V KLO Gruškovec so krivično razdelili bremena
kmečkih obvez
Vreto kraje\miJh planov kmečkih o4>-veznosti za •• 1950 preglejujeio pristojni okrajrai kon-trolni organi ljiklske otolasti v Ptuju, ker jilh aieo pregledali krajevni kontrolnd organi 5tevilk.e v planiih roar-&ikje slikovito odražajo brezduini odnos nekateriih krajevrah fuakcionarjev do iial^h pocestnikov in popustljivost na-pram vef jim kmetom. Marsikje ne snajo 'očiti krivic od pravlce, skladnosti bre-me*n od zmogljivosti gospodarstev tei za&tite maliih posestnikov od bremen večjih  kmetov  itd
ZaniTnivo Je. kako raspoloženje bi za-v^ladalo v KLO Gružkovec,/čc bi Ml tam Draktično izveden plan obvezne oddaje mesa za leto 1950 kot ga je se«tavi] KLO Pri malih posestnikih \e bll v*et ^bračunsiki kJjuč do 80 kg aa hektarsko površino obdelovalne zemlje, pri veli-itili posestniikih pa kl/uč od 15 do 30 kg na hektai
Daleč je od Gruškovca do Ptuja. Tele-fonske zveze ni. Težko je pritd v mesto m se pritoževati fer krivice ter n-ajti Ijudi, ki ©e zoper krivice borijo. Večin« pritoinikov odhaja na KLO. Tain je teSko kaj dopovediati. »Idite na okrajnl IJudski odboT« — navadno rečejo Mar-•iikdo pušča doma papirj« o svojean pre-mof.enju, ker misli, da j€ dovolj pripove-dovamje, če nikdo ne verjame. Ni kon-ra ne kraja števiikam, obvestiloni in po-rivom. Ki« 6o krivci? Zakaj delajo na-pake? Zakaj niso kaznovani? Taica Jn slicnfl vpraAanja se vrstijo dan za dnem Taikj elučaji so se za^eli, se nadeljujejo in vsi žeJijo,-d*-bi se kmalo končali.
Ttirdti v KLO Gružkovec in marstkje drugod je ta.ko- Krivica na krivico. Ene-mn gr« h, hleva tele. drugema krav«. fretjesmm evinja, kljub tenm, da držav« sriti male posestndike. Zakaj tega no^ejo rammeti krajevni fimkdidnarji? Zaikaj se še irpogibajo pod vplivora večjih po-sestniikov?
Kdo bi mogel zameriti dTužini Etner-šič Stefa-oa iz Gruškovca, 6e s^e pritotn-je zoper krivice v zvezi s planom kmeč-kih obvez ,Dd 23 arov ofedelovalne zem-!je je težko tudl skromno živeti. In kljub. temu   bd   moraltf  Emer§i6evi   leto«
prodati po nazki ceiai 19 kg mesa. Tako ]e napisano v planu. Prvotno je bilo na-pisano eelo -50 kg Družiiia Petrovič Ane iz Gruškovca iana 35 arov obdelovalme zemlje. Letos bi raorala po prvotnem ra-č\in.oi prodatj driavi po nizkih cenah 60 kilograinov mesa, po novejsem ra<hinu pa 28 kg. Družina Koledmik Antona i^ Gruškovca bi moraia prodati letos 42 kg govejega nresa, četudi ima samo 53 arov obdelovaJtoe zemlje. Tako «a v planu vrstijo druiiTie. ki skromno živijo tn bi morale še ekromniej«, d« bd poniagaH večjim kmetom tzpolnj-evati obv«ze, ka-kor 64 to zamižljajo raoije na KLO. Tem trem dTužmatn 90 zar«ituna.li 80 kg mesa na hek-tar obdelova-lne zemlje. Naipram večjosn kmetom so bili drugačni Vze!l 60 najnižji ključ Rakoš Joietu h Med-riibnifca, ki posedoije 13 ha 76 arov ob-delovalnc zemlje, so zaracun.aU SAMO 26 kg na hektar, Smigoc Jozetu ptl 11 Iia 93 arilh tmdi samo 26 fcg nn h«ktax. Naj-nižji k])uč so uporabili pri Prašničkem Igmcu ii M©dnibn.Tka, ki poseduj« 7 ha 37 arov obdelovalne zeirdje. 15 kg na hft so smatrali kot pravično. Pri Arnečič FiHpu (5ha 28 a) so računali 20]Cig na hektar,   pri   Koreajak   Jožefu    (6ha.   71
arov) pa 18 kg na ha. SKčno je pri dra-
gi!h posestniikih,
Kje je tu praviičnd odnos do malih Ija-di? Če že pridelajo preiko svojih skrom-nilh pctreb viške }ih lahko prodajo državi po vošjih komercialaih cenaih, ne pa obvezno po nizkih.
Taka praksa mora prenehati. Ljudstvo saimo ee moii mati proti njej boriti-Dokler se v vseh haJoških krajth n« bodo iakazali borbemi in odločni ljudje, ki znajo ločili pravdco od krivic, zaiči-t^ene roale Ijudi od o-bremenjenih Tečjih posestnikov, dotlej bo teikd okrainemu maioStevilnemti kontrolnemu aparatu preprečevati nepravilnosti, ki jih delajo na-pram števalnim ljudem nekaier} nesa-mostojui hx neborbenl krajevni fuiil^cio-narji.                                                 '
V takih brezdnšn.ilh odnosilh kontrola ne bo popuščaia pred povzročitelji kri-vic in neraT/poloienja med prizedetimi ni1a pred vpitjem poedincev, zakaj ee plani 6preni4injajo. Plan< •• bodo spre-mitnjaK, dokl-er bodo vsebovali krivice m aepravilnosti in dokler bodo imeli hrt)tendco birokratsk« brezdkišhostL Lažje je spreraenati kri-riifiie krajevne plače kakoT pa popravljata' krivice, zoper ka-ter-e se delovno Ijtidfitvo večkrat uipra-vi^eno pritožuje.                              LF.