,,Akademija" Ijudsko izobražeralno drnštvo t Ljubljani. Njen namen, dosedanje poslovanje in načrt za prihodnjost. I. Namen društra. Društvo nA k a d e m i j a" se je ustanovilo, da organizovano in sistematično širi duševno obzorje slovenskega ljudtstva. Dvigati nivo izobrazbe zlasti širših slojev, to je bil namen ustanoviteljev. Kulturno delo je predpogoj vsakega drugega; gospodarski in politični napredek temelji na kulturni podlagi. Zato so ustanovitelji -Akademije" izločili politično strankarstvo; združili so se razni politični elementi v skupni namen : razširjati z vsemi, v novi dobi nastopajočimi sredstvi omiko raed svojimi rojaki. Samo en pogoj so stavili svojemu delu: izobrazba, ki naj jo širijo, bodi odsev moderne vede! Eezultate novodobne znanosti in izkušenosti treba podajati svobodno. Na podlagi te omike, te umstvene in nravne šole naj si potem posamezniki urejajo svoje življenje. To je bil in je cilj nAkademije'1: uveljavljati med Slovenci naprednejše misli, ki dokazujejo svojo narodnost s tem, da so z umskega in nravnega stališča boljše od doslej odločujočih, Tri leta obstoja doslej ,,Akademija". Kako je izvrševala svoj namen in kako se je razvijala, o tem nas poučujfijo naslednji podatki. II. Poslovanje društva. Ustanovni občni zbor je bil dne 26. oktobra 1904. 1. Prvi redni občni zbor nAkademije" se je potem vršil dne 18. oktobra 1905., ki je podal sliko o prvem poslovnem letu 1904/1905. Odbor je bil v tem letu sestavljen sledeče: predsednik dr. Eavnihar, podpredsednik d r. E o b i d a , tajnik D e r m o t a , podtajnik d r. N o v a k , blagajnik d r. S t o j c , knjižničar d r. Lonhr; odborniki: profesor Franke, učiteljGartner, dr. Kušar Valentin, dr. Kraigher, dr. Milller; namestniki: p r o f. M a j c e n (Novo mesto), dr. Merhar (Trst), d r. T u m a (Gorica) ; revizorji: prof. Kenda (Ljubljana), u č i t e 1 j Š e g a (Logatec), d r. T i č a r (Kranjska gora). V prvem poslovnem letu je bilo 65 predavanj; tako veliko število zato, ker je imel dr. Eobida v Ljubljani velik teeaj predavanj o higijeni. Predavanja so bila posamezna in v tečajih. Predavalo se je v industrijskih, poljedelskih in trgovskih krajih na Kranjskem, Štajerskem in Primors k e m; poslušalei so bili v prvi vrsti industrijalni delavci, dijaki in kmetje; predavanja so bila glavno medicinske, soeialne, gospodarske in literarne vsebine. Poleg tega so se vršili trije jour-fixi. Odbor je imel devet sej.. Prvo poslovno leto društva je imelo predavateljski značaj. Na prvem občnem zboru pa se je tudi govorilo o ustanovitvi javne knjižnice in čitalnice v Ljubljani in o jezikovnih kurzih. 2. Drugi redni občni zbor se je vršil dne 27. oktobra 1906. za poslovno leto 1905/1906. Odbor je bil za to leto sestavljen sledeče; predsednik dr. Eavnihar, podpredsednik d r. R o b i d a , tajnik d r. L o n č a r , podtajnik i n ž e n i r T u r k , blagajnik d r. J) e m š a r , knjižničar profesor K e n d a; odborniki; dr. Dermota, prof. Franke, dr. Kušar Valentin, dr. Lavrenčič, d r. N o y a k; namestniki: Jernejšič (Trst), prof. Eeisner (Novo mesto), d r. T u m a (Gorica); revizorji: d r. B e u k (Idrija), učitelj Gartner (Ljubljana), d r. T i 6 a r (Kranjska gora). V drugem poslovnem letu je bilo 22 predavanj, in sicer: v IdrijiS, v Ljubljani 7, v Novem mestu 3 , v Cerknici, Laškemtrgu, Eadovljici in Sodražici po eno. Predavanja so bila glavno naravoslovne, pravniške, zemljepisne in soeialne vsebine. Poslušalci so bili izvečine delavci in kmetje, dijaki, meščani in inteligencija. Jour-fix je bil eden. Odbor je imel sedem sej. Tudi v drugem poslovnem letu se je omejevala MAkademija" v prvi vrsti na predavanja. Storilo pa je društvo obenem korake da razširi svoj delokrog in izpopolni dosedanje delo. Stopilo je v zvezo z dijaškim društvom nProsveto" in s BSokolom", da se uresniči misel o javni knjižniei in čitalnici v Ljubljani. Obenem se je začela akeija, da postane ^Akademija" centrala vsega naprednega t. zv. poljudno - izobraževalnega dela na Slovenskem, kar pa je ostalo še v povojih. 3. Tretji redni občni zbor se je vršil dne 2. novembra 1907. za poslovno leto 1906/1907. Odbor je bil v tem letu sestavljen sledeče: predsednik dr. Eavnihar, podpredsednik prof. Pranke, tajnik d r. L o n č a r, podtajnik i n ž e n i r T u r k , blagajnik dr. Demšar, knjižničar profesor K e n d a; odborniki: dr. Dermota, prof. Grošelj, dr. Novak, dr. Stoje, dr. Žerjav; nainestniki: Jernejčič (Trst), profesor Eeisner (Novo mesto), d r. T u m a (Gorica); revizorji: učiteljGartner (Ljubljana), p r o f. P i r e (Idrija), d r. T i č a r (Kranjska gora). V tretjem poslovnem letu je bilo 32 predavanj, in sicer:vLjubljani 17, vTrstu4, vNabrežini 3, v Kranju in Idriji po 2, v Celju, Eibnici, Skofji Loki in v Zagorju ob Savi po eno. Predavanja so bila literarne, naravoslovne, socialne in zemljepisno-zgodovinske vsebine. Poslušalci so bili dijaki, industrialni delavci, meščani inteligeneija in pri ljubljanskih predavanjih zlasti ženstvo. Pomemben korak za slovensko kulturno življenje je napravila BAkademija" v tem letu s tem, da je priredila v LjubIjani predavanja vseuciliških profesorjev iz Zagreba. Na inicijativo p r o f. d r. 11 e š i č a in po posredovanju vseučiliškega prof. Vjekoslav« Klaiča v Zagrebu so predavali sledeči hrvaški vseučiliški profesorji: Dr. Albert Bazala: „0 etiki in politiki"; dr. Lazar Oar: „0 vzroku smrti"; dr. K. Gorjanovic-Kramberger: BDiluvialni človek — Homoprimigenius — in njegovo razmerje nasproti modernemu človeku"; dr. Anton Heinz: „0 b 1 i k a in življenje bakterij" (dvakrat); dr. Gustav Janeček: „0 metalurgijipotom elektrolizein o alumino-metalurgij i"; d r. Iso Kršnjavi: „0 prosvetnem delovanju Franeiškanov na Hrvaške m"; dr. Pran Markovic: „0 Simonu Gregorčiču"; dr. Perdo Šišič: „0 p o s t a n k u današnjegazemljepisnega pojma Dalmacije inovprašanju zjedinjenja Dalmacije s Hrvaškim". Mestna občina ljubljanskain dar ljubljanskega župana Ivana Hribarja v znesku 2000 K sta omogočila dalje ustanovitev javne knjižnice in čitaln i c e v Ljubljani, ki nosi naslov Simona Gregorčiča in ki jo upravlja poseben odbor, v katerem so za leto 1907. sledeči člani: od nAkademije" dr. Lončar in dr. Novak, od BProsvete" jurist Pettich in dr. Žerjavj, od ,,Sokola" dr. Murnik in dr. Eavnihar, mestno občino pa zastopa občinski svetnik d r. T r i 11 e r. Namesto jezikovnih kurzov. o katerih se je govorilo na prvem občnem zboru se je pečala nAkademija<< v tretjem svojem poslovnem letu z vprašanjem okurzihza analfabete in se je dogovorilo z u č i t e 1 j e m Š i j a n c e ir/, da napravi abecednik za analfabete. Do praktičnega izvrševanja te misli še ni prišlo doslej. Da se omogoči društvom in korporacijam pristop k nAkademiji" za redne in izredne člane, so se v tem zmislu izpremenila pravila. To je daljši korak, ki ga je napravilo društvo, da izvede svojomisel o centraliziranjuvseh slovenskih naprednih izobraževalnih druš t e v. Istemu namenu naj služijo v z o r n a p r a v i 1 a , ki jih je založila nAkademija", da olajšuje snovanje novih izobraževalnih društev in reformiranje starih v zmislu javnih knjižnic in čitalnie. nAkademija je torej v tretjem poslovnem letu poleg predavateljstva začela posegati tudi na polje k n j i ž ničarstva in drugega Ijudsko-izobraževalnega dela. Odborovih sej je bilo v tem letu osem. III. Načrt za prlhodnjost. Dosedanji razvoj ^Akademije" nam kaže smer za prihodnjost. Kar je bilo uspešnega, bodi bodrilo za še uspešnejše; kar je bilQ slabega in nezadostnega, bodi svarilo, poučna šola, ki naj prinaša korist in napredek. Kar se tiče p r e d a v a t e I j s t v a , naj se prirejajo v Ljubljani zlasti vseučiliška predavanja hrvaških profesorjev, Se mogoče, eiklično. Po drugih mestih, trgih in večjih krajih slovenskega ozemlja naj predavajo domače moči. Da pa dosegajo javna predavanja svoj namen, je treba, da usposabljamo za nje poslušalstvo s prirejanjem s i s t e m a tičnih kurzov iz različnih strok človeškega znanja, ki naj dajejo širšim masam oni minimum splošne omike, ki je potreben za umevanje vsakega predavanja. Ta priprava v malem je predpogoj uspešnega dela v velikern, v javnosti. Kot prvi člen v tej vrsti so brezdvomno analfabetski tečaji; za Djimi prihajajo drugi kot nadaljevanje in izpopolnjevanje ljudske šole. Poleg predavateljstva in izobraževalnih kurzov nastopaj knjižnicarstvo. Sedanja oblika čitalnie in bralnih društev ne zadošča in ne odgovarja novim zahtevam. V njih veje več ali manj aristokratični duh, ki zapira pot izobrazbe širšim slojem. Eeformiranje izobraževalnih društev v zmislu javnosti, knjižnic in čitaluie v zmislu splošne dostopnosti ja ena izmed glavnih nalog poljudno-izobraževalnega dela. Pri vsem tem je pa treba koncentraeije. Oentraliziranje izobraževalnih društev v skupni zvezi je utemeljeno z duševnega in gmotnega stališča. Ljudska izobrazba v zmislu predavanj, poučnih tečajev, javnih knjižnic in čitalnic itd. je mogoče sistematično le, ako so dane duševne sile in gmotni pripomočki. Oboje je potrebno in se dosega z združenimi mocmi. To je kategorični imperativ za vsako organizirano delo. V tej smeri naj se vrši nadaljnje poslovanje BAkademije". Dr. Dragotln Lončar, t. č. tajnik.