstvo pa bo v tem pogledu odpravljeno.
Ves ta čas smo se ubadali tudi s številnimi načini obdelave. V letu 1967 je bila večina obdelave še klasična, priprava za kuho je počasneje prodirala, kot smo pričakovali. Vmes smo si izmislili še »turško« obdelavo. To je seveda motilo organizacijo dela in vnašalo obrtniške elemente v tipično industrijski proces. Danes imamo povsem osvojeno tržišče s piščanci, pripravljenimi za kuho. V glavnem jih prodajamo v svežem stanju. Zaposlenih pa nas je povprečno 170.
Takšna je v kratkem prehojena pot v manj kot v šestih letih. Ni nam težko priznati napak, ker smo ustvarili veliko in ker smo se vedno trudili, skupno z vodstvom podjetja odklanjali male napake, da bi lahko realizirali velike naloge. Pri tem pa ne smemo pozabiti bogatih izkušenj, katere nam morajo biti šola za bodočnost. Ne smemo dovoliti, ► da se nam bodo enake napa-
ščancev na uro. To priučeva-nje je trajalo torej nad dve leti.
Nezadovoljstvo je povzročalo, povzroča in bo verjetno še vnaprej povzročalo sezonsko nihanje proizvodnje. V zimskem času in zgodaj spomladi je nižja proizvodnja, v poletnem in jesenskem času pa višja. V mesecu januarju smo predelali:
Indeks
100 »/o 107 °/o 182 °/o 243 »/o 317 %>
ke ponavljale. Kvaliteta dela, nizki stroški proizvodnje, optimalna disciplina in produktivnost so bili glavni dejavniki naše skrbi in morajo ostati tudi v bodočnosti.
Leto 1973 bo predstavljalo novo prelomnico v življenju in delu kolektiva naše tovarne. Naloge, ki so pred nami, niso male in enostavne. Tovarna bo dobila evropske dimenzije. Potrebno bo spremeniti organizacijo dela, prilagoditi se novi hitrosti traku, novim strojem in novemu tempu. Že sedaj pozimi moramo začeti z večjim priučevanjem na različnih delovnih mestih. Na traku in v pakirnici bo moral vsak zaposleni obvladati vsaj štiri različne operacije dela, zaradi lažjega prilagajanja, zaradi odpravljanja monotonosti in zaradi prožnejše organizacije.
V letu 1973 nameravamo preiti zopet na eno izmeno. Zmogljivost bomo povečali od sedanjih 2.000 na 6.000 piščancev na uro. V prvem letu predvidevamo in tudi planiramo, da bomo dosegli le 5.000 piščancev na uro. Za vse nas se bo veliko spremenilo. Prišli bodo še novi strokovnjaki, verjetno tudi novi delavci. K sedanji .opremi nameravamo nabaviti v doglednem času še stroj za avtomatsko klanje, stroj za rezanje vratne
kožice, stroj za trganje vratov, sistem za transport krvi, pištole za izrez anusa in druge. Čez nekaj let morda avtomatski eviscerator! Gradimo novo kafilerijo, v katero bomo po ceveh transportirali vse odpadke iz tovarne, poginule živali iz farm in zamrtke iz valilnice. To bomo predelali v koristno mesno-perno moko. Trak v nečistem delu bo tekel trikrat hitreje od sedanjega. Pripravljamo študijo za uvedbo novega načina transporta piščancev iz farm v tovarno, tako, da bi bile gajbe stabilne na kamionu. S tem bo odpadlo v tovarni in na farmah težko razkladanje in nakladanje gajb. V evisceraciji bomo imeli dva trakova s 50 odst. večjo hitrostjo od sedanjega. Drobpvino bomo hladili v hladni vodi, pakirali pa s strojem. Pakirnico bomo prestavili v nove prostore, kupili bomo novo sortirno tehtnico. Začeli bomo tudi z raznimi vrstami obdelave in predelave perutninskega mesa.
Daša,
(Nadaljevanje s 1. strani)
delovne in družbene skupnosti. Koristi, ki so v tem, da imamo zanesljivo delovno mesto, z zadovoljivim zaslužkom. Ustvarili smo vrsto novih delovnih mest, kar je velikega pomena za ta kraj in za še zaostalo občino, ki so ji nova delovna mesta še kako potrebna. Ni potrebno poudarjati tudi tega, da piščančje meso, ki ga proizvedemo, prodajamo po celi državi in da je važno dopolnilo ostalemu mesu.
Tudi letošnje leto bomo, kakor vsa predhodna, uspešno zaključili. Če nismo uspeli povsem realizirati našega povečanega programa, za to ni
Veliko novosti in sprememb v letu 1973 bi še lahko našteval. Zamisliti se moramo, da bodo vse te spremembe uresničevane v enem samem letu! To bo velik napor za vse nas. Zato se moramo v kratkem času temeljito pripraviti na ta trenutek, ki bo pomenil novo etapo — ne samo za našo tovarno, temveč za celo podjetje, kot tudi za občino in celotno našo družbo.
Posameznikom bo rekonstrukcija pomenila spremembo v življenju, na katero se bo potrebno navaditi. Prepričan sem, da _bomo, kot vselej doslej, tudi tokrat z voljo premagali začetne težave. Želim, da bi bil prehod uspešen, brez bolečin in hitrejši, kot so bili vsi dosedanji. Vsi skupaj imamo že toliko izkušenj, da bomo z večjim razumevanjem in sodelovanjem premagali oviro, ki je danes popolnoma še ne čutimo, je pa neizbežna in tik pred nami!
Slavko Brglez
glavna krivda na nas. Ob pogojih, ki so bili v prvem polletju, nismo mogli napraviti večjega skoka naprej, kot smo to želeli. Vendar pa je dejstvo, da smo prekoračili proizvodnjo leta 1971 kljub vsem težavam ,čeprav malenkostno, velik uspeh. Velik uspeh je zaradi tega, ker so bile naše prodajne cene zamrznjene do julija, cene reprodukcijskega materiala, katerega smo kupovali, pa proste in so vrtoglavo rasle, zlasti cena koruze in u-vozne surovine. Zaradi takega stanja je postajala proizvodnja neinteresantna in je približno četrtina kooperantov opustila proizvodnjo. V dru-
Ob prvi številki
(Nadaljevanje s 1. strani)
Naj vam predstavim še u-redniški odbor.
Člani uredniškega odbora:
Franc TOMANIČ — odgovorni urednik
Martin BERDEN — član Djuro BOJ — član Slavko BRGLEZ — član Jakob BUTOLEN — član Drago ČATER — član Franc KAC — član Franc KOVAČIČ — član Franc VRABER — član
Ker je vsak začetek težak, prosimo, da sprejmete začetne napake in spodrsljaje dobrohotno. S sodelovanjem vseh članov kolektiva bo postal list resnično naše glasilo, kar si vsi tudi želimo.
FRANC TOMANIČ
gem delu leta se je zadeva sicer popravila v naše dobro, vendar zamujenega ni bilo mogoče več povsem nadoknaditi. Tako nam ostaja naloga, da v prihodnjih letih to nadoknadimo.
ngoir,. r
Želim vsakemu članu našega kolektiva ob prihodu novega leta 1973 vse najboljše v njegovem zasebnem oživljen ju in da bi s skupnimi močmi izpolnili vse, kar smo si zadali y naslednjem letu, za dobrobit nas samih, za dobrobit podjetja in za dobrobit vse naše družbene skupnosti.
TOMAŽIČ inž. Ivo generalni direktor
uspešno prehojena pot
pp — NOVICE 3
DELOVANJE OO ZKS MESOKOMBINATA »PERUTNINA« PTUJ V ZVEZI S PISMOM PREDSEDNIKA ZKJ IN IZVRŠNEGA BIROJA:
KRITIČNE IN SAMOKRITIČNE OCENE
Z realizacijo nalog iz pisma predsednika Pita in Izvršnega biroja ZKJ smo v Mesokom-binatu »Perutnina« Ptuj začeli z vso resnostjo, zavedajoč se, da le izostren kurz in povečana politična odgovornost članov ZK ustrezata sedanji vlogi in nalogam Zveze komunistov.
Izhajajoč iz te orientacije, nam je pismo v tem času za-res dobrodošlo, saj smo v njem dobili oporo za premagovanje lastnih slabosti, ki so se nam nakopičile v obdobju politične ohlapnosti in tolerantnosti do raznih družbenih anomalij.
O nalogah iz pisma smo razpravljali na dveh zaporednih sestankih, pri čemer smo se orientirali le na lastne probleme in slabosti.
Na prvem sestanku smo tako analizirali delovanje in u-činkovitost osnovne organizacije^ ZK kot celote in njene družbene vloge v podjetju, pri čemer smo ugotovili, da je bi-' lo opaziti v organizaciji v zadnjem obdobju določen pozitivni razvoj in napredek pri aktivnosti in disciplini članov, da pa z določenim stanjem še zdaleč nismo zadovoljni. Nakazana in sprejeta je bila usmeritev: organizacija ZK mora v tem in prihodnjem obdobju postati veliko bolj operativen organ, ki mora preiti o"cl načelnih razprav k reševanju konkretnih političnih akcij, vseh tistih vprašanj:, ki so bistvenega pomena za delovno skupnost in nadaljnji razvoj podjetja. Pri tem je bila poudarjena zlasti potreba po veliko večji naslonitvi organizacije na bazo, t.j. na širši kolektiv, in večji aktivnosti članov v delovnih sredinah, kjer delajo. Nadalje smo se dogovorili, da naj vsakemu sestan-i v. bodoče sledijo določeni sklepi, ki morajo veliko bolj obvezovati vse člane Zveze komunistov kot doslej, zlasti pa se konkretne nosilce posamez-mh nalog, katere bo potrebno v bodoče zadolžiti za vsak sklep posebej. Sprejeti sklepi m stališča političnega značaja morajo tudi bolj obvezovati druge strukture in posameznike v podjetju, ki po samoupravni ali upravno-vodstveni poti usmerjajo in vodijo politiko podjetja.
. Drugi sestanek o pismu je zajel kritično in samokritično oceno dela in aktivnosti vsakega posameznega člana ZK m njegov moralno-politični odnos do osnovne organizacije lrJ Politike ZKJ nasploh. Pre-srno zlasti, kaj kdo politično dela, kako dela dn ali je delo posameznikov v skladu z moralno-političnimi normami Zveze komunistov. Čla-n\ 80 ^ tei Priložnosti iz-^kh popolno podporo politiki Zveze komunistov in izpričali pripravljenost za aktivnejše delo v njej. S tem v zvezi je bil sprejet tudi osnutek dopolnil akcijskega programa osnovne organizacije, ki med drugim zajema:
1)	ukrepe za pospešeno uresničevanje ustavnih dopolnil v podjetju;
2)	ukrepe za boljše akcijske stike ZK z djlavci podjetja, t.j. z bazo;
3)	ukrepe za aktivnejšo vlogo mlade generacije v podjetju, z nalogo: takoj formirati mladinski aktiv;
4)	prevzem dodatne odgovornosti za adekvatne j še reševanje kadrovske, socialne in stanovanjske politike v podjetju.
Splošna ocena razpoloženja delovnih ljudi v podjetju po pismu je taka, da javno večina pozdravlja pisemska stališča in pričakuje od njih dosti, zlasti to, da bodo prinesla v naše življenje več reda in discipline ter hitrejše razreševanje družbenih problemov in anomalij, čeprav določen del ljudi misli tudi drugače, da
pisma ne bomo uspeli realizirati, da bomo na tej poti popuščali in da so to sistemske težave, katerim nismo kos itd. Med članstvom ZK takih ali podobnih odklonov ni bilo o-paziti, ampak se je v teh vrstah povečala pripravljenost za a-bcijo; morda gre pri tem le za delno nerazumevanje bistva sedanje in bodoče vloge ZK — ob pomisleku, da se vračamo v delovnih metodah na prejšnja pota.
Glede ekonomskih odnosov in politike stabilizacije je tre-
Tokrat smo izbrali in zapisali nekaj zanimivosti iz življenja in dela kooperanta Franca Zadravca iz Janežovec 9.
Dohitel sem ga pred njegovo prijazno domačijo, ko je ravno prevažal skoblance za naslednjo vhlevitev piščancev, katere bo vhlevil v drugi polovici januarja. Takoj je potožil, da je skoblance zelo težko dobiti. Tako mora velikokrat spraševati na vseh kon-
cih in krajih, da jih lahko nabavi. Tokrat so mu jih prodali pri »Gradnjah« — za kar precej naloženo kripo, katero sta s težavo vlekli dve lepo rejeni kravi.
Nato sva začela z najinim pogovorom. Pripovedoval je o svojem življenju, o svoji družini, o delu in o gospodarjenju. Pred devetimi leti se je s sedemčlansko družino preselil iz Prekmurja v Janežovce. V Lipi pri Beltincih je prodal svoje 2-hektarsko posestvo, na katerem ni mogel več živeti. Slučajno je zvedel, da je na
ba omeniti, da smo tem vprašanjem v podjetju posvečali vedno največ pozornosti. Kot dobri gospodarji, ki se reformsko obnašamo vseskozi, nas novi ostrejši ukrepi, zlasti o odpravi nelikvidnosti, ne morejo prizadeti, ampak nasprotno pričakujemo od njih le koristi ob zmanjšanju dolžnikov.
SPREJEMANJE V ZK
V osnovni organizaciji smo si v začetku leta zadali nalogo, da bomo v 1972. letu povečali organizacijo za najmanj
prodaj kmetija v Janežovcih. Takoj mu je bila všeč in se je odločil za nakup. Tukaj ima zdaj 10 ha zemije, 3 ha gozda in 7 ha obdelovalne zemlje, od katere je 3 ha orne, ostalo pa so travniki. Na njivah prideluje v glavnem le silažno koruzo in deteljo. Za svoje potrebe pridela še malo krompirja, zelja in zelenjave. S svojo, zdaj okrnjeno družino prebiva v stari hiši. V starih hlevih redi 15 glav živine, med
katero je 6 krav molznic, o-stalo pa so teleta in pitanci.
10 novih članov. Za realizacijo te naloge se sicer prizadevamo, ne vemo pa, če nas ne bo leto prehitelo. S par tovariši smo se že dokončno dogovorili za sprejem, medtem ko razgovori z drugimi potencialnimi kandidati še potekajo. Upamo, da bomo v krajšem času to nalogo vsaj delno u-resničili.
Mislimo, da je sedaj situacija ugodna za širitev ZK. Delavci se s politiko ZK strinjajo, zadržki so le v religioznih predsodkih, medtem ko je pri tehnični inteligenci opaziti ko-modnost in nepripravljenost za dodatno izvenpoklicno angažiranje. Osnovna organizacija
dela kooperantov.
Tesno ob gospodarskem poslopju je zgradil nov objekt za rejo piščancev, kjer v dveh etažah redi okoli 11.000 piščancev. Ta objekt je zgradil v lanskem letu, delno s kreditom, ki mu ga je odobrila »Perutnina« Ptuj. Kooperant »Perutnine« je že od leta 1967 in je od takrat do danes oddal 240 ton živih piščancev ali primerjalno — kakih 500 govejih pitancev. V prvem letu je vzredil šele 10 ton piščancev, nato pa je vsako leto podvojil proizvodnjo. Na leto vzredi za prodajo tudi od 3 do 5 pitancev in odda 10.000 1 mleka v zbiralnico.
Pri delu mu pomaga lahko le žena. Ima sicer 5 sinov. Starejši služi vojaški rok, e-den se uči v Kranju za mlekarski poklic, tretji v Mariboru za trgovca, mlajša dva pa še hodita v osemletko.
Dela na posestvu, pri živini in piščancih nikoli ne zmanjka. Zato morata z ženo delati povprečno po 16 ur na dan. Prostih sobot in nedelj sploh ne poznata.
Franc Zadravec ima pred seboj vse polno načrtov.
Najbolj si želi, da se mu sin vrne čimprej iz JLA. Na domačiji je potrebno marsikaj urediti: zgraditi nov hlev za živino, senik za seno in silos za koruzo. Tudi hiša bo kmalu potrebna večjih popravil. Nujno bo potrebno tudi misliti na nakup traktorja s priključki in krmilnega traku v objektu ,za rejo piščancev. Nekaj strojev sicer že imajo pri hiši: kosilnico, obračalnik, sejalnico za koruzo in drugo manjšo mehanizacijo. Čeprav dobro gospodarijo in tudi zaslužijo, so morali dosedaj denar vračati za kredite, šolanje otrok pa tudi nekaj stane.
Na vprašanje, kako je zadovoljen z zaslužkom, je Zadravec povedal, da je zadovoljen, da lepo zasluži; poudaril pa je, da je ta njegov zaslužek resnično zaslužen, ker dela zelo dosti, ne pozna prostih sobot in dopustov, čeprav bi tudi
je na zadnjem sestanku napravila določen pritisk na vodilne gtrukture v podjetju, ki se-ponašajo apolitično, ker nam tudi to ovira uspešnejše kadrovanje in pridobivanje novih članov.
Zavzeli smo tako stališče, da tisti tovariši, ki vodijo delovne ljudi, ne morejo in ne smejo biti politično indiferentni, pač pa zahtevamo od njih, da konstruktivno delujejo med in na ljudi in se osebno angažirajo pri samoupravnem razvoju in za ustrezne odnose v delovni organizaciji.
Jakob Butolen
sam rad kdaj okusil, kakor je-morje slano. Ob delu skoraj da ne najde časa za kakšno-razvedrilo. Tako ne hodi v kino ali na kakšne druge zabave. Televizijskega sprejemnika noče nabaviti, ker skratka nima časa, da bi gledal program. Posluša pa radijska poročila, zlasti se zanima za vremensko napoved.
Naročen je na »Kmečki glas«, TT in »Sodobno kmetijstvo«. Od časa do časa sl kupi tudi »Večer«, »Delo« inv »Nedeljskega«.
S kooperantskim sodelovanjem s »Perutnino« je zelo zadovoljen. Zelo pohvalno se je izrazil o pomoči, ki mu jo nudita strokovna in veterinarska služba pri reji piščancev. Zadovoljen je tudi z obračuni Všeč mu je zlasti to, da mu je-zaslužek vedno takoj izplačan na roke in mu ni treba čakati na denar, kot je to primer drugod. Želi si, da bi ostal tudi v nadalje v najboljših odnosih s »Perutnino«. Prepričan je tudi, da ima »Perutnina« najboljši rejni material in krmila. Prav tako se je pohvalno izrazil o transportnih uslugah, o dostavi in odvozu piščancev ter o dostavi krmil.
Ob koncu je še povedal, da ima dobre sosede, ki mu radi pridejo na pomoč, če jo kdaj potrebuje. Vesel je obiskov kooperantov, katerim rad daje nasvete in jim rejo piščancev v kooperacijskem sodelovanju s »Perutnino« tudi toplo priporoča.
Ko sem ob slovesu zaželel njemu in njegovi družini v novem 1973. letu mnogo trdnega zdravja in uspehov, sem se poslovil od njega z vtisom, da sem bil pri kooperantu, ki ima vse tiste vrline, o katerih sem na slavnosti ob »Dnevu perutninarjev« na Borlu govoril, kaj vse mora odlikovati naše kooperante: natančnost, doslednost, vztrajnost, razgledanost, poštenost, iskrenost in tovarištvo.
Drago Čater
S,
Lto 1973
rečno in uApedno novo
IN PRIJETNO PRAZNOVANJE
,Perutnina' Ptuj
želi
vsem članom delovnega kolektiva, kooperantom in poslovnim partnerjem
RUBRIKA:
Iz življenja in dela kooperantov
V tej rubriki bomo objavljali zanimivosti iz življenja in
Uspel reklamni posnetek »Perutnine«'