-----    346-----
Naši dopisi.
Trst 17. okt. — Slava Tržaškim okoličanom in Tržaškim Slovencem! — tako doni zdaj hvala zmagonos-nim okoličanom, kateri so 16. dne t. m. z volitvijo g. Nabergoja pokazali, da v edinosti je moč. Izvoljen je bil z 1103 glasovi proti židovskemu lahonskemu kandidatu , kateri je Je 356 glasov vjel od Židov. Lahoni so imeli agitatorjev z obilnimi novci na razpolagi, med tem ko so Slovenci brez solda, s pošteno besedo svojim prijateljem prigovarjali, voliti domačina in dobro jim znanega poštenjaka. Imeli bomo tedaj okoličani svojega zastopnika v državnem zboru. Lahone to strašno jezf. Že je njih „Cittadino" ščuval, da bo Tržaško mesto po klerikalcu zastopano, ki ne ume nič. Poznamo vas tiče po petji. Rovarska klika bi rada enega svojih v Beč poslala, da bi ondi pomagal ustavovercem Slovane tlačiti! Zato so hujskali okoličane, naj ne poslušajo duhovnov, naj volijo moža, kateri vsako leto ubogim kaj da in ki je poslal v Skedenj, kjer ravno kolera razsaja, 100 gold., da jih dad6 ubogim; al okoličani so jim možato odgovorili, da poznajo nakane la-honov. Zato živili Tržaški okoličani! Živio nas poslanec g. Nabergoj!
iz Istre 17. okt. (Volitev v Kopru) imeli smo 15. vinotoka. Izmed 7(3 volilcev volilo jih je 71. Kandidata sta bila dva: Poreški škof D o brila, ki se je po svojih prelepih lastnostih povzdignil iz največega uboštva do prve v Istri časti, ki se je pokazal povsod in vsaki čas pravega domoljuba, ki žrtvuje vsako leto nad 1000 gld. za uboge kmetiške učence, da bi po njih spravil v bolje stanje svojo po lahonih tlačeno, zapuščeno domovino, — Dobrila, ki zamore edini izmed vsih Isterskih kandidatov reči: „moje življenje je moj program"; drugi kandidat pa je bil g. Pole s i ni, od katerega ne znamo drugo nego to, da je rojen marquis in bogataš in da Slovane, vero in cerkev zaničuje. Vsak pameten človek bo rekel: no, izmed teh dveh je gotovo Dobrila dobil vse glasove. Temu pa ni tako, zakaj Dobrila je dobil 33 glasov, Po le sini pa 38. Temu pa se ni čuditi, temveč mi se čudimo, da pri tako nesramni agitaciji in pri takem sleparstvu je vendar Dobrila še dobil toliko glasov. Kakor zajčarji so lovili brižne naše kmete,   stiskali jim roko, obljubo vali
zlate gradove: mladi dr. Gambini, ki nas prav po paragrafih molze j kožar Kobol, ki se je spravil tudi na človeške kože; jednooki Basseggio, ki bi vendar moral pomisliti, da ima kruhek v „pio istituto Grisoni"; stari polentar Zorzi Basseggio, ki je danes vprvič pokazal, da je pravi ^avstrijski vitez" s tem, da uboge ljudi zapeljuje; mladi Peter Madonizza, doktjr z laško diplomo, ki je kakor Kajfa II. dobro pogostil in z buteljami napojil naše preslepljene Buzetske volilce, ki so za skledo leče prodali svojo domovino, tako, da jih bodo v grobih proklinjali njih lastni sinovi. Ali vse to naj bo; vsaj znamo, kako se tudi drugod agituje. Al čudi se sle-parstvu presvitljena Avstrija 19. stoletja; tajnik čisto slovenske, Pomnjanske županije g. Petri s, ne samo da ni poslal v prvotnih volitvah potrebna in postavna povabila, temuč, čuj Evropa! tudi na dan volitve v Kopru je prenaredil nekemu poznanemu kmetu volilni listek in mu pritisnil pečat c. kr. glavarstva, brez da bi to znal g. glavar, ki je ravno zdaj nevarno bolan!!! Kakor je omenjeni agitator, ki živi od slovenskih žuljev, prenaredil en listek, jih je utegnil prenarediti tudi 20, kateri so nosili častno ime D ob rila. Kdo nam je porok, da ni tega storil? In take gade ti brižen kmet rediš na svojih prsih!! Kdaj boš vendar spoznal, kdo je tvoj pravi prijatelj, a kdo tvoj pravi krvopija?! — Toliko za danes. Nisem bil volilec, al vse to sem dobro videl.
Iz Goriškega 3. okt. *) — Da se tudi med nami Slovenci nahajajo novoerci ali prav za prav brezverci, ki ves trud, vse prizadevanje in žrtovanje najvredniših rodoljubov, ki v novi neverski rog ne trobijo, na^vso moč psujejo, to je grdota in hudobija nezmerna. Zali-bog, da na Stajarski slovenski zemlji je par Kranjcev in par Stajareev, okuženih od nemškega brezverstva, začelo rovati zoper lastno kri in podirati vse, kar se je dozdaj zidalo, narodu koristnega in dobrega, novega pa nič zidati. Ako ne bo dobri Bog koj pomagal, bati se je , da bi mi in mladiči naši preveč vzroka ne imeli, peti žalostinko „starega Kranjca":
Kaj doživel sem na sveti?
Bog se smiP, kaj se godi!
Vsak po svoje 'če živeti,
In norosti konca ni! Ker so zdaj sila tehtne volitve pred durmi, treba bi bilo složno delati. Ce je že nespametno roke križem držati, bilo bi pravo izdajstvo domovine, ako raz-por v lastni hiši stopi na mesto sloge. Nemčuhi in svoboduhi na vse kriplje agitujejo za svojo stranko, ali jim mi hočemo mirno roke podati, da nas zvežejo, in jim še pomagati, da nam oko vejo verige? Da se mladi in stari Nemci ravsajo in kavsajo, to ni toliko Čudno, kajti pri njih so mnoge vere; al da je na Slovenskem, ker smo sami katoličani, taka kriza, to je vendar pre-žalostno. Nad vse grdo je pa, da nekateri naši kričijo: „farja" ne v zbor! Prašal bi jih: kdo je v Goriškem parlamentu prvi slovenski govoril? Ali ne rajni Kafol, duhovnik? Kdo je Einšpieler? Koliko pa ima Slovenija boljših rodoljubov, kakor je Košar? Vprašal bi, kateri Kranjski poslanci duhovnega stanu, so narodu nezvesti postali? Pa še samo to bi vas svoboduhe prasal: kateri nemci so nam Slovanom prijazniši: ali klerikalni Tirolci? ali liberalni Stirci in Korošci? — kteri so nam pravičniši? —- Odgovorite!
Domoljub, neduhoven.
Gornji grad na Štajarskem 12. sept.   (Poslano.)
V 233. listu ,,Slov. Nar." nek hudoben in pa neumen pisar „od zgornje Savine" napada Gornjegradskega oskrb-
*) Zavoljo mnozega gradiva sicer zakasnjeno, pa vendar še potrebno.                                                                  Vred.
nika in gozdarsko gospodarstvo.   Ne njemu, ampak ča-stitemu občinstvu razjasnim sledeče.
Kar se opustoščenja Gornjegradskih gozdov, posebno tekočega leta tiče, oskrbništvo pričakuje mirno c. k. gozdarsko komisijo. Ako je oskrbništvo mesto dosedanjega škodljivega nerednega sekanja (Planter-hieb) vpeljalo redni golosek (Kahlhieb) zarad lag-lejšega kultiviranja lahko sodijo izvedenci, ali je mogoče, da bi se tolika napaka v gozdnem gospodarstvu zgoditi mogla, če se je to leto okoli 30 oralov lesa posekalo, kakor „Narodov" članek svetu raznaša? Če tudi bi se pri 12.000 oralih gozda vsako leto 120 oralov drevja posekalo, ne smelo bi se še pri lOOletnam sekanju to opustoščenje imenovati. Številki 40.000 in 15.000 gold. ste pa tako pretirani, da se jej vsak človek zdrave pameti čudi, komur je stvar znana; ko bi pisar „Narodovega" članka številke za 2/3 znižal, še bi bilo prenapeto! Daje oskrbništvo zarad prenarejene in po-vekšane Gornjegradske in Vrbovške žage, kakor tudi zarad tega, da lesa zavolj slabe cene ne prodaja več v spodnjih krajih, ampak v Trst, ceno za štirikrat od poprej povikšalo, jezi to, — se ve da — tukajšnje kupce; al oskrbnik stori le svojo dolžnost, ako si prizadeva dohodke grajščine povzdigniti.
Jožef Bičman, oskrbnik.
Iz Postojne 16. okt. {Po volitvi.) Akoravno je c. k. okrajni glavar Postojnski z vsemi c. k. uradniki v Ipavi, Bistrici in Senožečah, na St. Petru z Zabred-om et komp. zelo upljivo delal na prvotne volilce, bili smo danes pred volitvijo vendar popolnoma na trdnem za Hohenwarta. Tudi vsi oni, kateri so se na St. Petru in drugod pod-pisali „antikristu" za Razlaga, zastavili so rodoljubom besedo, da hočejo vsakako Hohenvvarta voliti in svoj volilec je, kakor pooblastnica veleva , imel listek vsaki z imenom „grof Hohenwart"; bilo je za Hohenvvarta 67 volilcev. A potem, ko so bila vrata od volišča po učitelju Pini-u, katerega nemškutar Demšar „komedijanta" imenuje, obstražena, bil je vhod k volišči Hohenwar to vcem odrezan, Razlagovci so pa smeli ven in notri hoditi. Al volitev ni bila z listki, ampak ustmeno; zdajci so Polde Dekleva, c. k. dr. Kraus, c. k. Albert Gertscher, kaplan „Žan", Pikec iz Slavine posebno pridno volilcem na uho šepetali Razlaga in naše tako zmešali, da niso vedeli, koga voliti, kajti nekateri so, ki so že ime „Hohenwart" izrekli, pa potem „Razlaga" volili. In s takim manevrom smo zgubili 40 glasov za Hohenwarta. — Po volitvi so se Razlagovci k obedu pri oni gospej združili, katera slovi za hudo nemškuto, Hohenwartovci pa v Lavrenčičevi krčmi. Neizmerno veselje pa je tu nastalo med rodoljubi, ko je telegram iz Kranja nenadoma dospel z novico, da je v Gorenjski skupini Hohenwart skorej enoglasno izvoljen. Zdaj pa napitnic na našega dr. Po-klukarja, kateri je velikodušno svoje mesto grofu Hohenvvartu odstopil, na vrle brate Gorenjce, kateri so nam našega slavnega rojaka izvolili, in na grofa Hohenvvarta ni bilo ne konca ne kraja. No „Naro-dovci"! kje boste zdaj sebičnost iskali: pri dr. Blei-weisu in dr. Costi, katerima je, po Vaše rečeno, dr. Po-klukar privrženec, ali pa pri onemu, katerega je grof Hohenvvart kot bivši minister za deželnega glavarja imenoval , pa se mu je zdaj s kandidaturo nasproti postavil?! Je li to lepo? Bratje Notranjci! vzemite pepela v desno roko, potresite si čela in vpognite se vrlim bratom Gorenjcem in velikodušnemu dr. Poklu-karju. Mnogo silnih surovosti smo danes od nekaterih iznorelih Raziagovcev doživeli, a mirno jih pretrpeli. Ako se nam bo potrebno zdelo, hočemo o njih prihodnjič govoriti.
------   347    ------
Iz Postojne 21. okt. — Kakošne agitacije se vladna in nemčurska stranka poslužujete, da bi tukajšnji vo-lilci 23. dne t. m. njunega kandidata dr. Suppana v državni zbor volili, naj, na stran pustivši vsa druga agitatorska slepila, povemo le sledeče: C. kr. okrajno glavarstvo, namesti da bi, kakor je zmirom navadno bilo, izkaznice in glasovnice* po županiji volilcem izročiti dalo, izročilo jih je slugi c. k. davkarije, da jih je včeraj volilcem raznašal. Ž njim so pa skoro isti čas od hiše do hiše hodili g. Gertscher, c. k. sodnijski pristav s službeno kapo, dr. Deu in Matevž Vadnjal. Tudi zoper voljo — povsod pa proti lastnemu prepričanju volilcev — se je na izkaznice zapisavalo, da volijo dr. Suppana za poslanca v državni zbor, prečr-taje prazni prostor lista, da ni mogoče druzega imena zapisati. — Da pri takem početju ni upanja na zmago narodnega našega kandidata dr. Coste, se samo po sebi razume. Ali pa je tako delo dopuščeno, naj svet sodi!    Mi bodemo protestovali.
Iz Kostanjevice na Dolenskein.  (Poslano. — Konec.)
Kar se tiče očitanja „Narodovega" dopisnika o duševni zapuščenosti našega kraja, in kako pri nas duhovščina z ubogim narodom počenja, o tem bi ga lahko zavrnila na družbo sv. Mohora, ki ravno v naši mali fari šteje največ udov izmed vseh po številu duš tudi 2- do 3krat veČih fara naše (Leskovške) dekanije; lahko bi mu naznanila nekaj naših farmanov kot udov katoliškega kakor tudi katol.-političnega društva in slovenske Matice. Naši farmani berejo in sicer precej pridno tudi „Besednika", „Vertec", „Breneeljna", „Slov. Gosp.", „Novice", >,Da-nico", tudi nov časopis „Slovenee" je naročen v 8 iz-tisih. Več od 2000 knjig in knjižic in sicer za stanovitno izšlo je le iz mojih (kaplanovih) rok med prosto ljudstvo in to za čas mojega še ne 51etnega tukajšnjega pastirje vanj a. Kdo, prašam, je li tukajšnjim farmanom preskrbel tudi novih panjev, boljših poljskih in potrebnih gozdnih semen itd.?
Navedela bi v zavrnitev „Narodovega" dopisnika, kako tukajšnja duhovščina z ubogim ljudstvom počenja, lahko tudi to, da ravno letošnje leto je kaplanu po si. c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani v imenu vis. c. kr. ministerstva za kmetijstvo došlo dvoje pohvalnih pisem za različna kmetijstvo zadevajoče prizadetja. Sploh pa bi zamogla imenovanega „Narodovega" dopisovalca vprašati (ako bi nama njegova lažnjivost in obrekljivost le preveč znana ne bila,), naj nama povč le eno zaniker-nost ali nalaščno zamudo duhovskih dolžnosti za čas najinega tukajšnjega pastirovanja (župnikovega že čez 18, kaplanovega pa skoraj 51etnega)?
Kako neresnična je trditev tega „Nar." dopisovalca, da se le ondi napravljajo tako imenovane konečne šolske preskušnje in sicer »učitelju na k v ar", kjer v šoli še kak duhoven (po „Nar." dopisovalcu „črni prav-ničar") gospodari, sleherni ve. — Na očitanje neskrb-nosti za krščansko izrejo mladine odgovarjava, da ravno skrb za resnično krščansko izrejo, naložila nama je v sv. dolžnost, se očitnemu pohujšanju naravnost zo-perstaviti. Ista skrb naklonila je kaplana kot kateheta šolsko mladino, akoravno bolehnega, prostovoljno in brezplačno še po 2 uri vsaki četrtek podučevati, kar je od binkošti do konca leta trpelo.
Kdo li bi se tu ne spominjal, kako bobneče je nekdo v „Slov. Narodu" popisoval letošnjo konečletno šolsko preskušnjo na Raki, kjer gotovo noben „črni pravničar" v šoli ne gospodari. — Kako pa tudi Kostanj eviški „Narodov" dopisovalec ono izpraševanje imenuje, ki se je godilo v Kostanjeviški šoli 23. avgusta popoldne, tedaj že dva dni po tako imenovani šolski veselici, in sicer pričo gg. Severja (tukajšnjega krajnega šolskega nadzornika)  in   Gača (predsednika Kostanjevi-
škega krajnega šolskega sveta)? (Teh dveh gospodov, memo gred6 opomnjeno, niso otroci menda še nikdar pri kakem šolskem podučevanji videli; lansko leto še cel6 pri šolski poskušnji ne.)
Neresnično je tudi, da bi se bil kaplan lažnjivo izgovarjal, da ga tisti dan doma ne bo, ker bil je v biri, in tedaj ob uri, ko se je šolska sv. maša služiti imela, že daleč od doma. Grda laž je, da bi bil kaplan po hišah tavaje starisem prepovedoval, otroke k sv. obhajilu spustiti. Neresnično je tudi, da bi bil kaplan velel svilnati trak iz bandera vzeti, ker to je storil cerkvenik,, ki je, kakor po navadi, trak shranil pa brez kapla-nove vednosti. Tudi ni res, da je trak le šolska mladina kupila, ker največi donesek je daroval kaplan.
Na »Narodovega" dopisovalca vprašanje: zakaj vera pesa itd.? vprašava: naj pove, kaki so tisti, pri katerih vera vedno bolj peša?
V drugem dopisu iz Kostanjevice pravi „S16v. Narod", da sva se zarad prvega njegovega dopisa hotela znositi nad tukajšnjim učiteljem. Od kod pa »Narodov" dopisnik to ve, kako je prišel do tacega sklepanja? Mar tu tudi velja pripovedka o Ibikovih žrjavih, kaj? In kako, da vi, ki pravite, da ste tudi prvi dopis sami pisali, niste pri drugem kaplanovega imena nič več pravilno pisati znali. Se ve da, to se vam je ravno primerilo, kaj ne, no? Ker pa k sklepu pravite, da kaplan tu napravlja le nemire, zahtevava, da za to obrekovanje navedete djanske dokaze (facta). Naštejte nerodnosti, drzovite napade tudi poštenih ljudi, ali ce!6 pretepe, ki so se godili že v našem mesticu, celo v cerkvi; povejte pa udeležence po priimku, da svet od vas samih potrjeno najde nesramno in predrzno obnašanje nekaterih vaših privržencev. Zarad tacih zlob-nosti in očitnega pohujšanja sva se pismeno pritožila podpisana duhovna še lansko leto c. k. kantonskemu glavarstvu v Krškem. Ne mislite pa, da sva v ti pritožbi po vaši navadi le zgolj laži nakupičila. Oj ne, navedla sva resnične dogodbe in kolikor mogoče tudi osebe imenovala, pa tudi priče , ki so to ali uno slišale ali vidile. Kaj se je z najino pritožbo zgodilo, ne znava, al to veva, da predrznost nekaterih vašincev je čedalje veča, skoro da nestrpljiva. Toraj, gospodine dopisnik, le iz za gore z imenom oseb, ki so to ali uno nerodnost učinile, da tako pravična reč toliko poprej do zmage dospe.
Kar se konečno tiče »Narodove" psovke o nesreči, ki se je zgodila 7. avgusta pri Kostanjeviškem mostu, ko je 23 konj z gospodarjem utonilo, je resnica to, da ne enega solda ni vzel kaplan, ki je pokopaval, od družine ranjcega; župnik pa bi bil rad zvoniti dal, ali do zadnjega dne se ni nikdo pri njem zarad tega oglasil. Janez Lesjak, župnik.         Fr. Kepec, kaplan.
Kostanjevica na Dolenskem.  —   19. dne t. m. se je
odprla nova brzojavna (telegrafna) postaja pri nas.
Iz ljubljanske okolice 17. okt. — Ne morem si kaj, da ne bi bralcem „Novie" ne naznanil čudnih prikazen, ki so se na volišči v Ljubljani godile včeraj. Prva prikazen je bila ta, da pri vstopu v dolge ulice zagledamo na voglu špitalske cerkve nabit velik list s krvavo-rdečim papirjem in napisom: ,,Ne volite grofov", Peter Kozler je naš poslanec! In ko pridemo do hiše kan-tonskega glavarstva, vidimo tudi to prikazen na vsaki strani vrat. Poleg vrat pa je stal dr. Zarnik z veliko svojo štulo intakega strahovitega obraza, kakor je bil nekdaj na gostilnici ,,pri bidelmonu" namalan divji mož, samo da takega kola ni imel, sicer bi se ga bili bali, da ne bi vsacega pobil, ki voli grofa. Imel je pa še kake tri mešetarje, ki so v zadojem trenutku z Kozlerjem begali voiilce. Več na$> volil je v je taka jeza zgrabila, da smo začeli s temi nepoklicanimi zapeljivci kar očitno
------   348   -----
in na glas se kregati; dr. Zarniku pa smo kar v obraz rekli, naj odlazi in naj tukaj ne dela zmešnjave, kjer nima pravice biti. Rad bi nam bil tudi tukaj zme-del našo volitev z lažnjivo šrifto, da so Ribenčanji za Kozlerja. Mi nimamo nič zoper g. Kozlerja, čeravno od njega druzega nič ne vemo, kakor to, da dober ol kuha, ki ga pa kmetje moramo tako drago plačevati kakor gospoda; od grofa Barbota pa smo brali, da je tudi na Dunaji v državnem zboru zmiraj zvesto z našim dr. Tomanom in njegovimi tovariši hodil in da so ga zmirom v deželni zbor volili k m e t j e, katerim marsiktero dobroto skaže. Tudi so nam ga naši stari prijatelji nasvetovali in mi imamo do naših poštenih vodjev vse zaupanje, ne pa do mladih, če prav s sivimi bradami in dolzimi jezici, ki druzega ne znajo kot naše ljubljence in pa duhovne pred svetom črniti in obrekovati. In izid volitve je kazal, kako sramotno je sleparstvo konec vzelo tukaj pri nas, v Litiji in Ribnici. Naj se drugi vsedajo lažnjivim prerokom na li-manice, Gorenjci se vam ne vsedejo, ne!
Iz Ljubljane.  —   Iz Kranjskega pride najimenitnejši poslanec v državni zbor, katerega se vlada s centralistično stranko  najbolj boji;   nobena druga dežela se ne more ponašati s poslancem, ki se meriti more s   Hohenwartom.     Zato je   pa  tudi   le en glas pri vseh mislečih rodoljubih:   „da  le  Hohenwarta  imamo", in slava! je donela dr. Poklukarju, ki je v iskrenem svojem domoljubji se  vmaknil   Hohenwartu,   in  slava! se je ponavljala vrlim Gorenjcem, ki so na 3 bojiščih kot en mož stali za Hohenwarta, daje dobil ogromno večino 200 glasov,   s kakoršno   se  nikdo  drug na Kranjskem ponašati ne more.    Da pa gori nismo trdili preveč,   ko smo rekli, da nikogar se vlada s centralistično stranko tako ne boji v državni zbor kakor grofa Hohenwarta, priča nam   388. list  ministerske   „N. fr. Presse",   kjer pod nadpisom  „die Wahl  des Graf en Hohenwart" (volitev grofa Hohenwarta)  beremo  3  strani  dolgi vvodni članek, ki se s tem začenja,  da pravi, „da nobena volitev ni toliko pozornost nase obrnila,   kakor Hohen-wartova." „Mi sicer— piše med drugim — se nismo prav nič vstrašili, da je voljen mož, ki je hotel Avstrijo na kosce (atome) razdrobiti,  kajti tak mož nam ni nič več nevaren dandanes, ko ne najde več takih deželnih zborov,  katerim bi mogel „fundamentartikelne" predlagati" itd. itd.    In tako vedno ponavlja, da  se ne boji Hohenwarta, pa vendar v vsaki vrsti kaže, kako strašansko se ga boji!    Da bi se   ga  ne   bali,  z  dvema vrstama   bi ga bila „Pr."  odpravila  kakor Razlaga, Dežmana in druge. In celo naše „Narodovce" je zdaj sram, da so mu nasprotovali, rekši, „da — lejte no! — oni nimajo nič zoper njega", ko jim je tudi „Glas" golo resnico v obraz povedal tako-le: „Eklatanten dokaz nezrele,   trmaste v sebičnost zatelebane politike „Mladih" je to, da so kandidaturi Hohenwartovi, ki vso ustavo verno Čislajtanijo že sama na sebi se strahom napol-nuje, nasproti postavili kandidaturo moža, ki še njihove stranke ni, moža brez programa, moža, čegar razmere do ustavovercev   — da   ne   rečemo   drugače — še   do dna pojasnjene  niso.    Hohenwartu  nasproti — Razlaga!   To je grenka ironija. In to samo zato, ker Hohenwarta  Bleiweis   kandiduje,   zametujejo   ga  naši ,,mladi", ki bi imel biti vogelni kamen v tistem poslepji, katero nočemo federalci zidati!   Oh, da bi se to njihovo nepolitiško ravnanje ne maščevalo nad njimi! Ako modrega klica, kakor je bil te dni v „Politiki" in„Ob-zoru" citati, ne poslušajo, potem si moramo misliti, da „quos Deus vult perdere,   dementat"  (kogar hoče Bog pogubiti, oslepi ga)."
— „Da le Hohenwarta imamo",   kličemo   tudi
mi radostni,   dostavljaj e   še   iskreno   željo, da zmagajo še ostali naši kandidatje, posebno pa naš dr. Costa!
—  In v Ljubljani je Vošnjakovski „centralni odbor" zopet dr. Razlaga za kandidata stavil, ki si ga je mladoslovenska klika Notranjska že izbrala za svojega poslanca. In dr. Razlag je prevzel tudi to kandidaturo; nabit več dni po vseh voglih, je očitno pritrdil tej komediji. Včeraj še le se je neki vendar odpovedal kandidaturi, kakor tudi dr. Bučar v Novem mestu še le zadnje dni.
—   {Iz seje deželnega odbora 17. okL) Na podlagi dotičnih postav se je sklenilo na dotično vprašanje nekemu županstvu odgovoriti, da imajo najdencem (nezakonskim otrokom) domovinske in ubožne liste, posel-ske in delavske bukvice, ženitovanjske oglasnice itd. dajati le tiste občine, kjer so matere najdencev ob času poroda domovinsko pravico vživale, ker le tam imajo tudi najdenci domovno pravico, to se pa more zvedeti iz zapisnikov deželnih najdenišnic v Ljubljani in v Trstu, na katere se je zarad te poizvedbe treba obrniti. — Na vlogo nekaterih Postojnčanov in nekaterih sosednih oseb za vpeljavo nemškega učnega jezika v 4razredni ljudski šoli v Postojni se je sklenilo, c. k. deželnemu šolskemu svetu odgovoriti, naj ostane v Postojnski ljudski šoli slovenski učni jezik, nemški jezik pa se podučuje kot obligaten predmet. — Prošnja županstva v Dvoru pri Žužemberku za podporo za z i-danje šole se je izročila deželnemu šolskemu svetu v obravnavo. — Na dopis deželne vlade , da sklep zadnjega deželnega zbora zarad pobiranja priklade od zapuščin za normalni šolski zaklad ni zadobil cesarjevega potrjenja, seje sklenilo, obrniti se na deželno vlado, naj naznani vzroke, iz katerih od deželnega zbora odobreni načrt omenjene postave ni zadobil najvišega potrjenja, da se na korist deželnemu zakladu more pre-drugačiti oni načrt. — Imenitno zbirko rastlin (herbarij) v Idriji umrlega zdravnika in botanikarja Dolinarja je deželni odbor odločilna deželni muzej. — Za dodelanje ceste iz Kočevja v Črnomelj do vasi Bistrice se je zagotovilo 2000 gold. podpore iz deželnega zaklada.
—    (Deželna komisija za povzdigo konjereje na Kranjskem) je v poslednji svoji seji sklenila, c. k. mi-nisterstvo kmetijstva prositi, naj dovoli, da se v Cerknici naredi štacijon za žebčarijo z dvema žebcema, vrh tega pa naj se še 3 žebci dad6 v deželo, ki naj se razvrstijo na take štacijone, kjer je očitno, da je premalo žebcev. — Ker je ministerstvo kmetijstva deželni komisiji poslalo toliko denarne podpore, da more 2 težka žebca Pincgavskega plemena kupiti, si bode ona prizadjala, ta dva žebca v naši deželi kupiti in ju potem zanesljivim gospodarjem za pleme v njihovi okolici prepustiti; ako ju pa ne dobi doma, morala bode lepi denar iz dežele nesti.
—  (Ponarejevalci bankovcev. — Konec.) Anton Rus, čegar žena je v dveh dneh zaporedoma po Polšniški fari v hribih izdala za kozliče itd. in zmenjala 13 ponarejenih bankovcev po 10 gold., tudi taji, rekoč, da on ni vedel za bankovce, katere je žena izdavala. Njegova žena ne more tajiti, da je desetake res izdala, izmislila si je pa jako romantično povest, kako si je pridobila onih 13 desetakov. — Lorenc Zupančič je bil nekak posredovalec; on je izročil Rus o vi ženi onih 13 desetakov, katere mu je Veber po noči na okno prinesel; on je edini med zatoženci, ki ne taji. — Mica Juvan je bila zasačena v Ljubljani, ko je skušala izdati tretji ponarejeni desetak — dva je bila že izdala. Tudi ona si je izmislila bolj romantično kakor verjetno povest, kako je prišla do desetakov, ki so se pri njej dobili;   ne sramuje se pa naravnost povedati, da jih je
------   349   -----
dobila za honorar »ponočne ljubezni";  to je trdila tudi Rusova žena,  pa je pozneje preklicala.    Voditelj obravnave je bil dež. sodnije svetovalec g. Rome, kateri se je vidno trudil »slovenski" govoriti.    Zanimiva pa je bila govorica gosp. svetovalca Perko-ta, kateremu je »kranjska špraha" v srce priraščena,   in  v čegar slovnici se pogosto nahaja: »urtelj je stekel", »fovž denar", ,,naprej vzet", (vernommen), »gor držal" (hat sich auf-gehalten),   „cruk  dal",   »naprej   leži"  itd.    Državnega pravdnika  namestoval je  gosp.   Hočevar,  kot   zagovorniki sedeli so za mizo gospodje   Brolih,   dr. Rudolf, dr. Ahačič in Rudež.   —   Zaslišano je  bilo mnogo prič in obravnava trajala cel6je do sobote.    Državni tožnik je ostal slednjič pri svoji zatožbi ter nasvetovai za V e-berja kot načelnika te  družbe  težko ječo za vse žive dni,  za Zupančiča 12,  za Rusa,  Rusovo  in Ju-vanovo pa po 10 let enake ječe. —  Med zagovorniki se je   edini  Brolih  vrlo   potezal   za   svojo varovanko Mico Juvanovo,   drugi so zagovarjali »ex offo",  posebno dr. Ahačič, kateri se je jezil, da je pri tej obravnavi »zgubil"   cele  4  dneve.    Grajati bi pa tudi še bilo,   da   gospoda   Ru dež in Brolih,   dasiravno  nju zagovarjenca ne umeta ne  besedice  nemškega,   sta govorila   nemški,   kar je  zapeljalo potem tudi državnega pravdnika gosp. Hočevarja, da jima je slednjič nemški odgovoril.    Dr. Rudolfova  slovenščina (?)   pa je  res klasična;   ta   gospod  bi   moral  slovensko   slovnico spisati ; gotovo bi bila bolj zanimiva, kakor je bil njegov zagovor tehten. — V soboto popoldne se je obtožencem naznanila razsodba ali bil jim je »urtelj naprej bran", kakor pravi g. Perko.   Obsojeni so bili: Veber na 15 let,   Zupančič,   Rus  in  njegova žena na 10 let in Mica Juvanova na 1 leto težke ječe, poostrene s postom vsakih 14 dni.  Juvanova je bila kriva spoznana le hudodelstva goljufije, in zoper to se je pritožila zarad prevelike kazni, kar so tudi vsi drugi obtoženci storili. -— Po tej razsodbi  zgubi   15  majhnih otrok svoje reditelje.    Kaj bo  z nedolžno deco?    Kako žalostno je to!    Da bi vendar naše ljudstvo spoznalo, kako nevarno je tajko početje!
— {Četrta slovenska predstava) v gledališči bo v nedeljo 26. oktobra. Predstavljala se bode prvikrat nova igre v 5 dejanjih »Star k or p oral", znana dobra igra posneta iz življenja.
— (Pobirki iz Časnikov.) »Laib. Schulztg." je uni-dan Šent-Jakobski ljudski šoli očitala, (in vladna »Lai-bacherica", je ta žolčasti spisek kar brž ponatisnila!) da se v njej nalašč zanemarja nemščina, da ravnatelj hoče s tem prisiliti slovenske paralelne razrede v srednjih šolah ter jo ljubljanskemu »gemeinderatu" za-tožuje, rekoč, naj to reč kar hitro prenaredi (»die Sache muss jedenfalls griindlich geandert werden") ; to se pravi z drugimi besedami: »odstavite ravnatelja, potem je vse storjeno!" Povod temu grdemu obrekovanju izvila je pa prekanjena »Schulzeitg." s tega, da je nekaj dečkov iz Sent-Jakobske šole fkakor se to pripeti enkrat več enkrat manj   vsem drugim šolam v mestu in po deželi)
letos padlo pri  sprejemni   skušnji   za   srednje  šole.   — Kdor pozna navadno mestno mladino (večidel prav ubogih starišev Št. Jakobske šole), temu se morajo mestni uči* telji res smiliti, ker pri njih, če kje drugod spolnuje se latinska prislovica:   »Kogar so bogovi črtili, so ga učitelja naredili".   Gosp. Praprotnik, kateremu ni še le treba, da bi od   vredništva »Schulzeitunge" se učil pedagogike,   se že celih 15 let z ne malimi žrtvami trudi s to ubogo mladino,   ki   niti   bukev   niti   druzih pripomočkov nima; medtem pa, ko njegovi tovariši dobivajo boljše službe,   se njemu pri tem pretežavnem poslu na vse strani nasprotuje in šola njegova ob toliko potrebno veljavo pripravlja. Mi nočemo zmožnosti učiteljske Pra-protnikove   očitno primerjati   z   zmožnostjo druzih učiteljev   mestne   in   cesarske   ljudske   šole,   ker bi za marsikterega gospoda sramotna paralela na dan prišla, zato   le   to   rečemo:   ko  bi bil gosp. Praprotnik ud Kranjskega »Lehrervereina", bil bi potem ves korekten mož; ker pa —   gotovo   brez  vse prenapetnosti — pošteno svojo pravo pot  hodi in iz Pavla ni postal Savel, ga koterija »Schulzeitunge" živega videti ne more.   Če — kar pa  je hudobna   laž ~   se v   Št.   Jakobski   šoli nemščina na   prid slovenščini zanemarja, no,   čemu so pa okrajni inšpektorji, ^ki nadzorujejo učiteljstvo?     Če je že kterikrat  vodja  Št. Jakobske šole od njihsvarjen bil, da slovenščino prenapenja, gotovo ni zanemaril opomina; če pa to ni bilo, potem so taki spiski v »Schul-zeitung-i"    pač   le   preočitni   dokazi   strastne   hudobije, kateri ni za korist šolski mar,   ampak le za propagando nemčursko. — »Narod",   kedar  ne  more ovreči resnic, ki se mu poved6, kakor je to dr. C os t a v zadnjih  »Novicah"   temeljito   storil   s   svojim   »Poslanim", prinese   novih   psovk   in   misli ž njimi opravičiti   svoje laži!    Dr. Zarnik pa, ker ni mogel tajiti, daje Raz-lagovo imenovanje za deželnega glavarja očitno vsacemu, kdor ga je hotel na vrtu čitalniškem poslušati, »narodni škandal" imenoval,   presukuje   zdaj   to   resnico  v golo burko, s katero se je hotel norčevati s možem, ki je v gostilnici bil »dobre volje"!    Dr. Zarnik   pa  je  prezrl,   da ni bilo vse pijano,   kar je slišalo ono njegovo lepo besedo tudi še pozneje, in da po takem zdaj še le nastane vprašanje: ali je bil on »dobre volje" ali pa so bili to drugi?
-----    350   -----