VEST!	MIJK	
leto xxiii 5. julij 2017 ( Mestne občine Ptuj	^ issn 2463-9362	številka 12
		
64.	ODLOK
o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Mestni občini Ptuj
65.	ODLOK
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora LV20 Ptuj - Nova vas južno od meniških gozdov
66.	ODLOK
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora LV21 Ptuj - Nova vas severno od ulice Jožefe Lackove
67.	ODLOK
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora BT23 Ptuj - Turnišče 2
68.	ODLOK
o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja P11-S2/1 Krčevina pri Ptuju - Klepova ulica
64.
Na podlagi 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12
-	ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16 - odl. US), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 -ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 - ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06
-	ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11 - 0RZGJS40), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US, 92/14 - odl. US, 32/16 in 15/17 -odl. US), Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15 in 69/15) in 12. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na svoji 30. seji, dne 19. 6. 2017, sprejel
ODLOK
o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Mestni občini Ptuj
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen (namen odloka)
Ta odlok določa način opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb:
1.	zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov,
2.	obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in
3.	odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov
(v nadaljevanju: javna služba) na območju Mestne občine Ptuj (v nadaljevanju: občina).
2.	člen (uporaba izrazov)
V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
3.	člen (vsebina odloka)
S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega:
1.	organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
2.	vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
3.	pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,
4.	pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe,
5.	vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
6.	vrsto objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine,
7.	način obračunavanja storitev javne službe,
8.	javna pooblastila izvajalca gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju: izvajalec javne službe),
9.	nadzor nad izvajanjem javne službe, 10. kazenske določbe,
1
ŠTEVILKA 10
URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ
LETO XXIII 26. 5. 2017
11. druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj javne službe.
4.	člen
(cilji ravnanja z odpadki)
Cilji ravnanja z odpadki po tem odloku so:
-	zagotoviti učinkovito organiziranost za uspešno doseganje predpisanih standardov in ciljev ravnanja z odpadki v Evropski skupnosti (v nadaljevanju: ES) in Republiki Sloveniji (v nadaljevanju RS),
-	zagotoviti preprečevanje nastajanja in zmanjševanje količine odpadkov, ki se odlagajo in iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije,
-	uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov«,
-	zagotoviti preprečevanje nenadzorovanega odlaganja odpadkov,
-	zagotoviti učinkovit zajem in ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov na izvoru nastanka po sistemu »od vrat do vrat«,
-	zagotoviti vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo (recikliranje),
-	zagotoviti izločanje nevarnih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi,
-	zagotoviti izločanje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, ter ustrezno ravnanje z njimi,
-	zagotoviti oddajo komunalnih odpadkov v obdelavo pred odlaganjem na odlagališču komunalnih odpadkov oziroma predajo v sežig,
-	izboljšati dostop do storitev javne službe,
-	zagotoviti spremljanje količine in vrste odpadkov glede na vir nastajanja odpadkov,
-	osveščanje in obveščanje uporabnikov javne službe o učinkovitem ravnanju z odpadki.
5.	člen (uporaba predpisov)
Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo predpisi s področja varstva okolja.
6.	člen (opredelitev pojmov)
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji
pomen:
1.	Komunalni odpadek po tem odloku je odpadek iz gospodinjstva ali njemu po naravi ali sestavi podoben odpadek iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali druge dejavnosti in je uvrščen v skupino odpadkov s številko 20 s klasifikacijskega seznama odpadkov in podskupino s številko 15 01 s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki (v nadaljevanju tega odloka: odpadek).
2.	Povzročitelj komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: povzročitelj) je po tem odloku vsaka fizična ali pravna oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov.
3.	Imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov pravna ali fizična oseba, ki ima odpadke v posesti.
4.	Drugi uporabnik je vsak uporabnik (pravne osebe, javni zavodi, šole, vrtci, samostojni podjetniki), razen gospodinjstva na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in starega mestnega jedra.
5.	Uporabnik storitev javne službe je oseba, ki skladno s tem odlokom izpolnjuje pogoje za vključitev v sistem obveznega rav-
nanja s komunalnimi odpadki.
6.	Prepuščanje odpadkov po tem odloku je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje izvajalcu javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, skladno s Tehničnim pravilnikom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Mestni občini Ptuj (v nadaljevanju: tehnični pravilnik).
7.	Zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe, njihovo razvrščanje ter predhodno skladiščenje zaradi oddaje v obdelavo.
8.	Izvajalec javne službe je oseba, ki skladno s tem odlokom opravlja dejavnost javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki sicer kot javno podjetje ali koncesionar.
9.	Prevzemno mesto je v naprej določen prostor, kjer povzročitelji odpadkov v predpisanih zabojnikih ali tipiziranih vrečah z logotipom izvajalca prepuščajo odpadke izvajalcu javne službe.
10.	Zbirno mesto je prostor, kjer imajo uporabniki nameščene predpisane zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov v času do prevzema odpadkov.
11.	Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij.
12.	Ločene frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: ločene frakcije) so nenevarne in nevarne frakcije, skladno s klasifikacijo iz predpisa o ravnanju z odpadki, ki se ločeno zbirajo na mestu njihovega nastanka ali na za to določenih lokacijah po programu in urniku iz tehničnega pravilnika ter prepuščajo izvajalcu javne službe ločeno od drugih odpadkov.
13.	Nenevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki niso nevarni odpadki in so določene v predpisu o ravnanju z odpadki.
14.	Nevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki. Med nevarne frakcije se uvrščajo tudi nenevarne frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali so jim primešani nevarni odpadki.
15.	Kosovni odpadki so odpadki iz podskupine »Drugi komunalni odpadki« s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih ali vrečkah za odpadke.
16.	Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je vnaprej določeno mesto za prevzem kosovnih odpadkov, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz objektov v neposredni okolici izvajalcu javne službe te odpadke prepuščajo.
17.	Oprema, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi, je zavržena oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike, in zavržena električna in elektronska oprema, ki vsebuje nevarne snovi, iz podskupine »Ločeno zbrane frakcije« s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki, kot so hladilniki, zamrzovalniki, toplotne črpalke in klimatske naprave, ki vsebujejo klorofluoroogljike ali klorofluo-roogljikovodike, avdiovizualna, računalniška ali druga elektronska oprema, ki se uporablja v gospodinjstvu.
18.	Ostanki komunalnih odpadkov so komunalni odpadki, iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije, ali ostanki iz predelave ločeno zbranih frakcij in kosovnih odpadkov, ki jih zaradi njihove sestave ali načina nastajanja praviloma ni možno razvrstiti v skupino »Ločeno zbrane frakcije« ali v druge skupine komunalnih odpadkov ali v skupino »Embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek« v klasifikacijskem seznamu odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki.
LETO XXIII / 26. 5. 2017
URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ
ŠTEVILKA 10
19.	Biološko razgradljivi kuhinjski odpadki so odpadki iz predpisa, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.
20.	Zeleni vrtni odpad so biološko razgradljivi odpadki iz predpisa, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.
21.	Odpadna embalaža je odpadna prodajna ali sekundarna embalaža, ki je komunalni odpadek skladno s predpisom o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo.
22.	Embalaža iz sestavljenih materialov je embalaža iz materialov, ki so sestavljeni iz več slojev iz različnih materialov, ki jih ročno ni mogoče razstaviti ali drugače med seboj ločiti.
23.	Zbiralnica ločenih frakcij (v stari terminologiji imenovana: ekološki otok) je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.
24.	Zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit prostor ali ustrezen zabojnik, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo.
25.	Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelj komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajo. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezni zabojnik, ki se ga za določen krajši čas začasno uredi in opremi za oddajanje in ločeno zbiranje teh frakcij.
26.	Hišni kompostnik je zabojnik za kompostiranje bioloških odpadkov rastlinskega izvora z vrtov in kuhinjskih odpadkov, ki pripada posameznemu gospodinjstvu ali več gospodinjstvom, če gre za večstanovanjski objekt z vrtom. Povzročitelj lahko kompostira v hišnem kompostniku kuhinjske odpadke, če ima za tako kompostiranje na razpolago vrt, katerega velikost zagotavlja postavitev kompostnika, kompostnik pa je zastrt ali tako izdelan, da se odpadkov, ki se v njem kompostirajo, neposredno iz stanovanjskih stavb ali javnih poti ne vidi.
27.	Posebne plastične vrečke so vrečke označene z logotipom izvajalca javne službe.
(2)	Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.
(3)	V primeru, da ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja odpadkov po definiciji iz druge točke prvega odstavka tega člena, se za povzročitelja šteje lastnik zemljišča ali nepremičnine, kjer se odpadki nahajajo.
(4)	Za imetnika odpadkov na javnih površinah, vključno z javnimi potmi in lokalnimi cestami, se šteje občina oziroma upravljavec javnih površin, ki ga določi občina.
7. člen
(subjekti ravnanja z odpadki)
Subjekti ravnanja z odpadki so:
1.	občina,
2.	izvajalec javne službe,
3.	povzročitelji odpadkov, vsaka pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali posameznik, ki na območju občine povzroča komunalne odpadke s tem, da stalno, začasno ali občasno:
-	biva v svojih ali najetih nepremičninah,
-	je lastnik počitniške hiše,
-	opravlja poslovno dejavnost,
-	upravlja javne površine (npr. tržnice, sejmišča, igrišča, avto-
busna postajališča, parke, parkirišča, ceste, ulice, trge, pločnike in podobno), - organizira kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporablja javne ali zasebne površine in druge nepremičnine v namen, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe.
4. Subjekti ravnanja z odpadki so tudi načrtovalci in projektanti, ki morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij upoštevati poleg splošnih normativov in standardov tudi določbe tega odloka ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov ter opremo izvajalca.
8.	člen
(strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge)
(1)	Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju opravljanja dejavnosti javne službe so naloge, ki se nanašajo zlasti na:
-	razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe,
-	investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe,
-	strokovni nadzor nad izvajalcem javne službe,
-	opravljanje drugih nalog določenih z zakonom.
(2)	Naloge iz prvega odstavka tega člena opravlja pristojni organ občinske uprave.
(3)	Naloge iz prve, druge in četrte alineje prvega odstavka tega člena se lahko poveri izvajalcu javne službe.
9.	člen (subsidiarno ukrepanje)
(1)	Občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni mogoče naprtiti določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic ni mogoče drugače odpraviti.
(2)	Izvajalec javne službe je v primeru iz prejšnjega odstavka dolžan na račun občine zagotoviti zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki povzročajo čezmerno obremenitev okolja ter oddajo teh odpadkov v obdelavo.
(3)	Če se v primeru iz prvega odstavka tega člena povzročitelj ugotovi kasneje, ima občina pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov iz prejšnjih odstavkov.
2. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE
10.	člen
(oblika opravljanja javne službe)
Javna služba iz prvega člena tega odloka se opravlja s podelitvijo
koncesije »enemu koncesionarju« na celotnem območju občine,
in sicer:
-	na podlagi javnega razpisa, pri čemer se javni razpis objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani občine ali
-	brez javnega razpisa, če se koncesija podeli pravni osebi zasebnega ali javnega prava in so izpolnjeni vsi predpisani pogoji v skladu z veljavno zakonodajo.
11.	člen (tehnični pravilnik)
(1)	Občinski svet sprejme tehnični pravilnik, ki ga pripravi izvajalec javne službe skupaj z občinsko upravo občine.
(2)	Pravilnik iz prejšnjega odstavka tega člena obsega:
ŠTEVILKA 10
URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ
LETO XXIII 26. 5. 2017
1.	Opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki
2.	Tehnologija, pogoji in način zbiranja odpadkov
3.	Frekvenca prevzemanja odpadkov
4.	Tipizacija predpisanih zabojnikov za odpadke in merila za določanje izhodiščne prostornine zabojnikov za zbiranje odpadkov
5.	Minimalni standardi za določitev zbirnih mest, prevzemnih mest, začasnih prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij vključno s skupnimi prevzemnimi mesti za nedostopne kraje
6.	Podrobnejši pogoji prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnem centru
7.	Podrobnejša vsebina registra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov
8.	Drugi pogoji glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe
9.	Javne prireditve in čistilne akcije
10.	Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki
11.	Obračun storitev ravnanja z odpadki
12.	Reklamacijski postopek
13.	Izterjava
14.	Nadzor na terenu
15.	Prehodne in končne določbe
(3)Tehnični pravilnik se objavi v uradnem glasilu občine.
12.	člen (izvajalec javne službe)
(1)	Izvajalec javne službe zagotavlja izvajanje javne službe na celotnem območju občine, v skladu s predpisi RS in predpisi občine, ki urejajo področje javne službe, tako da so storitve javne službe dostopne vsem povzročiteljem odpadkov pod enakimi pogoji.
(2)	Določene storitve javne službe lahko v imenu in za račun izvajalca javne službe, s soglasjem občine, izvaja podizvajalec, ki je registriran v skladu s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki in izpolnjuje pogoje za izvajanje javne službe.
3. VRSTE KOMUNALNIH ODPADKOV
13.	člen
(odpadki, ki so predmet tega odloka)
Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in njim podobni odpadki, ki nastajajo v bivalnem okolju, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih ter na površinah in v objektih v javni rabi ter so pretežno trdni in po svoji sestavi heterogeni. Skladno z Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, so komunalni odpadki razvrščeni v klasifikacijsko skupino odpadka 20, vključno s klasifikacijsko podskupino 15 01.
14.	člen
(odpadki, ki niso predmet tega odloka)
(1)	Določbe tega odloka ne veljajo za greznične gošče. Prav tako ne veljajo za nevarne odpadke, ki nastajajo izven gospodinjstev, v industriji in obrti. Predmet odloka niso živalski odpadki, ki se predelujejo v kafileriji. Ravno tako niso predmet tega odloka gradbeni odpadki in ruševine, vključno z odpadnimi materiali pri gradnji cest, kot tudi vsi ostali odpadki, ki so v klasifikacijskem seznamu odpadkov in klasifikacijskem seznamu nevarnih odpadkov z Uredbo o ravnanju z odpadki opredeljeni kot ne--komunalni odpadki.
(2)	Ravnanje z naštetimi odpadki je urejeno s posebnimi državnimi predpisi.
4. VRSTA IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV
4.1. Vrsta in obseg storitev javne službe
15. člen
(vrsta in obseg storitev javne službe)
(1)	Javna služba po tem odloku obsega storitve zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
(2)	Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov obsega:
-	zbiranje in odvoz odpadkov iz gospodinjstev,
-	zbiranje in odvoz ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov iz zbiralnic ločenih frakcij,
-	zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov,
-	zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov,
-	zbiranje in odvoz mešanih komunalnih odpadkov,
-	zbiranje in odvoz biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada,
-	zbiranje in odvoz zbranih ločenih frakcij komunalnih odpadkov iz zbirnih centrov,
-	tehtanje mešanih komunalnih odpadkov, ločeno zbranih frakcij, biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada,
-	analitično obdelavo podatkov,
-	nabavo in vzdrževanje opreme za zbiranje,
-	obveščanje in osveščanje uporabnikov.
(3)	Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov obsega:
-	sortiranje komunalnih odpadkov, s katerim se spremenijo lastnosti odpadkov, zato da se zmanjšajo njihova prostornina, nevarne lastnosti ali vsebnost biološko razgradljivih snovi, da se laže ravna z njimi ali povečajo možnosti za njihovo predelavo,
-	obdelavo mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem na odlagališču v skladu z Uredbo o odlagališčih odpadkov (po postopkih z oznakama D8 in D9),
-	oddajanje ločenih zbranih frakcij komunalnih odpadkov v predelavo,
-	razstavljanje kosovnih odpadkov in njihova obdelava,
-	začasno skladiščenje ločenih frakcij ter kosovnih in nevarnih odpadkov pred oddajo v predelavo ali odstranjevanje,
-	prevzem, skladiščenje in obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, ter oddajo izločenih frakcij in ostanka mešanih komunalnih odpadkov po obdelavi v nadaljnje ravnanje v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
(4)	V okviru javne službe po tem odloku se zagotavljajo naslednje storitve obdelave komunalnih odpadkov:
-	obdelava biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov,
-	obdelava mešanih komunalnih odpadkov poteka skladno z drugo alinejo tretjega odstavka 15. člena.
(5)	V okviru javne službe po tem odloku se zagotavlja predhodno skladiščenje odpadkov pri zbiralcu v zbirnem centru z namenom in za čas, ki je potreben, da se odpadki lahko pripravijo za prevoz do osebe, ki skladno s predpisi o ravnanju z odpadki izvaja nadaljnje ravnanje s temi odpadki.
(6)	Storitve iz prejšnjih odstavkov so v okviru opravljanja javne službe kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.
LETO XXIII / 26. 5. 2017
URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ
ŠTEVILKA 10
16.	člen
(uporabniki storitev javne službe)
(1)	V sistem ravnanja s komunalnimi odpadki so se dolžni vključiti vsi povzročitelji odpadkov, to je vsi občani in vsi uporabniki ali upravljavci stanovanjskih, poslovnih in industrijskih objektov na območju občine, pri katerih nastajajo komunalni ali tem podobni odpadki, ne glede na njihovo stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež.
(2)	Kot dokazilo, da ima imetnik odpadkov pravico do uporabe stavbe ali objekta, se šteje zlasti dokazilo o lastništvu, najemna in podjemna pogodba ali pisno soglasje lastnika oziroma upravljavca stavbe ali objekta. Povzročitelj odpadkov je dolžan obvestiti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika iz prejšnjega odstavka v roku osmih (8) dni od izpolnitve predpisanih pogojev.
(3)	Če je imetnikov pravice do uporabe nepremičnin iz prvega odstavka tega člena več, imajo skupaj solidarno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe.
(4)	Če v skladu s prejšnjimi odstavki ni mogoče določiti uporabnika storitev javne službe, je uporabnik storitev javne službe lastnik stavbe ali dela stavbe oziroma objekta ali dela objekta, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb oziroma v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodnja dejavnost ali objekta v javni rabi, ki povzroča nastajanje odpadkov. Če je lastnikov nepremičnine več, imajo skupaj nerazdelno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe.
(5)	Povzročitelji odpadkov, ki na podlagi prejšnjih odstavkov izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa uporabnika glede več nepremičnin na območju občine, so za vsako nepremičnino posebej dolžni uporabljati storitve javne službe po tem odloku.
4.1.1. Zbiranje komunalnih odpadkov
17.	člen
(ločeno zbiranje komunalnih odpadkov)
(1)	Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti, da se v okviru javne službe ločeno zbirajo in prevzemajo naslednje ločene frakcije komunalnih odpadkov:
-	papir in drobna lepenka, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja ali lepenke,
-	drobna odpadna embalaža iz stekla,
-	drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov,
-	drobna odpadna embalaže iz kovin,
-	biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad,
-	kosovni odpadki,
-	nenevarni odpadki in
-	mešani komunalni odpadki.
(2)	Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov.
(3)	Ostanki komunalnih odpadkov, ki se ne zbirajo ločeno na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena, se zbirajo kot mešani komunalni odpadki.
(4)	Imetniki odpadkov prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu javne službe z odlaganjem v tipizirane in označene zabojnike ali vreče, postavljene na zbirnih mestih, zbiralnicah in zbirnih centrih pod pogoji in na način, ki so določeni s tem odlokom in tehničnim pravilnikom.
18.	člen
(prevzemanje ločeno zbranih frakcij)
(1) Storitve prevzemanja ločenih frakcij obsegajo:
-	redno prevzemanje ločenih frakcij (papir in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in lepenke; drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov; drobna odpadna embalaža iz kovine) zbrane po sistemu »od vrat do vrat«,
-	redno prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov od gospodinjstev ter pravnih in fizičnih oseb (samostojnih podjetnikov) po sistemu »od vrat do vrat«,
-	redno prevzemanje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada po sistemu »od vrat do vrat«,
-	redno prevzemanje ločenih frakcij (drobne odpadne embalaže iz stekla) v zbiralnicah ločenih frakcij,
-	redno prevzemanje ločenih frakcij zelenega vrtnega odpada v zbirnih centrih,
-	redno prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnih centrih in
-	občasno prevzemanje kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih kosovnih odpadkov.
(2)	Storitve prevzemanja nevarnih frakcij obsegajo:
-	redno prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v zbirnem centru ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij.
(3)	Podrobneje se obseg in vsebina storitev ter način ločenega zbiranja odpadkov iz prvega in drugega odstavka tega člena določi s tehničnim pravilnikom in z letnim programom ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami, ki mora vsebovati podatke, določene s predpisom o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami. Program za vsako naslednje leto izdela izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov in ga posreduje občini v potrditev najpozneje do 15. oktobra v tekočem letu.
19.	člen
(biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad)
(1)	Biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad, ki nastaja pri povzročiteljih odpadkov, se mora zbirati ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov in od mešanih komunalnih odpadkov.
(2)	Za biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad je potrebno zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje pri povzročiteljih odpadkov na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in starega mestnega jedra.
(3)	Povzročitelji biološko razgradljive kuhinjske odpadke odlagajo v vodotesni zabojnik za biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad zavite v papir ali v razgradljivi vrečki.
(4)	Izvajalec javne službe spodbuja povzročitelje odpadkov, da lastne biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad kompostirajo v hišnem kompostniku.
(5)	Povzročitelji, ki se odločijo za lastno kompostiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega dopada, morajo upoštevati minimalne zahteve za pravilno hišno kompostiranje, ki so »Priloga 1« Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.
(6)	Povzročitelj svojo odločitev o hišnem kompostiranju pisno sporoči izvajalcu javne službe na podlagi vprašalnika, ki ga izvajalec javne službe posreduje povzročiteljem.
(7)	Storitve zbiranja, prevzemanja in ravnanja z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom ter hišnega kompostiranja se podrobneje opredeli s tehničnim pravilnikom.
20.	člen (zbiralnice ločenih frakcij)
(1) Izvajalec javne službe mora za prevzemanje ločenih frakcij za-
ŠTEVILKA 10
URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ
LETO XXIII 26. 5. 2017
gotoviti zbiralnice ločenih frakcij, ki morajo biti opremljene s tipiziranimi zabojniki za prevzemanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov iz druge alineje prvega odstavka 17. člena tega odloka.
(2)	Na območju Mestne občine Ptuj se v zbiralnicah ločenih frakcij redno prevzema ločeno frakcijo, navedeno v četrti alineji prvega ostavka 18. člena tega odloka.
(3)	Zbiralnice ločenih frakcij so prostorsko razporejene:
-	najmanj ena zbiralnica v urbanih ali večjih stanovanjskih naseljih na vsakih 500 prebivalcev,
-	najmanj ena zbiralnica ob večjih trgovinah ali trgovskih centrih, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, šolah in otroških vrtcih,
-	najmanj ena zbiralnica v naseljih z manj kot 500 prebivalci.
(4)	Iz zbiralnic se stalno, redno in nemoteno zagotavlja prevoz ločenih frakcij v center za ravnanje z odpadki.
(5)	Ne glede na določila prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena, lahko izvajalec javne službe organizira prevzemanje ločenih frakcij po sistemu »od vrat do vrat«. Na območju, kjer se vse ali del ločenih frakcij zbira po sistemu »od vrat do vrat« izvajalcu javne službe ni potrebno zagotoviti zbiralnic ločenih frakcij za tiste ločene frakcije, za katere je organizirano zbiranje »od vrat do vrat«.
21.	člen (zbiralnice nevarnih frakcij)
(1)	Izvajalec javne službe mora prevzemanje nevarnih frakcij zagotoviti v zbiralnici nevarnih frakcij v zbirnem centru, ki morajo biti opremljene s tipiziranimi in označenimi zabojniki za prevzemanje nevarnih frakcij komunalnih odpadkov.
(2)	V naseljih z več kot 1.000 prebivalci, v katerih ni zbiralnice nevarnih frakcij, se ločeno zbiranje nevarnih frakcij zagotavlja najmanj enkrat v koledarskem letu s premično zbiralnico nevarnih frakcij po vnaprej določenem urniku, ki ga določi izvajalec javne službe.
(3)	Če je premična zbiralnica iz prejšnjega odstavka tovorno vozilo, mora njegov postanek v posameznem naselju trajati vsaj tri ure.
(4)	Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov v naseljih iz drugega odstavka tega člena najmanj štirinajst dni pred ločenim zbiranjem nevarnih frakcij v premični zbiralnici obvestiti o času in načinu prevzema z obvestilom, objavljenim v sredstvih javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način.
22.	člen
(urejanje in vzdrževanje zbiralnic ločenih frakcij)
(1)	Zbiralnice ločenih frakcij se uredijo na javnih površinah, ki so dostopne za transportna vozila, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Kadar bi bila lahko zaradi ureditve zbiralnice ločenih frakcij ogrožena splošna raba javne površine, občina zagotovi drugo primerno javno površino.
(2)	Izvajalec javne službe opremi zbiralnico ločenih frakcij z zabojniki za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Tipi in oznake zabojnikov za posamezne ločene in nevarne frakcije ter označbe zbiralnic se določijo s tehničnim pravilnikom.
(3)	Izvajalec javne službe mora zbiralnice ločenih frakcij vzdrževati tako, da:
-	povzročitelji komunalnih odpadkov lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste frakcij se v zbiralnici ločenih frakcij zbirajo,
-	se ločene frakcije prepuščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba, predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi,
-	na kraju zbiralnice ločenih frakcij ne prihaja do onesnaževanja okolja in
-	lahko ločene frakcije prepuščajo vsi povzročitelji komunalnih odpadkov.
(4)	V zbiralnici nevarnih frakcij v zbirnem centru mora nevarne frakcije, ki jih oddajajo povzročitelji komunalnih odpadkov, prevzemati za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje teh frakcij usposobljena oseba.
(5)	Izvajalec javne službe mora prepuščene ločene frakcije in oddane nevarne frakcije v zbiralnicah redno prevzemati in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov.
23.	člen
(zbiranje komunalnih odpadkov)
(1)	Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, za prevzemanje ločenih frakcij (papir in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in lepenke; drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov; drobna odpadna embalaža iz kovine) se uporabljata dva sistema:
-	Zbiralni sistem - povzročitelji odpadkov odpadke odlagajo v tipske zabojnike ali vreče, ki so locirane v neposredni bližini nastanka odpadkov.
-	Prenašalni sistem - zbirno oziroma odjemno mesto je namenjeno več povzročiteljem skupaj, ki odpadke odlagajo v skupne tipske zabojnike.
(2)	Sistem zbiranja mešanih komunalnih odpadkov, biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, ločenih frakcij (papir in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in lepenke; drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov; drobna odpadna embalaža iz kovine) je namenjen za:
-	gospodinjstva v individualnih stanovanjskih objektih,
-	gospodinjstva v večstanovanjskih objektih,
-	gospodinjstva v starem mestnem jedru,
-	obrt, industrijo, poslovne prostore, javne zavode in druge osebe
javnega/zasebnega prava,
-	pokopališča, tržnice, kulturne in športne objekte.
24.	člen
(prevzemanje komunalnih odpadkov)
(1)	Prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov, biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, ločenih frakcij (papir in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in lepenke; drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov; drobna odpadna embalaža iz kovine), se opravlja na prevzemnih mestih, kjer so povzročitelji dolžni po vnaprej določenem programu (urniku) prepustiti te odpadke izvajalcu javne službe v tipiziranih zabojnikih, vrečah.
(2)	Druge zabojnike ali vreče za prepuščanje komunalnih odpadkov, ki jih ne določa tehnični pravilnik, ni dovoljeno uporabljati.
(3)	Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov, biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, ločenih frakcij (papir in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in lepenke; drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov; drobna odpadna embalaža iz kovine) iz gospodinjstev skladno z razporedom in urnikom iz tehničnega pravilnika. Urnik prevzemanja mešanih komunalnih odpadkov iz proizvodne in storitvene dejavnosti izvajalec javne službe zagotovi na podlagi dogovora oziroma pogodbe, skladno s tehničnim pravilnikom. Podrobnejše opredelitve prevzema mešanih komunal-
LETO XXIII / 26. 5. 2017
URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ
ŠTEVILKA 10
nih odpadkov, biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, ločenih frakcij (papir in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in lepenke; drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov; drobna odpadna embalaža iz kovine) iz gospodinjstev v ožjem središču starega mestnega jedra občine in v drugih naseljih so določene v tehničnem pravilniku.
(4) V primeru, da izvajalec javne službe ugotovi ob prevzemanju odpadkov, da povzročitelj ne ločuje odpadkov ali ravna v nasprotju z navodili za ravnanje z odpadki, v nasprotju z 18. členom tega odloka ali tehničnim pravilnikom, ga je izvajalec dolžan na primeren način pisno opozoriti (npr. opozorilo na posode). Če povzročitelj tudi po prejemu opozorila ne upošteva navodil za ravnanje z odpadki, mu lahko izvajalec javne službe ne glede na druge določbe tega odloka zaračuna dodatne stroške sortiranja odpadkov skladno s cenikom, o nespoštovanju pa obvesti pristojni občinski inšpekcijski organ.
25.	člen
(velikost in število obveznih zabojnikov za odpadke)
(1)	Velikost in število obveznih zabojnikov ali vreč za posamezne uporabnike odpadkov določi izvajalec javne službe tako, da stimulira ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Glede na pogostost prevzemanja odpadkov iz tretjega odstavka prejšnjega člena se število obveznih zabojnikov in njihova velikost določi z upoštevanjem predvidene najmanjše količine prepuščenih odpadkov in števila povzročiteljev odpadkov skladno z merili, določenimi s tehničnim pravilnikom.
(2)	Kadar zaradi prostorskih ali tehničnih razlogov ni mogoče zagotoviti zadostnega števila prevzemnih mest za namestitev zabojnikov za vse uporabnike, se za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, ločenih frakcij (papir in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in lepenke; drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov; drobna odpadna embalaža iz kovine), določijo skupni zabojniki, katerih število in velikost določi izvajalec javne službe skladno z merili, določenimi s tehničnim pravilnikom.
(3)	Če izvajalec ugotovi, da količina prepuščenih odpadkov pri povzročiteljih odpadkov na območju večstanovanjskih objektov in starega mestnega jedra redno presega prostornino zabojnikov za odpadke, določi ustrezno povečanje prostornine zabojnika izvajalec javne službe. Dodatne zabojnike z oznako izvajalca za mešane komunalne odpadke, biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad, odpadno embalažo in papir/karton zagotovi izvajalec javne službe.
(4)	Če izvajalec ugotovi, da količina prepuščenih odpadkov pri povzročitelju odpadkov na območju individualnih gospodinjstev redno presega prostornino zabojnikov ali predpisanih vrečk za mešane komunalne odpadke, biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad, odpadno embalažo in papir/ karton odpadke, lahko določi ustrezno povečanje prostornine zabojnika oziroma si je povzročitelj dolžan zagotoviti dodatne predpisane vreče z oznako izvajalca za odpadno embalažo in papir/karton.
26.	člen (zbirno mesto)
(1) V času do predvidenega prevzema komunalnih odpadkov se odpadki zbirajo v vrečah ali zabojnikih, ki so nameščeni na zasebnih površinah, ob večstanovanjskih objektih (npr. blokovskih naseljih) na pripadajočem zemljišču k stavbi ali v zasebnih prostorih pri povzročiteljih (zbirna mesta). Povzročitelji morajo za-
gotoviti, da se odpadki zbirajo na način, ki ne povzroča emisije vonjav in onesnaževanja okolice.
(2)	Za vzdrževanje, urejenost in čistočo zbirnih mest na zasebnih površinah, ob večstanovanjskih objektih na pripadajočih zemljiščih k stavbi ali v zasebnih prostorih pri povzročiteljih odpadkov, skrbijo povzročitelji odpadkov ali zanje upravljavci večstanovanjskih objektov.
(3)	Povzročitelj mora pred predvidenim časom prevzemanja mešanih komunalnih odpadkov, biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, ločenih frakcij (papir in karton, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in kartona, drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov; drobna odpadna embalaža iz kovine) zagotoviti, da zaprt zabojnik ali vreče prestavi z zbirnega mesta na prevzemno mesto ob transportni poti, po prevzemu odpadkov pa prazne zabojnike takoj vrne na zbirno mesto.
(4)	Če s tem soglaša izvajalec javne službe, so lahko zbirna mesta hkrati tudi prevzemna mesta, če s tem ni motena uporaba javne površine, razen v starem mestnem jedru občine, kjer je zbirno mesto izključno v prostorih povzročitelja odpadkov.
27.	člen
(prevzemna mesta in transportne poti)
(1)	Prevzemno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, od koder izvajalec javne službe redno prevzema odpadke. Prevzemno mesto določi izvajalec javne službe praviloma ob robu pločnika, magistralne, regionalne, lokalne in krajevne ceste. Če povzročitelj ne soglaša z lokacijo prevzemnega mesta, določi prevzemno mesto na predlog katere koli stranke pristojni organ občinske uprave.
(2)	Ob določanju lokacij za zbirna in prevzemna mesta je treba upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in požar-no-varnostne predpise. Zbirna in prevzemna mesta ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.
(3)	Prevzemno mesto je lahko oddaljeno največ pet (5) metrov od roba prometne/transportne poti smetarskega vozila. Prometne/ transportne poti smetarskih vozil, usklajene s cestno prometnimi predpisi in tehničnimi lastnostmi vozil, so opredeljene v tehničnem pravilniku.
(4)	Prevzemno mesto je lahko tudi hkrati zbirno mesto, v kolikor se prevzemno mesto nahaja na površini v zasebni lasti, ob večstanovanjskih objektih pa na pripadajočem zemljišču k stavbi.
(5)	Prevzemno mesto v starem mestnem jedru občine je ob vhodu v stavbo. Izvajalec javne službe lahko na željo povzročiteljev odpadkov v starem mestnem jedru izvleče zabojnike na prevzemno mesto in jih po prevzemu pospravi na zbirno mesto. Storitev izvlečenja/pospravljanja zabojnikov se zaračuna v skladu s cenikom izvajalca javnih služb.
28.	člen
(relacija zbirno - prevzemno mesto)
Povsod kjer je možno, mora biti zbirno in prevzemno mesto na istem prostoru. Kjer to ni možno, so povzročitelji komunalnih odpadkov dolžni dostaviti tipizirane zabojnike ali posebne plastične vrečke s komunalnimi odpadki na dan odvoza na prevzemno mesto.
29.	člen
(načrtovanje zbirnih/prevzemnih mest)
Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij poleg splošnih normativov in standardov upoštevati tudi določbe tega odloka, ter obstoječo tehnologijo zbi-
ŠTEVILKA 10
URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ
LETO XXIII 26. 5. 2017
ranja in odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca.
30.	člen (začasna prevzemna mesta)
(1)	Če je zaradi del na dovozih k prevzemnim mestom začasno oviran dostop za smetarska vozila, mora povzročitelj začasne ovire v soglasju z izvajalcem javne službe na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem začasnem prevzemnem mestu.
(2)	V tem primeru je izvajalec javne službe dolžan obvestiti povzročitelje odpadkov o spremenjenem prevzemnem mestu.
31.	člen
(vzdrževanje reda in čistoče na zbirnih/prevzemnih mestih)
(1)	Zbirna in prevzemna mesta so dolžni vzdrževati povzročitelji odpadkov, ki morajo skrbeti za red in čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do odjemnih mest.
(2)	Izvajalec javne službe je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke oziroma odpeljati posebne plastične vrečke tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, ne onesnaži okolice ter ne poškoduje zabojnikov za odpadke in okolice, kjer se opravlja dejavnost. V primeru, da izvajalec onesnaži zbirno/prevzemno mesto, ga je dolžan tudi očistiti.
(3)	Povzročitelji odpadkov so tudi v zimskem času dolžni poskrbeti za nemoten dostop izvajalca do prevzemnih mest. Povzročitelji so dožni storiti, kar je v njihovi moči, da so pokrovi zabojnikov zaprti ne glede na to, ali so na zbirnem ali prevzemnem mestu.
32.	člen
(skupna zbirna/prevzemna mesta)
Za povzročitelje odpadkov na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila, izvajalec v dogovoru s povzročitelji odpadkov določi skupna zbirna in prevzemna mesta ter način zbiranja mešanih komunalnih odpadkov, biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, ločenih frakcij (papir in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in lepenke; drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov; drobna odpadna embalaža iz kovine). Če so navedena zbirna mesta začasnega značaja, se opustijo in sanirajo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila določena.
33.	člen (zbirni center)
(1) V zbirnem centru izvajalec javne službe v okviru obratovalnega časa zagotavlja ločeno zbiranje v zabojnikih za naslednje frakcije:
-	papir, karton, lepenka, papirna in kartonska embalaža vseh oblik in velikosti,
-	plastična, sestavljena in mešana embalaža, embalažni stiropor,
-	les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,
-	odpadki iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,
-	steklena embalaža,
-	embalaža iz tekstila,
-	embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z nevarnimi snovmi,
-	kovinska embalaža, ki vsebuje nevaren trden oklop, vključno s praznimi tlačnimi posodami,
-	izrabljene gume,
-	steklo,
-	biorazgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad,
-	oblačila in tekstil,
-	topila,
-	kisline,
-	alkalije,
-	fotokemikalije,
-	pesticide,
-	fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro,
-	zavržena oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike,
-	jedilno olje in maščobe,
-	barve, tiskarske barve, črnila, lepila, kite in smole, ki ne vsebujejo nevarne snovi,
-	čistila, detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
-	zdravila,
-	baterije in akumulatorji,
-	odpadna električna in elektronska oprema,
-	plastika,
-	kosovni odpadki,
-	zemlja, kamenje, gradbeni odpadki (manjše količine),
-	manjše količine odpadkov, ki vsebujejo trdno vezan azbest, v skladu z veljavnimi predpisi in proti plačilu stroškov končne oskrbe po veljavnem ceniku izvajalca.
(2)	V zbirnem centru lahko prepustijo odpadke vsi, ki imajo status uporabnika iz gospodinjstva, skladno z 16. členom tega odloka, kar dokazujejo s potrdilom (položnico) o plačilu storitve.
(3)	Izvajalec javne službe v zbirnem centru ni dolžan brezplačno prevzemati odpadke iz proizvodne in storitvene dejavnosti.
34.	člen
(ureditev in vzdrževanje zbirnega centra)
(1)	Izvajalec javne službe mora zbirni center urediti in vzdrževati tako, da:
-	povzročitelji komunalnih odpadkov lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste ločenih frakcij se v zbirnem centru zbirajo,
-	se ločeno zbrane frakcije v zbirnem centru oddajajo, razvrščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba, predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi,
-	na kraju zbirnega centra in v njegovi okolici ne prihaja do onesnaževanja okolja.
(2)	Izvajalec javne službe mora zagotavljati reden prevzem v zbirnem centru zbranih ločenih frakcij in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča pra-šenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov.
35.	člen
(prevzemanje kosovnih odpadkov)
(1)	V okviru javne službe mora biti v vsakem naselju ne glede na število prebivalcev najmanj enkrat v koledarskem letu zagotovljeno prevzemanje kosovnih odpadkov »od vrat do vrat« oziroma na prevzemnih mestih kosovnih odpadkov, ki jih določi izvajalec javne službe v obvestilu iz tretjega odstavka tega člena.
(2)	V okviru prevzema kosovnih odpadkov iz prejšnjega odstavka mora biti zagotovljeno tudi prevzemanje opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi.
(3)	Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov najmanj štirinajst dni pred prevzemom iz prejšnjih odstavkov obvestiti o času in načinu prevzema z naznanilom, objavljenim na krajevno običajen način.
(4)	Imetniki kosovnih odpadkov morajo preden prepustijo te odpadke izvajalcu javne službe zagotoviti, da se kosovni odpadek večjih dimenzij razstavi na več kosov tako, da posamezni kos odpadka vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov.
(5)	Prevzemanje kosovnih odpadkov »od vrat do vrat« več kot enkrat letno ni redna storitev prevzemanja komunalnih odpadkov
LETO XXIII / 26. 5. 2017
URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ
ŠTEVILKA 10
in se opravlja proti plačilu po ceniku izvajalca javne službe.
(6) Izvajalec ni dolžan brezplačno prevzemati kosovnih odpadkov iz dejavnosti od drugih uporabnikov. Storitev se opravlja proti plačilu po ceniku izvajalca javne službe.
36.	člen
(javne prireditve in čistilne akcije)
(1)	Za čas trajanja javne prireditve na prostem mora organizator na svoje stroške na kraju prireditve zagotoviti posode ali zabojnike ali vrečke za ločeno zbiranje ločenih frakcij iz prvega odstavka 17. člena tega odloka ter zagotoviti ločeno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov.
(2)	Velikost in število posod, zabojnikov ali vrečk se določi glede na število udeležencev javne prireditve. Kriterije določi izvajalec v tehničnem pravilniku.
(3)	Organizatorji čistilnih akcij so dolžni akcije priglasiti izvajalcu in z njim skleniti ustrezen dogovor o načinu izvedbe odvoza odpadkov in načinu pokrivanja stroškov obdelave in odstranjevanja. Odpadke je obvezno zbirati ločeno, skladno s tem odlokom.
(4)	Organizatorji so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi oziroma čistilni akciji najmanj štirinajst dni pred datumom izvedbe prireditve.
(5)	Organizator javne prireditve ali čistilne akcije mora zbrane odpadke predati izvajalcu javne službe.
37.	člen
(ukrepanje v primeru nepravilno odloženih odpadkov)
(1)	Če so na zemljišču v lasti občine ali države nezakonito odloženi komunalni odpadki, odredi občinska inšpekcija izvajalcu javne službe njihovo odstranitev, ta pa jih mora odstraniti v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki na račun lastnika zemljišča, v primeru, da izvaja posest nad zemljiščem druga oseba, pa na račun osebe, ki izvaja posest. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
(2)	Če policija ali inšpekcija odkrije povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov, ima občina ali država pravico in dolžnost od njega izterjati vračilo stroškov iz prejšnjega odstavka.
(3)	Če so odpadki nezakonito odloženi na zemljišču v lasti osebe zasebnega prava, odredi odstranitev komunalnih odpadkov občinska inšpekcija lastniku ali drugemu posestniku zemljišča. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
38.	člen
(prevzemanje komunalnih odpadkov iz dejavnosti od drugih uporabnikov)
(1)	Prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov iz dejavnosti od drugih uporabnikov poteka skladno s področno zakonodajo, z določili tega odloka, s tehničnim pravilnikom in pogodbo s posameznim uporabnikom, glede na značilnosti in potrebe dejavnosti, ki jo uporabnik izvaja. Predajanje mešanih komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe je obvezno.
(2)	Minimalni obseg storitve, za katero je izvajalec dolžan nuditi storitve, uporabnik pa je dolžan plačati zanje, je določen z merili iz tehničnega pravilnika.
(3)	Način in pogostost prevzemanja mešanih komunalnih odpadkov uporabnik in izvajalec opredelita v pogodbi glede na kategorijo, v katero se uvršča uporabnik, skladno z merili iz tehničnega pravilnika.
(4)	Uporabnik iz dejavnosti je zavezan v celoti spoštovati določila tega odloka.
(5)	Za prevzemanje ločeno zbranih frakcij odpadkov iz dejavnosti od drugih uporabnikov, ki niso komunalni odpadki, se uporabnik in izvajalec lahko dogovorita s pogodbo. Uporabnik plačuje
stroške na podlagi cenika izvajalca, ki ga sprejme pristojni organ izvajalca.
(6) V primeru, da uporabnik iz dejavnosti ne predaja ločeno zbrane frakcije odpadkov izvajalcu javne službe, mora zagotoviti predpisano ravnanje s posameznimi vrstami frakcij in pristojnemu inšpekcijskemu organu predložiti predpisano dokumentacijo o predaji odpadkov v nadaljnje ravnanje.
4.1.2.	Obdelava komunalnih odpadkov
39.	člen
(obdelava komunalnih odpadkov)
V	okviru javne službe po tem odloku se zagotavljajo storitve obdelave mešanih komunalnih odpadkov v skladu s vsakokratnimi predpisi, ki urejajo ravnanje z mešanimi komunalnimi odpadki.
40.	člen
(razvrščanje komunalnih odpadkov)
V	okviru javne službe se z izvornim razvrščanjem komunalnih odpadkov zagotavlja predhodno ločevanje komunalnih odpadkov na osnovne frakcije:
-	ločene frakcije (papir in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in lepenke; drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov; drobna odpadna embalaža iz kovine; drobne odpadne embalaže iz stekla),
-	biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad,
-	kosovne odpadke,
-	nevarne odpadke in
-	mešane komunalne odpadke, ki jih ni mogoče razvrstiti v eno od predhodnih alinej.
41.	člen
(tehtanje komunalnih odpadkov)
V	okviru javne službe se zagotavljajo storitve tehtanja:
-	mešanih komunalnih odpadkov,
-	biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada,
-	ločenih frakcij (papir in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in lepenke; drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov; drobna odpadna embalaža iz kovine; drobne odpadne embalaže iz stekla),
-	odpadne embalaže po vrstah, katero mora izvajalec javne službe skladno s predpisi oddati osebi za ravnanje z odpadno embalažo,
-	ločene frakcije, ki gredo v predelavo,
-	nevarne frakcije, ki gredo v predelavo ali odstranjevanje,
-	vsake pošiljke odpadnih jedilnih olj, ki se oddajo v predelavo,
-	drugih odpadkov, kadar je to določeno s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
4.1.3.	Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov
42.	člen
(odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje odpadkov)
(1)	Odpadke je dovoljeno odlagati samo na odlagališčih v skladu z določili predpisa, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.
(2)	Odlagati je dovoljeno samo obdelane odpadke.
(3)	Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je brez predhodne obdelave dovoljeno odlagati inertne odpadke, kadar njihova obdelava tehnično ni izvedljiva, ali druge odpadke, če njihova obdelava, s katero se zmanjša količina ali nevarnosti za človekovo zdravje ali okolje, ne prispeva k namenu, da se v celotnem
ŠTEVILKA 13
obdobju trajanja odlagališča zmanjšajo učinki škodljivih vplivov na okolje, zlasti zaradi vplivov onesnaževanja z emisijami snovi v površinske vode, podzemne vode, tla in zrak, in v zvezi z globalnim onesnaženjem okolja zmanjšajo emisije toplogrednih plinov in preprečijo tveganja za zdravje ljudi. (4) Za obdelane mešane komunalne odpadke se štejejo mešani komunalni odpadki, ki so bili obdelani s postopkom mehansko-bi-ološke obdelave odpadkov (po postopkih z oznakama D8 in D9), pred odlaganjem na odlagališču v skladu z Uredbo o odlagališčih odpadkov.
5. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNE SLUŽBE
43.	člen
(splošne obveznosti izvajalca javne službe)
(1)	Izvajalec javne službe mora pri opravljanju javne službe zagotoviti:
-	nabavo in vzdrževanje opreme iz 53. člena tega odloka,
-	redno higiensko vzdrževanje opreme iz prejšnje alineje, vključno z rednim razkuževanjem in pranjem,
-	urejanje in vzdrževanje prostorov, na katerih je nameščena oprema zbiralnic in zbirnih centrov,
-	zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o zbranih komunalnih odpadkih skladno s predpisi, ki urejajo ravnanja z odpadki,
-	evidentiranje števila prevzemov posod za vsako posamezno prevzemno mesto po posameznem imetniku odpadkov,
-	druge pogoje obratovanja v skladu s tem odlokom in predpisi, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki.
(2)	Izvajalec javne službe mora z odpadki ravnati tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in se ne škodi okolju ter da ravnanje zlasti:
-	ne predstavlja tveganja za vode, zrak, tla, rastline in živali,
-	ne povzroča čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami,
-	ne povzroča škodljivih vplivov na območje, na katerih je predpisan poseben režim v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, ali predpisi, ki urejajo varovanje virov pitne vode in
-	ne predstavlja škodljivih vplivov na krajino ali območja, na katerih je predpisan poseben režim v skladu s predpisi, ki ureja varstvo kulturne dediščine.
44.	člen
(register zbirnih mest, prevzemnih mest in zbiralnic ločenih
frakcij)
(1)	Izvajalec gospodarskih javnih služb zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov vodi, v obliki elektronske baze podatkov, register zbirnih in prevzemnih mest za vse uporabnike, register zbiralnic ločenih frakcij in register zbirnih centrov. Podrobnejše bo vsebina posameznih registrov opredeljena v tehničnem pravilniku.
(2)	Izvajalec javne službe mora podatke iz prvega odstavka tega člena redno, najmanj pa enkrat letno ažurirati.
(3)	Občinski organ pristojen za izvajanje gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki, mora na poziv izvajalca gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki, po pridobitvi podatkov iz uradnih evidenc (ECRP-ja) posredovati le tiste podatke, ki so nujno potrebni za izvajanje predmetne gospodarske javne službe.
LETO XXIII 21. 7. 2017
45.	člen (javna obvestila)
(1)	Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov na območju, za katerega uredi zbiralnico ločenih frakcij ali zbiralnico nevarnih frakcij ali zbirni center, z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine obvestiti o:
-	lokaciji zbiralnice ali zbirnega centra,
-	času obratovanja zbiralnice nevarnih frakcij ali zbirnega centra,
-	ločeno zbranih frakcijah ali nevarnih frakcijah, ki se prepuščajo,
-	načinu prepuščanja ali oddajanja ločeno zbranih frakcij,
-	načinu predvidene obdelave ali oddajanja ločeno zbranih frak- drugih pogojih za prevzem ločeno zbranih frakcij in nevarnih
frakcij.
(2)	Izvajalec javne službe mora povzročitelje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada na območju, za katerega uredi prevzemanje bioloških odpadkov, vsakih šest (6) mesecev z javnim naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine obvestiti o:
-	namenih in ciljih izvajanja predpisanega ravnanja s kuhinjskimi odpadki iz gospodinjstev in zelenim vrtnim odpadom,
-	prepovedi mešanja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada z drugimi komunalnimi odpadki,
-	varni in za okolje neškodljivi hrambi kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada,
-	možnostih hišnega kompostiranja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada v hišnem kompostniku,
-	minimalnih zahtevah za pravilno hišno kompostiranje,
-	načinu prepuščanja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada izvajalcu javne službe,
-	drugih pogojih za prepuščanje kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada in
-	o nadaljnjem ravnanju z zbranimi kuhinjskimi odpadki iz gospodinjstva in zelenim vrtnim odpadom.
46.	člen
(redno obveščanje o pravilnem ravnanju z odpadki)
(1) Izvajalec javne službe je dolžan v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine redno obveščati in seznanjati uporabnike, da naj:
-	izločijo iz komunalnih odpadkov čim več ločeno zbranih frakcij in jih prepuščajo v embalažnih vrečah, zbiralnicah ločenih frakcij ali zbirnih centrih,
-	izločijo iz komunalnih odpadkov nevarne frakcije in jih oddajajo v zbirnih centrih ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij,
-	prepuščajo ločeno zbrane frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali v katerih so zmešani nevarni odpadki, kot nevarne frakcije,
-	hranijo ločeno zbrane frakcije in nevarne frakcije varno in neškodljivo za okolje, dokler jih ne prepustijo ali oddajo izvajalcu javne službe,
-	ne mešajo ločeno zbranih frakcij ali nevarnih frakcij z drugimi komunalnimi odpadki tako, da jih ni možno izločati pri razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnici,
-	prepuščajo odpadna zdravila, odpadna olja ali druge ločeno zbrane frakcije ali nevarne frakcije, za katere je zbiranje s predpisom urejeno na poseben način, tako kot je predpisano,
-	prepuščajo kosovne odpadke in opremo, ki se uporablja v gospodinjstvih in vsebuje nevarne snovi, na prevzemnih mestih ali v zbirnih centrih,
-	razstavijo kosovni odpadek večjih dimenzij tako, da posamezni kos vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali
URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ
10
LETO XXIII / 23. 6. 2017
prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov.
(2) Izvajalec javne službe mora povzročitelje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine redno obveščati o:
-	prepovedi mešanja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada z drugimi komunalnimi odpadki,
-	izločanju vseh biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada iz komunalnih odpadkov in njihovem obveznem prepuščanju izvajalcu javne službe kot ločeno zbrano frakcijo ali o možnosti lastne predelave v kompost v hišnih kompostnikih,
-	varni in za okolje neškodljivi hrambi biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada pred prepustitvijo izvajalcu javne službe.
6. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV JAVNE SLUŽBE
47.	člen (pravice uporabnikov)
(1)	Uporabniki imajo pravico:
-	do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine po posameznih kategorijah uporabnikov,
-	do uporabe skupnega zabojnika za mešane komunalne odpadke,
-	do uskladitve velikosti ali števila zabojnikov skladno s predvideno frekvenco odvoza in volumnom zabojnika pri imetniku odpadkov, vendar ne več kot enkrat letno.
(2)	Izvajalec javne službe odobri zmanjšanje velikosti in/ali števila zabojnikov za mešane komunalne odpadke na podlagi zahteve uporabnika iz 3. alineje prejšnjega odstavka pod pogojem, da:
-	nova zahtevana prostornina zabojnikov ni manjša od določene najmanjše prostornine standardnih velikosti zabojnikov za mešane komunalne odpadke, določene na podlagi tehničnega pravilnika,
-	ugotovi, da so se v obdobju zadnjih šestih mesecev komunalni odpadki prepuščali na prevzemnem mestu te stavbe v zaprtih in ne popolnoma polnih zabojnikih.
(3)	Pritožbeni (reklamacijski) postopek, ki se nanaša na pravice uporabnikov po tem odloku, je opredeljen v tehničnem pravilniku.
48.	člen (obveznosti uporabnikov)
Uporabniki imajo obveznost:
-	obvestiti izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe najkasneje v osmih (8) dneh po nastanku spremembe,
-	redno prepuščati komunalne odpadke in jih ločevati skladno z zagotovljenimi storitvami javne službe,
-	zagotoviti, da so posode ali zabojniki in vreče na dan prevzema nameščeni na prevzemnem mestu,
-	zagotoviti, da so pokrovi posod ali zabojnikov na prevzemnih mestih zaprti,
-	vzdrževati čistočo na prevzemnih mestih, razen kadar izvajalec javne službe onesnaži prevzemno mesto,
-	zagotoviti izvajalcu javne službe neoviran dostop do prevzemnega mesta,
-	uporabljati storitve izvajalca javne službe v skladu z določili tega odloka, tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki.
ŠTEVILKA 11
49.	člen (prepovedi)
(1)	Povzročiteljem oziroma imetnikom odpadkov je prepovedano:
-	prepuščati posamezne ločene frakcije in mešane komunalne odpadke v zabojnike ali vrečke za ločeno zbiranje frakcij, ki niso namenjene tem odpadkom,
-	mešati nevarne frakcije z ločeno zbranimi frakcijami ali mešanimi komunalnimi odpadki ali mešati posamezne nevarne frakcije med seboj,
-	mešati kosovne odpadke z mešanimi komunalnimi odpadki in s preostalimi vrstami odpadkov,
-	postavljati zabojnike za mešane komunalne odpadke, ločene frakcije (papir in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in lepenke; drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov; drobna odpadna embalaža iz kovine), biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad na javno površino,
-	prepuščati odpadne prenosne baterije in akumulatorje kot mešani komunalni odpadek,
-	prepuščati odpadno električno in elektronsko opremo kot mešani komunalni odpadek,
-	sežigati in/ali odlagati odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov,
-	nameščati posode ali zabojnike za odpadke zunaj predvidenega prevzemnega mesta,
-	odlagati odpadke ob zabojnikih,
-	odlaganje pepela, toplih ogorkov, zdravstvenih odpadkov, gradbenega materiala in kamenja ter odpadkov v tekočem stanju v zabojnike za mešane komunalne odpadke ali ločeno zbrane frakcije,
-	prepuščati odpadke v vrečah, ki nimajo oznake izvajalca in niso namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov na območju občine,
-	prepuščati kuhinjske biološko razgradljive vrečke na prevzemnem mestu izven namenske posode,
-	prepuščati in odlagati kosovne odpadke zunaj prevzemnega mesta, na zbiralnicah ločenih frakcij ter v nasprotju s tehničnim pravilnikom,
-	prepuščati in odlagati zeleni vrtni odpad zunaj prevzemnega mesta, na zbiralnicah ločenih frakcij ter v nasprotju s tehničnim pravilnikom,
-	brskanje po zabojnikih ter razmetavanje odpadkov,
-	pisati na posode ali zabojnike ter lepiti plakate nanje,
-	opustiti uporabo storitev javne službe,
-	ravnati s komunalnimi odpadki v nasprotju z določili tega odloka, tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki.
(2)	Sežiganje vseh vrst komunalnih odpadkov je prepovedano.
7. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
50.	člen
(viri financiranja storitev javne službe)
Viri financiranja storitev javne službe so:
-	plačila uporabnikov za storitev javne službe,
-	sredstev od prodaje ločenih frakcij,
-	občinski proračun v delu, ki se nanaša na morebitno subvencioniranje javne službe,
-	drugi viri, določeni s predpisom lokalne skupnosti ali zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetem predpisu.
51.	člen
(viri financiranja javne infrastrukture)
URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ
11
ŠTEVILKA 13
URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ
LETO XXIII 21. 7. 2017
Viri financiranja infrastrukture so sredstva:
-	iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
-	iz proračuna občine,
-	iz dotacij, donacij in subvencij,
-	iz kratkoročnega in dolgoročnega kreditiranja,
-	iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.
8.	VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN OPREME, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
52.	člen (infrastruktura v lasti občine)
Gospodarsko javno infrastrukturo lokalnega pomena, ki je potrebna za izvajanje javne službe, v lasti občine sestavljajo:
-	zemljišča in objekti zbiralnic,
-	zemljišča in objekti zbirnih centrov,
-	zemljišča in objekti prevzemnih mest na javnih površinah,
-	zemljišča in objekti za obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov,
-	zemljišča in objekti za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov,
-	druga oprema in delovni stroji za izvajanje gospodarske javne službe.
53.	člen
(oprema izvajalca javne službe)
Opremo, ki je potrebna za izvajanje javne službe, v lasti izvajalca javne službe, sestavljajo:
-	vozila za prevoz vseh vrst odpadkov (specializirana tovorna vozila),
-	delovni stroji,
-	premične zbiralnice nevarnih frakcij,
-	posode in zabojniki za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov, biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, ločeno zbranih frakcij po metodi »od vrat do vrat« in ločeno zbranih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij,
-	tipske namenske vreče za zbiranje ločeno zbranih frakcij (papirja in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in lepenke; drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov; drobna odpadna embalaža iz kovine),
-	vozila in naprave za pranje in vzdrževanje posod in zabojnikov,
-	druge premične in nepremične stvari, namenjene izvajanju storitev javne službe.
9.	NAČIN OBRAČUNAVANJA STORITEV JAVNE SLUŽBE
54.	člen (oblikovanje cen)
(1)	Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2)Povzročitelji	so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o vsaki spremembi, ki vpliva na obračun storitev javne službe v roku osmih (8) dni od nastanka spremembe.
(3)	Na območju večstanovanjskih objektov in starega mestnega jedra se storitve uporabnikom zaračunavajo glede na prostornino zabojnika za mešane komunalne odpadke in pogostost odvoza zabojnika. Obračun storitev se med gospodinjstva porazdeli tako, da se skupni stroški porazdelijo po gospodinjstvih glede na število članov v posameznem gospodinjstvu, v odvisnosti od vseh stanovalcev v večstanovanjskem objektu. Enak sistem obračunavanja storitev na območju večstanovanjskih objektov in starega mestnega jedra se uporablja tudi za obračunavanje bi-
ološko-razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada.
(4)	Za posamezno počitniško hišo, vikend, prazno stanovanje ali poslovno enoto, kjer ni stalno prijavljenih stanovalcev in ni v stalni uporabi, se za porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki upošteva ena tretjina najmanjše velikosti zabojnika (80 litrov) in najmanjša pogostost odvoza, ki ureja opravljanje javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov.
(5)	Način obračunavanja storitev javne službe bo podrobneje opredelil Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Mestni občini Ptuj.
10.	NADZOR
55.	člen (nadzorni organ)
(1)	Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajajo pristojni občinski inšpekcijski organ in uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi skladno s predpisi.
(2)	Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
(3)	Pristojni občinski inšpekcijski organ ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
11.	JAVNA POOBLASTILA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE
56.	člen
(javna pooblastila izvajalca javne službe)
(1)	Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe odloča o pravicah in obveznostih uporabnikov določenih s tem odlokom.
(2)	Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.
12.	KAZENSKE DOLOČBE
57.	člen (prekrški uporabnikov)
(1) Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
-	v roku ne obvesti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika (drugi odstavek 16. člena),
-	na zahtevo izvajalca javne službe ne nabavi ali vzdržuje posode ali zabojnika (tretji odstavek 25. člena),
-	ne zagotovi zbiranja odpadkov na zbirnem mestu tako, da se prepreči nastanek emisij vonjav in onesnaževanje okolice (prvi odstavek 26. člena),
-	ne odstrani prazne posode ali zabojnika iz prevzemnega mesta po prevzemu odpadkov (drugi odstavek 26. člena),
-	če organizator prireditve ne obvesti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi najmanj štirinajst (14) dni pred datumom izvedbe prireditve (četrti odstavek 36. člena),
-	če redno ne prepušča komunalnih odpadkov in jih ne ločuje v skladu z zagotovljenimi storitvami javne službe (druga alineja 48. člena),
-	ne zagotovi neoviranega dostopa izvajalcu javne službe do prevzemnega mesta (šesta alineja 48. člena),
-	prepušča posamezne ločene frakcije in mešane komunalne odpadke v zabojnikih za ločeno zbiranje frakcij, ki niso namenjene tem odpadkom (prva alineja 49. člena),
12
LETO XXIII / 23. 6. 2017
URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ
ŠTEVILKA 11
-	meša nevarne frakcije z ločeno zbranimi frakcijami ali mešanimi komunalnimi odpadki ali meša posamezne nevarne frakcije med seboj (druga alineja 49. člena),
-	meša kosovne odpadke z mešanimi komunalnimi odpadki in s preostalimi vrstami odpadkov (tretja alineja 49. člena),
-	postavlja zabojnike za mešane komunalne odpadke, ločene frakcije (papir in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in lepenke; drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov; drobna odpadna embalaža iz kovine; drobne odpadne embalaže iz stekla), biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad na javno površino (četrta alineja 49. člena),
-	prepušča odpadne prenosne baterije ali akumulatorje kot mešani komunalni odpadek (peta alineja 49. člena),
-	prepušča odpadno električno ali elektronsko opremo kot mešani komunalni odpadek (šesta alineja 49. člena),
-	sežiga ali odlaga odpadke v objektih in ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov (sedma alineja 49. člena),
-	namešča posode ali zabojnike za odpadke zunaj predvidenega mesta (osma alineja 49. člena),
-	odlaga odpadke ob zabojnikih (deveta alineja 49. člena),
-	odlaga pepel, tople ogorke, zdravstvene odpadke, gradbeni material in kamenje, odpadke v tekočem stanju v zabojnike za mešane komunalne odpadke ali ločeno zbrane frakcije (deseta alineja 49. člena),
-	prepušča odpadke v vrečah, ki nimajo oznake izvajalca in niso namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov na območju občine (enajsta alineja 49. člena),
-	prepušča kuhinjske biološko razgradljive vrečke na prevzemnem mestu izven namenske posode (dvanajsta alineja 49. člena),
-	prepušča in odlaga kosovne odpadke zunaj prevzemnega mesta, na zbiralnici ločenih frakcij ter v nasprotju s tehničnim pravilnikom (trinajsta alineja 49. člena),
-	prepušča in odlaga zeleni vrtni odpad zunaj prevzemnega mesta, na zbiralnici ločenih frakcij ter v nasprotju s tehničnim pravilnikom (štirinajsta alineja 49. člena),
-	brska po zabojnikih ter razmetava odpadke (petnajsta alineja 49. člena),
-	piše na posode ali zabojnike ter lepi plakate nanje (šestnajsta alineja 49. člena),
-	opusti uporabo storitev javne službe (sedemnajsta alineja 49. člena),
-	ravna s komunalnimi odpadki v nasprotju z določili tega odloka, tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki (osemnajsta alineja 49. člena),
-	ne obvesti izvajalca javne službe o vsaki spremembi, ki vpliva na obračun storitev javne službe v roku osmih dni od nastanka spremembe (drugi odstavek 54. člena).
(2)	Z globo 400 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.
(3)	Z globo 400 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika.
13. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
58. člen
(rok za pripravo pravilnikov po tem odloku)
Izvajalec javne službe in občinska uprava najkasneje v roku šestdeset (60) dni od uveljavitve tega odloka pripravita Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki
13
v Mestni občini Ptuj in Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v Mestni občini Ptuj in ju na predlog župana predložita v sprejem mestnemu svetu.
59.	člen
(rok za zagotavljanje storitev po tem odloku)
Izvajalec javne službe je dolžan v roku enega leta od sprejema tega odloka uvesti vse spremembe v organizaciji zagotavljanja storitev izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb, ki še niso bile uvedene.
60.	člen (prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/12, 1/13 in 7/16).
61.	člen (začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 007-8/2017 Datum: 19. 6. 2017
Miran SENČAR, s. r. župan Mestne občine Ptuj
65
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 - skl. US, 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO) in 12. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št 9/07) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 30. seji, dne 19. 6. 2017, sprejel
ODLOK
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora LV20 Ptuj - Nova vas južno od meniških gozdov
I. UVODNE DOLOČBE
1.	člen
(predmet odloka) S tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/15, 8/16, 8/16 - obvezna razlaga, 1/17, 2/17 - obvezna razlaga in 4/17 - obvezna razlaga; v nadaljevanju: OPN) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za enoto urejanja prostora LV 20 Ptuj - Nova vas južno od meniških gozdov (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje OSA arhitekti d.o.o., Strma ulica 13, 2000 Maribor pod številko projekta 13-141, datum junij 2017.
2.	člen
(sestavni del podrobnega načrta) (1) S tem odlokom se določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, eta-pnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja od načrtovanih re-
ŠTEVILKA 13
šitev ter obveznosti investitorja.
(2) Sestavljen je iz naslednjih delov:
A)	BESEDILO
1.	Obrazložitev odloka
2.	Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu
3.	Smernice in mnenja k občinskemu podrobnemu prostorskemu
načrtu
B)	KARTOGRAFSKI DEL
1.	Pregledna karta s prikazom območja obdelave	1 : 2000
2.	Izsek iz kartografskega dela OPN s prikazom meje OPPN
1 : 5000
3.	Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem 1 : 500
4.	Ureditvena situacija - prikaz območij LV20 in LV21 1 : 500
5.	Ureditveno količbena situacija s prerezom	1 : 500
6.	Situacija komunalne infrastrukture in prometne ureditve
1 : 500
7.	Načrt parcelacije	1 : 500
C)	PRILOGE
Priloge OPPN so:
-	izvleček iz strateškega prostorskega akta
-	prikaz stanja prostora
-	strokovne podlage na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
-	povzetek za javnost
-	spis postopka
II.	OPIS MEJE OBMOČJA
3.	člen
(območje podrobnega načrta)
(1)	Sklenjeno območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so priložene v prikazu območja OPPN z načrtom parcelacije.
(2)	V sklenjenem območju OPPN iz prejšnjega odstavka se skladno z geodetskim načrtom nahaja zemljišče s parcelnimi številkami: 307/2, 307/3, 307/4, 307/8, 311/1 in 311/8, vse k.o. 389-Nova vas pri Ptuju.
(3)	Po podatkih GURS je velikost sklenjenega območja OPPN je 2,98 ha.
(4)	Ureditve, navedene v 3. členu tega odloka, obsegajo tudi okoliška zemljišča in dele zemljišč, na katerih se izvede potrebna komunalna in energetska infrastruktura.
4.	člen
(namenska raba območja)
(1)	Osnovna namenska raba: območje stavbnih zemljišč.
(2)	Podrobnejša namenska raba: območja stanovanj (S), namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim, znotraj podrobnejše namenske rabe prostora S (območja stanovanj) pa kot stanovanjske površine (SS), namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi.
III.	FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADNJE TER URBANISTIČNE OMEJITVE
5.	člen
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom)
LETO XXIII 21. 7. 2017
(1)	S tem OPPN se načrtujejo ureditve povezane s stanovanjsko gradnjo, v enoti urejanja prostora LV 20 - novo stanovanjsko območje.
(2)	Predvidene so naslednje ureditve:
-	gradnja štiridesetih stanovanjskih stavb,
-	gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe,
-	ureditev zelenih in drugih površin,
-	ureditev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra z ureditvijo dovozne ceste
6.	člen
(pogoji za izrabo območja)
V	območju OPPN je opredeljena naslednja raba zemljišč: zemljišča na območju prostorskih ureditev povezanih z gradnjo stanovanjskih stavb s pripadajočimi objekti in funkcionalnim zemljiščem, namenska raba se opredeli za stanovanja, zemljišča na območju dostopne ceste, namenska raba se opredeli za prometno infrastrukturo, zemljišča na območju gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, na katerih se po izvedenih posegih vzpostavi prejšnje stanje, upoštevajo pa se pogoji omejene rabe, ki veljajo glede na vrsto gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra.
7.	člen
(urbanistični parametri)
V	območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu:
-	gradbena črta je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad (balkoni, nadstreški in podobno);
-	gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost;
-	maksimalna etažnost je oznaka, ki podaja največje število etaž novogradenj in se izraža kot oznaka kleti, pritličja in števila nadstropij nad njimi; možna je gradnja nižjih objektov;
-	namembnost objekta je oznaka objekta z barvno šrafuro, objekti v območju so lahko namenjeni stanovanjskim dejavnostim in spremljevalni mirni dejavnosti.
IV. MERILA IN POGOJI ZA NAČRTOVANJE PROSTORSKE UREDITVE
8.	člen
(vrste posegov in dopustnih dejavnosti)
(1)	Do začetka izvajanja prostorskih ureditev oziroma posameznih etap, določenih v 31. členu tega odloka, je na območju OPPN iz 4. člena tega odloka dovoljena obstoječa raba zemljišč.
(2)	Dejavnosti se v območju OPPN locirajo skladno s podrobnejšo namensko rabo - območje stanovanj. Namembnost objektov je v osnovi stanovanjska, dopustne so spremljajoče dejavnosti, kot so določene v OPN opredeljene za namensko rabo SS. Možna je sprememba namembnosti dela stanovanjske površine v namen storitvene dejavnosti:
-	Oskrba z električno energijo plinom in paro,
-	Gradbeništvo,
-	Informacijske in komunikacijske dejavnosti,
-	Finančne in zavarovalniške dejavnosti,
-	Poslovanje z nepremičninami,
-	Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti,
-	Druge raznovrstne poslovne dejavnosti,
-	Zdravstvo in socialno varstvo,
-	Druge dejavnosti,
URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ
14
LETO XXIII / 23. 6. 2017
URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ
ŠTEVILKA 11
-	Dejavnosti gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem in proizvodnja za lastno rabo.
V. FUNKCIONALNA IN OBLIKOVNA MERILA TER POGOJI
9.	člen
(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje)
(1)	Po tipologiji zazidave so v skladu z odlokom o OPN dopustne prostostoječe stavbe, razviti tlorisi, stavbe v nizu, po tipologiji namembnosti in oblikovanja pa stavbe tipa S1, S2 (le obstoječe), S3, S4, S8, N1 in N2.
(2)	Lega stavb je določena z gradbeno črto in gradbeno mejo, dimenzija in umestitev objektov v prostor ter velikost in zmogljivost objektov - tlorisni in višinski gabariti so razvidni iz grafične priloge - list 5 - Ureditveno količbena situacija.
(3)	Etažnost: max. K+P+1 (M) pri etažah so upoštevane standardne višine stanovanjskih etaž (3,00 m).
(4)	Strehe so enokapne, dvokapne (z min. naklonom 35°), ravne ali nizko naklonske, možni so tudi določeni manjši ravni deli strehe.
(5)	Fasada objekta je kontaktna, toplotno izolativna z izvedenim zaključnim ometom, delno zastekljena, lahko tudi delno izvedena kot lesena ali kot obešena fasada obložena s kamnom ali fasadnimi ploščami.
(6)	Parkiranje je na lastni parceli - 2 parkirni mesti na stanovanjsko enoto. Pred objekti je predvidena utrjena površina, namenjena ureditvi parkirnih mest - odkritih ali s pokrito nadstrešnico ali garaža. Parkirna mesta se lahko uredijo tudi v kletni ali pritlični etaži objekta.
10.	člen
(nezahtevni in enostavni objekti ter vzdrževalna dela v javno korist)
(1)	Na območju OPPN je po predpisih, ki urejajo gradnjo objektov glede na zahtevnost, dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov ter je mogoče opravljanje del, ki se štejejo za redna vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela.
(2)	Dovoljena je postavitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
-	majhne stavbe,
-	majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave,
-	pomožni objekti v javni rabi,
-	ograje,
-	priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture,
-	pomožni energetski objekti,
-	pomožni komunalni objekti.
(3)	Nezahtevni in enostavni objekti naj bodo od meje s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 1,5 m. Na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo.
(4)	Postavitev ograj in drugih objektov v križiščih ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin.
(5)	Poleg rednih vzdrževalnih del in investicijskih vzdrževalnih del so dovoljene tudi:
-	rekonstrukcije objektov in naprav,
- sprememba namembnosti, ki je skladna z osnovno dejavnostjo.
(6) Na območju OPPN se lahko izvajajo vsa vzdrževalna dela v javno korist skladno s predpisi, ki urejajo cestno infrastrukturo.
VI.	OBLIKOVANJE ODPRTEGA PROSTORA
11.	člen
(pogoji za zunanjo ureditev)
(1)	Zelenice in vrtovi se nahajajo v okviru predvidenih zemljiških parcel. Za zasaditev zelenih površin naj se uporabljajo avtohtone travne, grmovne in drevesne vrste.
(2)	Ograje okoli stanovanjskih stavb so lahko polne, lesene, kovinske, žičnate, obsajene z zelenjem. Ograje ne smejo posegati v območje javnih prometnih in zelenih površin. Višina in izvedba ograj ob priključkih dovoznih poti na glavno cesto, mora biti takšna, da omogoča preglednost v križišču in varno priključevanje in ne višja kot 1,50 m.
(3)	Parkirne površine je možno pokriti z nadstrešnicami, ki morajo ob javnih prometnih površinah biti odprtega tipa. Za vsako stanovanjsko enoto sta predvideni po dve parkirni mesti za osebna vozila.
(4)	Dovoljena je postavitev garaže v velikosti do 6x6 m, etažnosti P.
VII.	MERILA IN POGOJI ZA GRADNJO PROMETNEGA
OMREŽJA
12.	člen
(prometno urejanje)
(1)	Na območju se uredi dostopna oz. dovozna cesta iz zahodne smeri z navezavo na občinsko cesto preko obstoječega priključka. Projektni elementi cestnega priključka in dimenzioniranje nosilne konstrukcije ceste morajo zagotavljati prevoznost intervencijskim vozilom, komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Stojno mesto na priključku na lokalno cesto se mora prilagoditi nivoju državne ceste.
(2)	Projektirana cesta v območju OPPN se naveže na predvideno cestno povezavo (določena v Odloku o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ptuj) iz Slovenskogoriške ceste do območja OPPN. Podrobnosti so razvidne iz karte št. 6. - Situacija komunalne infrastrukture in prometne ureditve.
(3)	Po izgradnji nove cestne povezave (iz Slovenskogoriške ceste do območja OPPN) in ceste znotraj območja OPPN LV20, se spremeni prometni režim tako, da ni možna navezava na Ulico Jožefe Lackove za motorni promet. Omogoči se promet za pešce in kolesarje. Po rekonstrukciji Ulice Jožefe Lackove, v skladu s projektom rekonstrukcije ceste, ki ga je izdelal Lineal d.o.o. v juliju 2011, pod. št. IDZ 1043, se ponovno omogoči navezava območja OPPN na to ulico.
(4)	Cestno omrežje se ustrezno protiprašno uredi.
13.	člen
(parkiranje)
(1)	Parkirne in odstavne površine na območju lastniških parcel so lahko v asfaltni izvedbi ali v tlaku po izbiri investitorja.
(2)	Potrebno število parkirnih mest za stanovalce in obiskovalce se določi v skladu s tabelo:
	DEJAVNOST	ŠTEVILO PM ZA MOTORNI PROMET	ŠTEVILO PM ZA KOLESARSKI PROMET
1	STANOVANJSKE STAVBE		
	11100 Enostanovanjske stavbe 11210 Dvostanovanjske stavbe	2PM / stanovanjsko enoto	
15
ŠTEVILKA 13
URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ
LETO XXIII 21. 7. 2017
2	POSLOVNO-TRGOVSKE DEJAVNOSTI		
	1220 Poslovne in upravne stavbe	1 PM/60,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 30 % PM za obiskovalce	1 PM/100,00 m2 BTP objekta
	12301 Trgovske stavbe (lokalna trgovina do 200,00 m2 BTP)	PM ni treba zagotavljati	2 PM/100 m2 BTP objekta
	12301 Trgovske stavbe (trgovina z neprehram-benimi izdelki)	1 PM/70,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce	1 PM/100,00 m2 BTP objekta
	12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (obrtno--servisne dejavnosti - frizer, urar, čistilnica, fi-zioterapija, avtopralnice, lekarne...) do 200,00 m2 BTP	PM ni treba zagotavljati	PM ni treba zagotavljati
3	POSEBNE DEJAVNOSTI		
	12112 Gostilne, restavracije, točilnice, bari	1 PM/4 sedeže in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta, od tega najmanj 75 % PM za goste	1 PM/4 sedeže in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta
VIII. MERILA IN POGOJI ZA GRADNJO KOMUNALNE INFRASTRUKTURE
14.	člen
(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi in grajeno javno dobrem)
(1)	Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro se izvedeta skladno s smernicami in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del OPPN, ter skladno z geološko-hidrološkimi razmerami območja.
(2)	Trase vodov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih in grajenih struktur ter se med gradnjo ustrezno zaščitijo.
(3)	Pred gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju samem.
(4)	Gradnja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra poteka usklajeno.
(5)	Ureditev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra je razvidna iz grafičnega dela OPPN - list št. 6 - Situacija komunalne infrastrukture in prometne ureditve.
(6)	Dopustna so odstopanja priključnih in javnih infrastruktur-nih vodov od predvidenih rešitev opredeljenih v tem odloku, če so rešitve utemeljene iz tehničnega in ekonomskega vidika in ne vplivajo na koncept ostalih rešitev. Rešitve infrastrukture se prilagajajo konkretnim arhitekturnim rešitvam, podanim v fazi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Za izvedbo odstopanj so potrebna pridobljena soglasja nosilcev urejanja prostora.
15.	člen
(vodovod)
(1)	Na vseh prečkanjih načrtovanih ureditev z vodovodom se zagotovi ustrezna zaščita vodovodne cevi tako, da ne pride do poškodbe cevovoda v času gradnje in obratovanja načrtovanih ureditev.
(2)	Oskrba novih objektov z vodo znotraj prostorskega načrta bo možna preko javnega vodovodnega omrežja, z izvedbo novega ustrezno dimenzioniranega vodovodnega cevovoda, ki se naveže na obstoječi vodovodni cevovod DN160 na parceli št. 279/31 k.o. Nova vas pri Ptuju.
(3)	V sklopu predvidene gradnje je potrebno zgraditi sekundarni vodovodni cevovod.
(4)	V sklopu predvidene gradnje se bodo na vodovodnem cevovodu izvedli hidranti za zagotovitev požarne varnosti na zazidljivem območju.
(5)	V primeru močno povečane porabe vode na podlagi projektantskega izračuna, bo potrebno presek cevi za vodovodni priključek predvidenega območja obdelave ustrezno dimenzionira-ti.
(6)	Pri izdelavi tehnične dokumentacije je obvezno sodelovanje s komunalnim podjetjem z upoštevanjem katastra obstoječih vodovodnih objektov.
16.	člen
(fekalna kanalizacija)
(1)	Na vseh prečkanjih načrtovanih ureditev z obstoječo kanalizacijo se zagotovi ustrezna zaščita kanalizacijske cevi tako, da ne pride do poškodbe cevovoda v času gradnje in obratovanja načrtovanih ureditev.
(2)	Izvede se ločen sistem kanalizacije za odvajanje onesnaženih fekalnih vod, ki mora biti vodotesen ob upoštevanju vseh potrebnih predpisov.
(3)	Predvidena ustrezno dimenzionirana interna fekalna kanalizacija se naveže na predvideno javno fekalno kanalizacijsko omrežje - na zadnji jašek kraka obstoječe javne kanalizacije, izveden v bodoči dovozni cesti k območju obravnavanega OPPN. Obstoječa kanalizacija je izvedena iz betonskih cevi premera 30 cm in poteka v nadaljevanju po ulici Jožefe Lackove, ter nato po Lan-gusovi ulici do Krambergerjeve poti. Na začetku Krambergerjeve poti se viški vod razbremenijo, sušni dotoki pa odtekajo proti Centrali čistilni napravi Ptuj.
(4)	Hišni priključki se izvedejo izključno preko revizijskega jaška na zemljišču lastnika objekta na fekalni kanal. Revizijski jaški morajo biti vedno dostopni.
(5)	Za priključitev stanovanjskih objektov na javno kanalizacijsko omrežje je potrebno na osnovi višinskih izmer določiti traso, ki se bo gravitacijsko navezala na predvideno omrežje.
17.	člen
(meteorna kanalizacija in odvodnjavanje)
(1)	Prečiščene padavinske vode s posameznih objektov se odvajajo v lokalna ponikanja preko peskolovov.
(2)	Meteorne vode iz manipulativnih in parkirnih površin se sme zgolj predhodno prečiščene (ustrezno dimenzionirani peskolovi in lovilci olj) speljati v zadrževalni bazen s prelivom viškov v po-nikanje. Z muldo oz. linijskim požiralnikom je potrebno preprečiti zlivanje meteornih vod iz dvorišča na cestišče dovozne ceste.
(3)	Vse rešitve glede ponikanja in odvajanja meteornih voda morajo biti usklajene z Hidrološko hidravlično presojo za območje OPPN, ki jo je izdelala firma VPR Uratnik v decembru 2015, pod
16
LETO XXIII / 23. 6. 2017
URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ
ŠTEVILKA 11
št. projekta 12-2015 in z Recenzijskim poročilom za OPPN LV20 Ptuj - Nova vas južno od Meniških gozdov in OPPN LV21 Ptuj -Nova vas severno od ulice Jožefe Lackove, ki ga je izdelala firma GHC projekt d.o.o. v marcu 2017 pod št. projekta RP 28/3/17.
18.	člen
(elektroenergetski vodi)
(1)	Za napajanje območja je potrebno:
(2)	Med projektiranjem predvidenih objektov se mora investitor oziroma projektant seznaniti s točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav, katere je potrebno vrisati v situacijo komunalnih vodov. Podatke si mora pridobiti na Elektro Maribor
(3)	Pred pričetkom gradbenih del se morajo izvajalci seznaniti z natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov ter naročiti zakoličbo kablov.
(4)	Električne inštalacije v novih objektih bodo morale izpolnjevati pogoje TN sistema. Objekti morajo imeti izvedeno temeljno ozemljilo ter glavno izenačenje potencialov. Priključno merilne omarice morajo biti nameščene tako, da bo omogočeno nemoteno odčitavanje števcev in morajo biti pod ključem sistemskega operaterja distribucijskega omrežja.
(5)	Dokončno lokacijo trase elektroenergetskih vodov in kabelske kanalizacije je potrebno določiti na licu mesta v sodelovanju skupaj z Elektrom Maribor.
(6)	Vso elektroenergetsko infrastrukturo (novogradnja energetskih vodov in objektov) je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi.
19.	člen
(telekomunikacijski vodi)
(1)	Obstoječe TK omrežje je glede na pozidavo potrebno ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve.
(2)	Izvedba TK kabelske kanalizacije mora omogočiti TK operaterju možnost priključka vseh objektov v zazidavi.
(3)	Priključna točka je obstoječa kabelska kanalizacija pri hiši Slovensko goriška cesta 13.
(4)	Za navedeno zazidavo je potrebno po zemljišču ceste, zgraditi TK kabelsko kanalizacijo: - v glavni ulici vsaj PEHD cev premera 50 mm s pripadajočimi kabelskimi jaški 1,2x1,2x1,2 m. Do posameznih stavb PEHD cevi premera 50 mm ter prehodnim jaškom pri stavbi.
20.	člen
(ogrevanje in prezračevanje) Ogrevanje bo urejeno individualno in z upoštevanjem energetsko varčne gradnje. Vrste energentov, ki so dopustne, so obnovljivi viri energije ter zemeljski plin v kombinaciji z obnovljivimi viri energije. Prezračevanje bo naravno in delno prisilno.
21.	člen
(plinovodno omrežje) (1) V bližini obravnavanega območja je že zgrajeno distribucijsko plinovodno omrežje na Ulici Jožefe Lackove (odsek LB-PE125), delovnega tlaka 100 mbar, ki ga je možno širiti na obravnavano enoto urejanja prostora. Pri tem je potrebno predvideti tudi navezavo plinovoda na plinovodno omrežje, predvideno v OPPN za enoto urejanja prostora LV21 Ptuj - Nova vas severno od ulice Jožefe Lackove. Za vse predvidene objekte je predvidena mo-
žnost priključitve na plinovodno omrežje. Predvidene objekte je možno ogrevati.
(2)	Gradnjo novega plinovodnega omrežja lahko izvede le sistemski operater ali od njega pooblaščeni izvajalci pod nadzorom sistemskega operaterja.
(3)	Pogoje in način priključevanja na omrežje zemeljskega plina določa Odlok o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 12/12 in 3/14).
(4)	Pri umeščanju plinovodnega omrežja v prostor in določitvi odmikov od ostale komunalne infrastrukture je potrebno, poleg vseh veljavnih predpisov in normativov, posebej upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02 in 17/14 - EZ-1).
(5)	Načrtovane trase morajo omogočiti morebitno ločeno gradnjo plinovodnega omrežja po zaključeni gradnji komunalne infrastrukture, zato morajo biti predvideni zadostni odmiki pri vzporednem poteku različnih komunalnih in energetskih vodov.
IX.	MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
22.	člen
(parcelacija)
(1)	Parcelacija se izvede skladno s prikazom območja OPPN z načrtom parcelacije in tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo, v grafičnem delu OPPN na listu št. 7 - Načrt parcelacije. Predlagane površine parcel so evidenčne. Natančna oblika in površina novih zemljiških parcel se določi v upravnem postopku geodetske odmere.
(2)	Med izvajanjem načrtovanih ureditev se meje parcel prilagodijo obstoječim lastniških mejam in podatkom zemljiškega katastra v naravi, dejanskemu stanju katastrskih mej, če s tem bistveno ne spremenijo načrtovane ureditve. Pri prenosu parcel na teren se upošteva dejansko stanje.
X.	VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN VAROVANJE NARAVE
23.	člen
(ohranjanje kulturne dediščine) Na območju ni registriranih arheoloških ostalin in evidentiranih enot kulturne dediščine.
24.	člen
(ohranjanje narave)
(1)	Območje OPPN se ne nahaja na ekološko pomembnem območju.
(2)	Izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja nista potrebni.
XI.	VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
25.	člen
(splošne zahteve)
(1)	Območje OPPN se nahaja izven vseh naravnih omejitev kot so poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena.
(2)	Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,100 g, ki ga je potrebno upoštevati pri projektiranju.
17
ŠTEVILKA 13
URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ
LETO XXIII 21. 7. 2017
(3) Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno vrednost ob upoštevanju nadzora nad:
-	tehnično usposobljenostjo vozil in gradbene mehanizacije,
-	uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,
-	ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in
-	ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.
26.	člen
(požarno varstvo)
(1)	Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja zelo majhna. Pri načrtovanju in izvajanju opravil v naravnem okolju se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom, s katerimi se zmanjšuje možnost za nastanek požara, zlasti pri uporabi odprtega ognja in drugih požarno nevarnih opravilih v naravnem okolju.
(2)	Pri ravnanju s požarno nevarnimi snovmi, pri požarno nevarnih delih in opravilih ter pri požarno nevarnih napravah, se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom za:
-	zmanjšanje možnosti nastanka požara,
-	zagotovitev učinkovitega in varnega reševanje ljudi, živali in premoženja ob požaru,
-	zmanjšanje škode ob požaru.
(3)	Načrtovane stanovanjske stavbe se uvrščajo med požarno manj zahtevne objekte. Doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhaja iz posameznih načrtov, kot so določeni v predpisih o projektni dokumentaciji o graditvi objektov.
(4)	Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnim hidrantnim omrežjem.
(5)	Za omejitev širjenja požara so zagotovljeni minimalni odmiki 4,00 m enostanovanjskih stavb od mej in 8,00 m med stavbami. V primeru manjšega odmika, bodo dodatni ukrepi (protipožarne ločitve) opredeljeni v drugih načrtih, ki izkazujejo zanesljivost posameznega objekta.
(6)	Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik.
(7)	Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko dostopne ceste, cestnega priključka na cesto in površin za odstavo vozil
-	parkiranje pred stanovanjskimi stavbami. Elementi cestnega priključka in dimenzioniranje nosilne konstrukcije ceste morajo zagotavljati prevoznost intervencijskim vozilom, komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu.
(8)	Na ureditvenih območjih mest in drugih naselij z več kot 10.000 prebivalci, se v objektih določenimi s predpisi gradijo zaklonišča osnovne zaščite. V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče.
(9)	Vse dostopne ceste ustrezajo standardu SIST DIN 14090.
(10)	Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte, se dokazuje v elaboratu ''Zasnova požarne varnosti'', za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu ''Študija požarne varnosti''. Elaborati so sestavni del projekta za gradbeno dovoljenje.
XII. VAROVANJE OKOLJA
27.	člen
(varstvo tal)
(1) Posegi v tla se načrtujejo in izvajajo tako, da je prizadeta čim
manjša površina tal. Pri gradnji se zagotovi gospodarno ravnanje
s tlemi. Površine, ki so bile v času gradnje razgaljene, se ponovno
zatravijo oziroma zasadijo.
(2)	V projektni dokumentaciji se določi način uporabe rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina.
(3)	Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, in takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Na prometnih in gradbenih površinah ter odlagališčih gradbenega materiala se omejijo in preprečijo emisije prahu. S teh površin se prepreči odtekanje vode v vodne površine in na kmetijske obdelovalne površine.
28.	člen
(varstvo pred hrupom) Območje OPPN se nahaja v območju III. stopnje varstva pred hrupom. Zagotovi se vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa se nivo hrupa meri in izvede ustrezna protihrupna zaščita in sanacija.
29.	člen
(varstvo zraka)
Območje OPPN se nahaja v območju II. stopnje onesnaženosti. Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:
-	vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,
-	preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala,
-	čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste,
-	protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.
30.	člen
(varovanje voda)
(1)	Predmetna lokacija se nahaja izven vodovarstvenega območja.
(2)	Za zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in meteornih voda je potrebno upoštevati vse predpise, ki urejajo to področje.
-	Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod.
-	Komunalne odpadne vode bodo priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi.
-	Odvajanje padavinskih voda z večjih območij se izvede na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki,...). Viški padavinskih vod se odvajajo v javno meteorno kanalizacijo.
-	Izkopi gradbenih jam predvidenih novih objektov morajo biti izvedeni nad srednjo gladino podzemne vode. Pri izvedbi posega ni dovoljeno poseči v podzemno vodo.
(3)Odvajanje	in čiščenje odpadnih voda iz parkirišč in manipulativnih površin bo urejeno preko ustrezno dimenzioniranih use-dalnikov in lovilcev olj, ki morajo ustrezati standardu (SIST EN 858-2).
31.	člen
(ravnanje z odpadki) (1) Med gradnjo se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Oddani odpadki se spremljajo na evidenčnih listih in vodijo v predpisanih evidencah. Nevarni odpadki se skladišči-
18
LETO XXIII / 23. 6. 2017
jo v zaprti posodi in izročijo pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov.
(2) Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z določili občinskega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki.
XIII.	ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
32.	člen
(etapnost izvedbe podrobnega načrta)
(1)	Faznost gradnje:
-	prva faza predstavlja rekonstrukcijo uvozno - izvoznega priključka iz Ulice Jožefe Lackove;
-	druga faza predstavlja gradnjo objektov od št. 1-11, od št. 3035 in št. 41, ter gradnjo pripadajoče prometne in komunalne infrastrukture;
-	tretja faza predstavlja gradnjo predvidne cestne povezave iz Slo-venskogoriške ceste do območja OPPN, njena trasa je določena v OPN;
-	četrta faza predstavlja gradnjo objektov od št. 12-20 in od št. 36-39, ter gradnjo pripadajoče prometne in komunalne infrastrukture;
-	peta faza predstavlja gradnjo objektov od št. 21-29 in gradnjo pripadajoče prometne in komunalne infrastrukture.
(2)	Vsaka faza mora biti zaključena celota vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo in priključki ter zunanjimi ureditvami. Gradbena dovoljenja se lahko pridobivajo za vsako fazo posebej.
(3)	Časovna opredelitev faznosti gradnje:
-	gradnja objektov v 2. fazi je možna šele po dokončanju 1. faze;
-	izvedba 3 faze (gradnja nove ceste iz Slovensko goriške ceste do območja OPPN) je možna tudi sočasno s 1 in 2 fazo;
-	gradnja objektov v 4. in 5. fazi je možna šele po dokončanju 3. faze (četrta in peta faza sta časovno medsebojno neodvisni, pred izgradnjo objektov je potrebno izgraditi novo cesto v območju).
XIV.	DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
33.	člen
(organizacija gradbišč)
(1)	Za potrebe gradbišča se kar največ uporabljajo že obstoječe komunikacije. V kolikor je potrebno med gradnjo izvesti dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, se upošteva trenutna raba območja obdelave in sosednjih zemljišč.
(2)	Gradbišča se ne osvetljuje. V primeru, da je to nujno potrebno, je izjemoma dovoljena postavitev izključno posameznega svetila za varovanje.
(3)	Med gradnjo se zagotovi:
-	ukrepe za preprečevanje onesnaženja in uničenja naravnih površin ter zmanjšanja potencialnih emisij (brezhibna gradbena mehanizacija),
-	odlaganje gradbenih odpadkov in gradbenega materiala ali parkiranje gradbene mehanizacije se ne načrtuje na območjih naravovarstveno pomembnejših habitatnih tipov.
(4)	Investitor in izvajalci morajo v času gradnje in po izgradnji
upoštevati tudi naslednje pogoje:
-	zemeljski material deponirati izven območja vodotokov,
-	v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih,
-	gradnjo organizirati tako, da ne bo prihajalo do oviranega pre-
ŠTEVILKA 11
toka v vodotokih ali zadrževanja zalednih voda ob večjih nalivih.
34.	člen
(razmejitev, izročitev in prevzem)
(1)	Investitor načrtovanih ureditev pripravi ustrezne razmejitve ter preda potrebno dokumentacijo vsem upravljavcem ter poskrbi za primopredajo vseh objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra.
(2)	Po končani gradnji in uspešno opravljenem tehničnem pregledu so upravljavci javne gospodarske infrastrukture dolžni le-to brezplačno prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.
XV. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
35.	člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju podrobnega
načrta)
(1)	Investitor je dolžan:
- pred začetkom gradnje pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi
v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove,
-	zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
-	promet med gradnjo organizirati tako, da ne prihaja do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter obveščati lokalno prebivalstvo o zaporah cest zaradi gradnje,
-	zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve ne poslabša ter zagotoviti dostope do objektov in zemljišč, ki so bili zaradi gradnje prekinjeni,
-	zagotoviti nemoteno oskrbo preko vseh obstoječih vodov in naprav gospodarske javne infrastrukture. Infrastrukturne vode je potrebno takoj obnoviti v primeru poškodb,
-	sprotno rekultivirati območja posegov,
-	v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka, v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljenih služb,
-	preprečiti onesnaženje cest med gradnjo in ceste sproti čistiti,
-	sanirati oziroma povrniti v prejšnje stanje vse poti in ceste, ki so zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinjene in poškodovane,
-	začasno pridobljena zemljišča po izgradnji posegov in spremljajočih ureditev vrniti v prejšnje stanje.
(2)	Vsi navedeni ukrepi iz prejšnjega odstavka se morajo izvajati skladno s predpisi s področja, v katerega sodijo njihove pristojnosti.
(3)	Investitor oziroma izvajalec je dolžan kriti stroške spremembe dokumentacije, zakoličbe, zaščite in prestavitve obstoječe infrastrukture, eventualnih poškodb in nadzora.
(4)	Investitor OPPN je dolžan izvesti komunalno opremo zemljišč ter zgraditi dostopno protiprašno cesto. Za predvideno opremo si mora pridobiti ustrezno dokumentacijo in dovoljenja za poseg v prostor v skladu z veljavno zakonodajo. Zgrajena infrastruktura se brezplačno prenese v javno dobro ter upravljanje izvajalcem javnih gospodarskih služb.
(5)	Izvajalci so dolžni upoštevati določila občinskega podrobnega prostorskega načrta, projektne dokumentacije za posege ter določila veljavnih predpisov in standardov.
URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ
19
ŠTEVILKA 13
XVI.	TOLERANCE PRI LEGI, VELIKOSTI IN FUNKCIJI OBJEKTOV IN NAPRAV
36.	člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1)	Odstopanja pri načrtovanju objektov:
V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu:
-	gradbena linija je črta, ki se ne sme presegati (razen z zunanjim stopniščem, nadstreškom in napuščem max. 1m) in na katero morajo biti z enim robom postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad v notranjost;
-	gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost. Dovoljena je izgradnja objektov manjših tlorisnih gabaritov, tolerance do -2 m.
(2)	Dopustno odstopanje od višinskih gabaritov je možno le za postavitev strojne opreme (klimatske naprave, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, fotovoltaične celice,...).
(3)	Dopustno je preoblikovanje zarisanih zemljiških parcel v večje ali manjše skladno s potrebami investitorjev.
(4)	Dopustno je preoblikovanje površin za dostavo - parkiranje, dostopov in vhodov skladno s potrebami investitorjev. Natančnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji.
(5)	Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druga križanja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, ki niso določena s tem odlokom.
(6)	V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnem delu OPPN, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega člena.
(7)	Dopustne so delne ali začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture, izdelajo pa se tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo načrtovane ureditve.
XVII.	KONČNE DOLOČBE
37.	člen
(dostopnost podrobnega načrta) Občinski podrobni prostorski načrt je v času uradnih ur na vpogled na Mestni občini Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj.
38.	člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
39.	člen
(pričetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 3505-6/2013 Datum: 19. 6. 2017
Miran SENČAR, s. r. župan Mestne občine Ptuj
66
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 - skl.
LETO XXIII 21. 7. 2017
US, 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO) in 12. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št 9/07) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 30. seji, dne 19. 6. 2017, sprejel
ODLOK
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora LV21 Ptuj - Nova vas severno od ulice Jožefe Lackove
I. UVODNE DOLOČBE
1.	člen
(predmet odloka) S tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/15, 8/16, 8/16 - obvezna razlaga, 1/17, 2/17 - obvezna razlaga in 4/17 - obvezna razlaga; v nadaljevanju: OPN) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za enoto urejanja prostora LV 21 Ptuj -Nova vas severno od ulice Jožefe Lackove (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje OSA arhitekti d.o.o., Strma ulica 13, 2000 Maribor pod številko projekta 16-202, datum junij 2017.
2.	člen
(sestavni del podrobnega načrta)
(1)	S tem odlokom se določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja od načrtovanih rešitev ter obveznosti investitorja.
(2)	Sestavljen je iz naslednjih delov:
A)	BESEDILO
1.	Obrazložitev odloka
2.	Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu
3.	Smernice in mnenja k občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu
B)	KARTOGRAFSKI DEL
1.	Pregledna karta s prikazom območja obdelave	1 : 2000
2.	Izsek iz kartografskega dela OPN s prikazom meje OPPN
1 : 5000
3.	Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem 1 : 500
4.	Ureditvena situacija - prikaz območij LV20 in LV21 1 : 500
5.	Ureditveno količbena situacija s prerezom	1 : 500
6.	Situacija komunalne infrastrukture in prometne ureditve
1 : 500
7.	Načrt parcelacije	1 : 500
C)	PRILOGE
Priloge OPPN so:
-	izvleček iz strateškega prostorskega akta
-	prikaz stanja prostora
-	strokovne podlage na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
-	povzetek za javnost
-	spis postopka
URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ
20
LETO XXIII / 23. 6. 2017
URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ
ŠTEVILKA 11
II.	OPIS MEJE OBMOČJA
3.	člen
(območje podrobnega prostorskega načrta)
(1)	Sklenjeno območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so priložene v prikazu območja OPPN z načrtom parcelacije.
(2)	V sklenjenem območju OPPN iz prejšnjega odstavka se skladno z geodetskim načrtom nahaja zemljišče s parcelnimi številkami: 309/1, 310/5(del), 311/1(del), 311/3, 311/4, 311/5, 311/6, 311/7, 311/8(del), 312/5, 312/6, 313/2, 313/3, 313/4(del), 313/6, 314 in 315, vse k. o. 389 - Nova vas pri Ptuju.
(3)	Po podatkih GURS je velikost sklenjenega območja OPPN je 1,47 ha.
(4)	Ureditve, navedene v 3. členu tega odloka, obsegajo tudi okoliška zemljišča in dele zemljišč, na katerih se izvede potrebna komunalna in energetska infrastruktura.
4.	člen
(namenska raba območja)
(1)	Osnovna namenska raba: območje stavbnih zemljišč.
(2)	Podrobnejša namenska raba: območja stanovanj (S), namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim, znotraj podrobnejše namenske rabe prostora S (območja stanovanj) pa kot stanovanjske površine (SS), namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi.
III.	FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADNJE TER URBANISTIČNE OMEJITVE
5.	člen
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom)
(1)	S tem OPPN se načrtujejo ureditve povezane s stanovanjsko gradnjo, v enoti urejanja prostora LV 21 - novo stanovanjsko območje.
(2)	Območje obdelave je razdeljeno na območje A in območje B (gradnja dvanajstih stanovanjskih stavb.
(3)	Predvidene so naslednje ureditve:
1.	gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe,
2.	ureditev zelenih in drugih površin,
3.	ureditev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra z ureditvijo dovozne ceste.
6.	člen
(pogoji za izrabo območja)
V	območju OPPN je opredeljena naslednja raba zemljišč: zemljišča na območju prostorskih ureditev povezanih z gradnjo stanovanjskih stavb s pripadajočimi objekti in funkcionalnim zemljiščem, namenska raba se opredeli za stanovanja, zemljišča na območju dostopne ceste, namenska raba se opredeli za prometno infrastrukturo, zemljišča na območju gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, na katerih se po izvedenih posegih vzpostavi prejšnje stanje, upoštevajo pa se pogoji omejene rabe, ki veljajo glede na vrsto gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra.
7.	člen
(urbanistični parametri)
V	območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu:
- gradbena črta je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki
delov fasad (balkoni, nadstreški in podobno);
-	gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost;
-	maksimalna etažnost je oznaka, ki podaja največje število etaž novogradenj in se izraža kot oznaka kleti, pritličja in števila nadstropij nad njimi; možna je gradnja nižjih objektov, ali objektov brez kleti;
-	FZ - faktor zazidanosti je razmerje med pozidano površino in velikostjo območja;
-	FIZ - faktor izrabe zemljišča je razmerje med bruto etažno površino objekta / velikost parcele;
-	namembnost objekta je oznaka objekta z barvno šrafuro, objekti v območju so lahko namenjeni stanovanjskim dejavnostim in spremljevalni mirni dejavnosti;
-	velikost gradbene parcele - minimalna velikost gradbene parcele je 500 m2.
IV.	MERILA IN POGOJI ZA NAČRTOVANJE PROSTORSKE UREDITVE
8.	člen
(vrste posegov in dopustnih dejavnosti)
(1)	Do začetka izvajanja prostorskih ureditev oziroma posameznih etap, določenih v 31. členu tega odloka, je na območju OPPN iz 4. člena tega odloka dovoljena obstoječa raba zemljišč.
(2)	Dejavnosti se v območju OPPN locirajo skladno s podrobnejšo namensko rabo - območje stanovanj. Namembnost objektov je v osnovi stanovanjska, dopustne so spremljajoče dejavnosti, kot so določene v OPN opredeljene za namensko rabo SS. Možna je sprememba namembnosti dela stanovanjske površine v namen storitvene dejavnosti:
-	Oskrba z električno energijo plinom in paro,
-	Gradbeništvo,
-	Informacijske in komunikacijske dejavnosti,
-	Finančne in zavarovalniške dejavnosti,
-	Poslovanje z nepremičninami,
-	Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti,
-	Druge raznovrstne poslovne dejavnosti,
-	Zdravstvo in socialno varstvo,
-	Druge dejavnosti,
-	Dejavnosti gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem in proizvodnja za lastno rabo.
V.	FUNKCIONALNA IN OBLIKOVNA MERILA TER POGOJI
9.	člen
(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje)
(1)	Po tipologiji zazidave so v skladu z odlokom o OPN dopustne prostostoječe stavbe, razviti tlorisi, stavbe v nizu, po tipologiji namembnosti in oblikovanja pa stavbe tipa S1, S2 (le obstoječe), S3, S4, S8, N1 in N2.
(2)	Lega stavb je določena z gradbeno mejo in gradbeno linijo, dimenzija in umestitev objektov v prostor ter velikost in zmogljivost objektov - tlorisni in višinski gabariti so razvidni iz grafične priloge - list 5 - Ureditveno količbena situacija.
(3)	Faktor pozidanosti zemljišča (FZ): v območju A: FZ max.=0,3
v območju B: FZ max.=0,5
(4)	Faktor izrabe zemljišča (FIZ): v območju A: FIZ max.= 0,6
v območju B: FIZ max.= 1
(5)	Vsi objekti so etažnosti: max. (K) +P+1, pri etažah so upošte-
21
ŠTEVILKA 13
vane standardne višine stanovanjskih etaž.
(6)	Strehe objektov na območju se izvedejo kot ravne strehe na območju A in kot dvokapnice na območju B.
(7)	Fasada objekta je toplotno izolativna z izvedenim zaključnim ometom, delno zastekljena, lahko tudi delno izvedena kot lesena ali kot obešena fasada obložena s kamnom ali fasadnimi ploščami.
(8)	Parkiranje je na lastni parceli - 2 parkirni mesti na stanovanjsko enoto. Pred objekti je predvidena utrjena površina, namenjena ureditvi parkirnih mest - odkritih ali s pokrito nadstrešnico ali garaža. Parkirna mesta se lahko uredijo tudi v kletni ali pritlični etaži objekta.
10. člen
(nezahtevni in enostavni objekti ter vzdrževalna dela v javno korist)
(1)	Na območju OPPN je po predpisih, ki urejajo gradnjo objektov glede na zahtevnost, dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov ter je mogoče opravljanje del, ki se štejejo za redna vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela.
(2)	Dovoljena je postavitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
-	majhne stavbe,
-	majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave,
-	pomožni objekti v javni rabi,
-	ograje,
-	priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture,
-	pomožni energetski objekti,
-	pomožni komunalni objekti,
-	oporni zidovi (dovoljena postavitev na mejo).
(3)	Nezahtevni in enostavni objekti naj bodo od meje s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 1,5 m. Na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo. V primeru, da se lastnika sosednjih zemljišč ne sporazumeta, mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena min 0,5 m. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje od ceste 1,5 m, razen v primeru, če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom.
(4)	Postavitev ograj in drugih objektov v križiščih ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin.
(5)	Poleg rednih vzdrževalnih del in investicijskih vzdrževalnih del
LETO XXIII 21. 7. 2017
so dovoljene tudi:
-	rekonstrukcije objektov in naprav,
-	sprememba namembnosti, ki je skladna z osnovno dejavnostjo.
(6) Na območju OPPN se lahko izvajajo vsa vzdrževalna dela v
javno korist skladno s predpisi, ki urejajo cestno infrastrukturo.
VI.	OBLIKOVANJE ODPRTEGA PROSTORA
11.	člen
(pogoji za zunanjo ureditev)
(1)	Zelenice in vrtovi se nahajajo v okviru predvidenih zemljiških parcel. Za zasaditev zelenih površin naj se uporabljajo avtohtone travne, grmovne in drevesne vrste.
(2)	Ograje okoli stanovanjskih stavb so lahko polne, lesene, kovinske, žičnate, obsajene z zelenjem. Ograje ne smejo posegati v območje javnih prometnih in zelenih površin. Max višina ograje je 1,5m; ograja lahko stoji na zidcu, ki je max višine 0,5 m od nivoja raščenega terena.
(3)	Parkirne površine so utrjene površine znotraj posamezne parcele v velikosti 6x6m. Parkirne površine je dovoljeno pokriti z nadstrešnico ali jih zazidati kot garažo etažnosti P z ravno streho.
VII.	MERILA IN POGOJI ZA GRADNJO PROMETNEGA
OMREŽJA
12.	člen
(prometno urejanje)
(1)	Na območju se uredi dostopna oz. dovozna cesta iz južne ali jugo zahodne smeri z navezavo na občinsko cesto preko cestnega priključka. Projektni elementi cestnega priključka in dimenzioniranje nosilne konstrukcije ceste morajo zagotavljati prevoznost intervencijskim vozilom, komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd.
(2)	Cestno omrežje se ustrezno protiprašno uredi.
13.	člen
(parkiranje)
(1)	Parkirne in odstavne površine na območju lastniških parcel so lahko v asfaltni izvedbi ali v tlaku po izbiri investitorja.
(2)	Potrebno število parkirnih mest za stanovalce in obiskovalce se določi v skladu s tabelo:
	DEJAVNOST	ŠTEVILO PM ZA MOTORNI PROMET	ŠTEVILO PM ZA KOLESARSKI PROMET
1	STANOVANJSKE STAVBE		
	11100 Enostanovanjske stavbe 11210 Dvostanovanjske stavbe	2PM / stanovanjsko enoto	
2	POSLOVNO-TRGOVSKE DEJAVNOSTI		
	1220 Poslovne in upravne stavbe	1 P M/60,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 30 % PM za obiskovalce	1 PM/100,00 m2 BTP objekta
	12301 Trgovske stavbe (lokalna trgovina do 200,00 m2 BTP)	PM ni treba zagotavljati	2 PM/100 m2 BTP objekta
	12301 Trgovske stavbe (trgovina z ne prehramb-nimi izdelki)	1 P M/70,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce	1 PM/100,00 m2 BTP objekta
	12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (obrtno--servisne dejavnosti - frizer, urar, čistilnica, fi-zioterapija, avtopralnice, lekarne...) do 200,00 m2 BTP	PM ni treba zagotavljati	PM ni treba zagotavljati
3	POSEBNE DEJAVNOSTI		
	12112 Gostilne, restavracije, točilnice, bari	1 PM/4 sedeže in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta, od tega najmanj 75 % PM za goste	1 PM/4 sedeže in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta
URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ
22
LETO XXIII / 23. 6. 2017
VIII. MERILA IN POGOJI ZA GRADNJO KOMUNALNE INFRASTRUKTURE
14.	člen
(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi in grajeno javno dobrem)
(1)	Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro se izvedeta skladno s smernicami in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del OPPN, ter skladno z geološko-hidrološkimi razmerami območja.
(2)	Trase vodov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih in grajenih struktur ter se med gradnjo ustrezno zaščitijo.
(3)	Pred gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju samem.
(4)	Gradnja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra poteka usklajeno.
(5)	Ureditev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra je razvidna iz grafičnega dela OPPN - list št. 6 - Situacija komunalne infrastrukture in prometne ureditve.
(6)	Dopustna so odstopanja priključnih in javnih infrastruktur-nih vodov od predvidenih rešitev opredeljenih v tem odloku, če so rešitve utemeljene iz tehničnega in ekonomskega vidika in ne vplivajo na koncept ostalih rešitev. Rešitve infrastrukture se prilagajajo konkretnim arhitekturnim rešitvam, podanim v fazi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Za izvedbo odstopanj so potrebna pridobljena soglasja nosilcev urejanja prostora.
15.	člen
(vodovod)
(1)	Na vseh prečkanjih načrtovanih ureditev z vodovodom se zagotovi ustrezna zaščita vodovodne cevi tako, da ne pride do poškodbe cevovoda v času gradnje in obratovanja načrtovanih ureditev.
(2)	Oskrba novih objektov z vodo znotraj prostorskega načrta bo možna preko javnega vodovodnega omrežja, z izvedbo novega ustrezno dimenzioniranega vodovodnega cevovoda, ki se naveže na obstoječi vodovodni cevovod DN160 na parceli št. 279/31, k. o. Nova vas pri Ptuju.
(3)	V sklopu predvidene gradnje je potrebno zgraditi sekundarni vodovodni cevovod.
(4)	V sklopu predvidene gradnje se bodo na vodovodnem cevovodu izvedli hidranti za zagotovitev požarne varnosti na zazidljivem območju.
(5)	V primeru močno povečane porabe vode na podlagi projektantskega izračuna, bo potrebno presek cevi za vodovodni priključek predvidenega območja obdelave ustrezno dimenzionira-ti.
(6)	Pri izdelavi tehnične dokumentacije je obvezno sodelovanje s komunalnim podjetjem z upoštevanjem katastra obstoječih vodovodnih objektov.
16.	člen
(fekalna kanalizacija)
(1)	Na vseh prečkanjih načrtovanih ureditev z obstoječo kanalizacijo se zagotovi ustrezna zaščita kanalizacijske cevi tako, da ne pride do poškodbe cevovoda v času gradnje in obratovanja načrtovanih ureditev.
(2)	Izvede se ločen sistem kanalizacije za odvajanje onesnaženih fekalnih vod, ki mora biti vodotesen ob upoštevanju vseh potrebnih predpisov.
(3)	Predvidena ustrezno dimenzionirana interna fekalna kanaliza-
ŠTEVILKA 11
cija se naveže na predvideno javno fekalno kanalizacijsko omrežje.
(4)	Hišni priključki se izvedejo izključno preko revizijskega jaška na zemljišču lastnika objekta na fekalni kanal. Revizijski jaški morajo biti vedno dostopni.
(5)	Za priključitev stanovanjskih objektov na javno kanalizacijsko omrežje je potrebno na osnovi višinskih izmer določiti traso, ki se bo gravitacijsko navezala na predvideno omrežje.
17.	člen
(meteorna kanalizacija in odvodnjavanje)
(1)	Predmetna lokacija se nahaja v širšem vodovarstvenem območju zajetij pitne vode, z oznako VVO III, po veljavni Uredbi, zato je potrebno upoštevati naslednje omejitve.
(2)	Prečiščene padavinske vode s posameznih objektov se odvajajo v lokalna ponikanja preko peskolovov.
(3)	Za območje je bilo izdelano preliminarno geotehnično poročilo, št. 35/2008; izdelovalca GMG Božidar Janžekovič s.p.
(4)	Meteorne vode iz manipulativnih in parkirnih površin se uredi preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s koalescenčnimi filtri, ki naj bodo dimenzionirani ob upoštevanju velikosti prispevnih površin, intenziteti padavin in možne pričakovane količine naftnih derivatov. Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj ( SIST EN 858-2). Odvodnjavanje meteornih vod je možno izvesti s ponikovalnimi polji na območju J-1, skladno s preliminarnim geotehničnim poročilom.
(5)	Vse rešitve glede ponikanja in odvajanja meteornih voda morajo biti usklajene z Hidrološko hidravlično presojo za območje OPPN LV21 Ptuj - Nova vas severno od ulice Jožefe Lackove, ki jo je izdelala firma VPR Uratnik v marcu 2017, pod št. projekta 1-2017 in z Recenzijskim poročilom za OPPN LV20 Ptuj - Nova vas južno od Meniških gozdov in OPPN LV21 Ptuj - Nova vas severno od ulice Jožefe Lackove, ki ga je izdelala firma GHC projekt d.o.o. v marcu 2017 pod št. projekta RP 28/3/17.
18.	člen
(elektroenergetski vodi)
(1)	Za napajanje območja je potrebno:
(2)	Med projektiranjem predvidenih objektov se mora investitor oziroma projektant seznaniti s točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav, katere je potrebno vrisati v situacijo komunalnih vodov. Podatke si mora pridobiti na Elektro Maribor.
(3)	Pred pričetkom gradbenih del se morajo izvajalci seznaniti z natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov ter naročiti zakoličbo kablov.
(4)	Električne inštalacije v novih objektih bodo morale izpolnjevati pogoje TN sistema. Objekti morajo imeti izvedeno temeljno ozemljilo ter glavno izenačenje potencialov. Priključno merilne omarice morajo biti nameščene tako, da bo omogočeno nemoteno odčitavanje števcev in morajo biti pod ključem sistemskega operaterja distribucijskega omrežja.
(5)	Dokončno lokacijo trase elektroenergetskih vodov in kabelske kanalizacije je potrebno določiti na licu mesta v sodelovanju skupaj z Elektrom Maribor.
(6)	Vso elektroenergetsko infrastrukturo (novogradnja energetskih vodov in objektov) je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi.
(7)	Za izvedbo napajanja obravnavanega območja z električno
URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ
23
ŠTEVILKA 13
energijo bo potrebno zgraditi ustrezni nizkonapetostni razvod
(priključek) od obstoječe transformatorske postaje TP 20/0,4 kV
NOVA VAS PRI PTUJU 4 (t-680) do predvidenih objektov.
19.	člen
(telekomunikacijski vodi)
(1)	Obstoječe TK omrežje je glede na pozidavo potrebno ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti, pred gradnji zakoličiti na osnovi projektne rešitve.
(2)	Izvedba TK kabelske kanalizacije mora omogočiti TK operaterju možnost priključka vseh objektov v zazidavi.
(3)	Priključna točka je obstoječa kabelska kanalizacija pri hiši Slo-venskogoriška cesta 13.
(4)	Za navedeno zazidavo je potrebno po zemljišču ceste, zgraditi TK kabelsko kanalizacijo: - v glavni ulici vsaj PEHD cev premera 50 mm s pripadajočimi kabelskimi jaški 1,2x1,2x1,2 m. Do posameznih stavb PEHD cevi premera 50 mm ter prehodnim jaškom pri stavbi.
20.	člen
(ogrevanje in prezračevanje)
(1)	Ogrevanje bo urejeno individualno in z upoštevanjem energetsko varčne gradnje. Vrste energentov, ki so dopustne, so obnovljivi viri energije ter zemeljski plin v kombinaciji z obnovljivimi viri energije. Prezračevanje bo naravno in delno prisilno.
(2)	V primeru ogrevanja objekta s toplotno črpalko sistema voda - voda, kjer je toplotni vir podtalna voda ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, za kar je treba izvesti vrtino, si bo moral investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote.
21.	člen
(plinovodno omrežje)
(1)	V bližini obravnavanega območja je že zgrajeno distribucijsko plinovodno omrežje na Ulici Jožefe Lackove (odsek LB-PE125), delovnega tlaka 100 mbar, ki ga je možno širiti na obravnavano enoto urejanja prostora. Pri tem je potrebno predvideti širitev plinovoda iz obravnavanega območja na Murščevo ulico. Za vse predvidene objekte je predvidena možnost priključitve na plinovodno omrežje. Predvidene objekte je možno ogrevati.
(2)	Gradnjo novega plinovodnega omrežja lahko izvede le sistemski operater ali od njega pooblaščeni izvajalci pod nadzorom sistemskega operaterja.
(3)	Pogoje in način priključevanja na omrežje zemeljskega plina določa Odlok o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 12/12 in 3/14).
(4)	Pri umeščanju plinovodnega omrežja v prostor in določitvi odmikov od ostale komunalne infrastrukture je potrebno, poleg vseh veljavnih predpisov in normativov, posebej upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02 in 17/14 - EZ-1).
(5)	Načrtovane trase morajo omogočiti morebitno ločeno gradnjo plinovodnega omrežja po zaključeni gradnji komunalne infrastrukture, zato morajo biti predvideni zadostni odmiki pri vzporednem poteku različnih komunalnih in energetskih vodov.
IX. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
22.	člen
(parcelacija)
LETO XXIII 21. 7. 2017
(1)	Parcelacija se izvede skladno s prikazom območja OPPN z načrtom parcelacije in tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo, v grafičnem delu OPPN na listu št. 7 - Načrt parcelacije. Predlagane površine parcel so evidenčne. Natančna oblika in površina novih zemljiških parcel se določi v upravnem postopku geodetske odmere.
(2)	Med izvajanjem načrtovanih ureditev se meje parcel prilagodijo obstoječim lastniških mejam in podatkom zemljiškega katastra v naravi, dejanskemu stanju katastrskih mej, če s tem bistveno ne spremenijo načrtovane ureditve. Pri prenosu parcel na teren se upošteva dejansko stanje.
X.	VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN VAROVANJE
NARAVE
23.	člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
Na območju ni registriranih arheoloških ostalin in evidentiranih
enot kulturne dediščine.
24.	člen
(ohranjanje narave)
(1)	Območje OPPN se ne nahaja na ekološko pomembnem območju.
(2)	Območje OPPN meji na severu na območje gozdov, zato je potrebno upoštevati naslednje usmeritve:
-	stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 10 m od gozdne meje, ostali objekti in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od gozdne meje vsaj 1,0 m,
-	investitor oziroma lastnik posameznega zemljišča mora po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč, v kolikor je le ta obstajal že pred izvedbo OPPN-ja.
XI.	VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
25.	člen
(splošne zahteve)
(1)	Območje OPPN se nahaja izven vseh naravnih omejitev kot so poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena.
(2)	Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,100 g, ki ga je potrebno upoštevati pri projektiranju.
(3)	Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno vrednost ob upoštevanju nadzora nad:
-	tehnično usposobljenostjo vozil in gradbene mehanizacije,
-	uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,
-	ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov,
-	ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.
26.	člen
(požarno varstvo)
(1)	Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja zelo majhna. Pri načrtovanju in izvajanju opravil v naravnem okolju se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom, s katerimi se zmanjšuje možnost za nastanek požara, zlasti pri uporabi odprtega ognja in drugih požarno nevarnih opravilih v naravnem okolju.
(2)	Pri ravnanju s požarno nevarnimi snovmi, pri požarno nevar-
URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ
24
LETO XXIII / 23. 6. 2017
URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ
ŠTEVILKA 11
nih delih in opravilih ter pri požarno nevarnih napravah, se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom za:
-	zmanjšanje možnosti nastanka požara,
-	zagotovitev učinkovitega in varnega reševanje ljudi, živali in premoženja ob požaru,
-	zmanjšanje škode ob požaru.
(3)	Načrtovane stanovanjske stavbe se uvrščajo med požarno manj zahtevne objekte. Doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhaja iz posameznih načrtov, kot so določeni v predpisih o projektni dokumentaciji o graditvi objektov.
(4)	Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnim hidrantnim omrežjem.
(5)	Za omejitev širjenja požara so zagotovljeni minimalni odmiki 4,00 m enostanovanjskih stavb od mej in 8,00 m med stavbami. V primeru manjšega odmika, bodo dodatni ukrepi (protipožarne ločitve) opredeljeni v drugih načrtih, ki izkazujejo zanesljivost posameznega objekta. Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik.
(6)	Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik.
(7)	Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko dostopne ceste, cestnega priključka na cesto in površin za odstavo vozil
-	parkiranje pred stanovanjskimi stavbami. Elementi cestnega priključka in dimenzioniranje nosilne konstrukcije ceste morajo zagotavljati prevoznost intervencijskim vozilom, komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu.
(8)	Na ureditvenih območjih mest in drugih naselij z več kot 10.000 prebivalci, se v objektih določenimi s predpisi gradijo zaklonišča osnovne zaščite. V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče.
(9)	Vse dostopne ceste ustrezajo standardu SIST DIN 14090.
(10)	Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte, se dokazuje v elaboratu ''Zasnova požarne varnosti'', za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu ''Študija požarne varnosti''. Elaborati so sestavni del projekta za gradbeno dovoljenje.
XII. VAROVANJE OKOLJA
27.	člen
(varstvo tal)
(1)	Posegi v tla se načrtujejo in izvajajo tako, da je prizadeta čim manjša površina tal. Pri gradnji se zagotovi gospodarno ravnanje s tlemi. Površine, ki so bile v času gradnje razgaljene, se ponovno zatravijo oziroma zasadijo.
(2)	V projektni dokumentaciji se določi način uporabe rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina.
(3)	Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, in takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Na prometnih in gradbenih površinah ter odlagališčih gradbenega materiala se omejijo in preprečijo emisije prahu. S teh površin se prepreči odtekanje vode v vodne površine in na kmetijske obdelovalne površine.
28.	člen
(varstvo pred hrupom)
Območje OPPN se nahaja v območju III. stopnje varstva pred hru-
pom. Zagotovi se vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa se nivo hrupa meri in izvede ustrezna protihrupna zaščita in sanacija.
29.	člen
(varstvo zraka)
Območje OPPN se nahaja v območju II. stopnje onesnaženosti. Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:
-	vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,
-	preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala,
-	čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste,
-	protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.
30.	člen
(varovanje voda)
(1)	Predmetna lokacija se nahaja izven vodovarstvenega območja.
(2)	Za zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in meteornih voda je potrebno upoštevati vse predpise, ki urejajo to področje.
-	Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod.
-	Komunalne odpadne vode bodo priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi.
-	Odvajanje padavinskih voda z večjih območij se izvede na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki,...). Viški padavinskih vod se odvajajo v javno meteorno kanalizacijo.
-	Izkopi gradbenih jam predvidenih novih objektov morajo biti izvedeni nad srednjo gladino podzemne vode. Pri izvedbi posega ni dovoljeno poseči v podzemno vodo.
(3)	Odvajanje in čiščenje odpadnih voda iz parkirišč in manipulativnih površin bo urejeno preko ustrezno dimenzioniranih use-dalnikov in lovilcev olj, ki morajo ustrezati standardu (SIST EN 858-2).
31.	člen
(ravnanje z odpadki)
(1)	Med gradnjo se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Oddani odpadki se spremljajo na evidenčnih listih in vodijo v predpisanih evidencah. Nevarni odpadki se skladiščijo v zaprti posodi in izročijo pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov.
(2)	Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z določili občinskega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki.
XIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
32.	člen
(etapnost izvedbe podrobnega načrta)
(1)	Prva faza predstavlja rekonstrukcijo uvozno - izvoznega priključka na Ulico Jožefe Lackove.
(2)	Druga faza predstavlja gradnjo objektov in prometne in komunalne infrastrukture v notranjosti območja. Faze gradnje GJI in objektov niso natančno opredeljene.
25
ŠTEVILKA 13
URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ
LETO XXIII 21. 7. 2017
(3) Vsaka faza mora biti zaključena celota vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo in priključki ter zunanjimi ureditvami. Gradbena dovoljenja se lahko pridobivajo za vsako fazo posebej.
XIV.	DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
33.	člen
(organizacija gradbišč)
(1)	Za potrebe gradbišča se kar največ uporabljajo že obstoječe komunikacije. V kolikor je potrebno med gradnjo izvesti dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, se upošteva trenutna raba območja obdelave in sosednjih zemljišč.
(2)	Gradbišča se ne osvetljuje. V primeru, da je to nujno potrebno, je izjemoma dovoljena postavitev izključno posameznega svetila za varovanje.
(3)	Med gradnjo se zagotovi:
-	ukrepe za preprečevanje onesnaženja in uničenja naravnih površin ter zmanjšanja potencialnih emisij (brezhibna gradbena mehanizacija),
-	odlaganje gradbenih odpadkov in gradbenega materiala ali parkiranje gradbene mehanizacije se ne načrtuje na območjih naravovarstveno pomembnejših habitatnih tipov.
(4)	Investitor in izvajalci morajo v času gradnje in po izgradnji upoštevati tudi naslednje pogoje:
-	zemeljski material deponirati izven območja vodotokov,
-	v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih,
-	gradnjo organizirati tako, da ne bo prihajalo do oviranega pretoka v vodotokih ali zadrževanja zalednih voda ob večjih nalivih.
34.	člen
(razmejitev, izročitev in prevzem)
(1)	Investitor načrtovanih ureditev pripravi ustrezne razmejitve ter preda potrebno dokumentacijo vsem upravljavcem ter poskrbi za primopredajo vseh objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra.
(2)	Po končani gradnji in uspešno opravljenem tehničnem pregledu so upravljavci javne gospodarske infrastrukture dolžni le-to brezplačno prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.
XV.	OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
35.	člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju podrobnega
načrta)
(1) Investitor je dolžan:
-	pred začetkom gradnje pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove,
-	zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
-	promet med gradnjo organizirati tako, da ne prihaja do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter obveščati lokalno prebivalstvo o zaporah cest zaradi gradnje,
-	zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve ne poslabša ter
zagotoviti dostope do objektov in zemljišč, ki so bili zaradi gradnje prekinjeni,
-	zagotoviti nemoteno oskrbo preko vseh obstoječih vodov in naprav gospodarske javne infrastrukture. Infrastrukturne vode je potrebno takoj obnoviti v primeru poškodb,
-	sprotno rekultivirati območja posegov,
-	v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka, v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljenih služb,
-	preprečiti onesnaženje cest med gradnjo in ceste sproti čistiti,
-	sanirati oziroma povrniti v prejšnje stanje vse poti in ceste, ki so zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinjene in poškodovane,
-	začasno pridobljena zemljišča po izgradnji posegov in spremljajočih ureditev vrniti v prejšnje stanje.
(2)	Vsi navedeni ukrepi iz prejšnjega odstavka se morajo izvajati skladno s predpisi s področja, v katerega sodijo njihove pristojnosti.
(3)	Investitor oziroma izvajalec je dolžan kriti stroške spremembe dokumentacije, zakoličbe, zaščite in prestavitve obstoječe infrastrukture, eventualnih poškodb in nadzora.
(4)	Investitor OPPN je dolžan izvesti komunalno opremo zemljišč ter zgraditi dostopno protiprašno cesto. Za predvideno opremo si mora pridobiti ustrezno dokumentacijo in dovoljenja za poseg v prostor v skladu z veljavno zakonodajo. Zgrajena infrastruktura se brezplačno prenese v javno dobro ter upravljanje izvajalcem javnih gospodarskih služb.
(5)	Izvajalci so dolžni upoštevati določila občinskega podrobnega prostorskega načrta, projektne dokumentacije za posege ter določila veljavnih predpisov in standardov.
XVI. TOLERANCE PRI LEGI, VELIKOSTI IN FUNKCIJI
OBJEKTOV IN NAPRAV
36. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1)	Odstopanja pri načrtovanju objektov:
V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu:
-	gradbena linija je črta, ki se ne sme presegati (razen z zunanjim stopniščem, nadstreškom in napuščem max. 1m) in na katero morajo biti z enim robom postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad v notranjost;
-	gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost. Dovoljena je izgradnja objektov manjših tlorisnih gabaritov, tolerance do -2 m.
(2)	Dopustno odstopanje od višinskih gabaritov je možno le za postavitev strojne opreme (klimatske naprave, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, fotovoltaične celice,...).
(3)	Dopustno je preoblikovanje zarisanih zemljiških parcel v večje ali manjše skladno s potrebami investitorjev.
(4)	Dopustno je preoblikovanje površin za dostavo - parkiranje, dostopov in vhodov skladno s potrebami investitorjev. Natančnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji.
(5)	Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druga križanja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, ki niso določena s tem odlokom.
(6)	V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnem delu OPPN, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega člena.
26
LETO XXIII / 23. 6. 2017
(7) Dopustne so delne ali začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture, izdelajo pa se tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo načrtovane ureditve.
XVII. KONČNE DOLOČBE
37.	člen
(dostopnost podrobnega načrta) Občinski podrobni prostorski načrt je v času uradnih ur na vpogled na Mestni občini Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj.
38.	člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
39.	člen
(pričetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 3505-9/2007 Datum: 19. 6. 2017
Miran SENČAR, s. r. župan Mestne občine Ptuj
67
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 - skl. US, 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO) in 12. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št 9/07) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 30. seji, dne 19. 6. 2017, sprejel
ODLOK
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora BT23 Ptuj - Turnišče 2
I. UVODNE DOLOČBE
1.	člen
(predmet odloka) S tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/15, 8/16, 8/16 - obvezna razlaga, 1/17, 2/17 - obvezna razlaga in 4/17 - obvezna razlaga; v nadaljevanju: OPN) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za enoto urejanja prostora BT23 Ptuj - Turnišče 2, (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelala družba UMARH d.o.o., Ul. 5. prekomorske 7, 2250 Ptuj, pod številko 03/16, datum junij 2017.
2.	člen
(sestavni deli podrobnega načrta) (1) S tem odlokom se določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja od načrtovanih rešitev ter obveznosti investitorja.
ŠTEVILKA 11
(2) Sestavljen je iz naslednjih delov:
A)	BESEDILO:
1.	Obrazložitev odloka
2.	Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu
3.	Smernice in mnenja k občinskemu podrobnemu prostorskemu
načrtuje
B)	KARTOGRAFSKI DEL:
1.	Pregledna karta s prikazom območja obdelave	1:2000
2.	Izsek iz kartografskega dela OPN s prikazom meje OPPN
1:2000
3.	Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem 1:500
4.	Ureditveno količbena situacija	1:500
5.	Situacija komunalne in energetske infrastrukture 1:500
6.	Situacija prometne ureditve	1:500
7.	Načrt parcelacije	1:500
C)	PRILOGE
(1)	izvleček iz strateškega prostorskega akta
(2)	prikaz stanja prostora
(3)	strokovne podlage na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
(4)	povzetek za javnost
(5)	spis postopka
II.	OPIS MEJE OBMOČJA
3.	člen
(območje podrobnega prostorskega načrta)
(1)	Sklenjeno območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so priložene v prikazu območja OPPN z načrtom parcelacije.
(2)	V sklenjenem območju OPPN iz prejšnjega odstavka se skladno z geodetskim načrtom nahaja zemljišče s parcelnimi številkami 3462, 3486/1, 3486/11, 3487/2, del 3489/2, del 3489/5, del 3499, 3500/1, 3500/5, 3500/6, 3501/2, 3501/3, 3503/1, 3503/2, 3503/3, 3503/4, 3503/5, 3503/6, 3503/7, 3503/8, 3503/9 in 3505/1, vse k.o. 400-Ptuj.
(3)	Po podatkih GURS je velikost sklenjenega območja OPPN je 2,09 ha.
(4)	Ureditve, navedene v 3. členu tega odloka, obsegajo tudi okoliška zemljišča in dele zemljišč, na katerih se izvede potrebna komunalna in energetska infrastruktura.
4.	člen
(namenska raba območja)
(1)	Osnovna namenska raba: območje stavbnih zemljišč.
(2)	Podrobnejša namenska raba: območja stanovanj (S), namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim, znotraj podrobnejše namenske rabe prostora S (območja stanovanj) pa kot stanovanjske površine (SS), namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi.
III.	FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADNJE TER URBANISTIČNE OMEJITVE
5.	člen
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom)
(1) S tem OPPN se načrtujejo ureditve povezane s stanovanjsko gradnjo na Turnišču pri Ptuju, v enoti urejanja prostora BT23
URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ
27
ŠTEVILKA 12
Ptuj - Turnišče 2. (2) Predvidene so naslednje ureditve:
1.	gradnja devetnajstih stanovanjskih stavb,
2.	gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe,
3.	ureditev otroškega igrišča in steze za rolanje,
4.	ureditev parkovnega drevoreda,
5.	ureditev zelenih in drugih površin,
6.	ureditev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra z ureditvijo dovoznih cest.
6.	člen
(pogoji za izrabo območja)
V	območju OPPN so opredeljene prostorske ureditve povezane z gradnjo stanovanjskih stavb s pripadajočimi objekti in funkcionalnim zemljiščem.
7.	člen
(urbanistične omejitve)
V	območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu:
-	gradbena črta je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad (balkoni, nadstreški in podobno);
-	gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost;
-	maksimalna etažnost je oznaka, ki podaja največje število etaž novogradenj in se izraža kot oznaka kleti, pritličja in števila nadstropij nad njimi; možna je gradnja nižjih objektov ali objektov brez kleti;
-	FZ - faktor zazidanosti je razmerje med pozidano površino in velikostjo območja;
-	FIZ - faktor izrabe zemljišča je razmerje med bruto etažno površino objekta/velikost parcele;
-	namembnost objekta je oznaka objekta z barvno šrafuro, objekti v območju so lahko namenjeni stanovanjskim dejavnostim in spremljevalni mirni dejavnosti;
-	velikost gradbene parcele - minimalna velikost gradbene parcele je 500 m2;
-	faktor zazidanosti (FZ) je razmerje med pozidano površino in velikostjo območja.
IV.	MERILA IN POGOJI ZA NAČRTOVANJE PROSTORSKE UREDITVE
8.	člen
(vrste posegov in dopustnih dejavnosti)
(1)	Do začetka izvajanja prostorskih ureditev oziroma posameznih etap, določenih v 30. členu tega odloka, je na območju OPPN iz 4. člena tega odloka dovoljena obstoječa raba zemljišč.
(2)	Dejavnosti se v območju OPPN locirajo skladno s podrobnejšo namensko rabo - stanovanjske površine SS. Namembnost objektov je v osnovi stanovanjska, dopustne so spremljajoče dejavnosti, kot so v OPN opredeljene za namensko rabo SS.
V.	FUNKCIONALNA IN OBLIKOVNA MERILA TER POGOJI
9.	člen
(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje) (1) Po tipologiji zazidave so v skladu z odlokom o OPN dopustne prostostoječe stavbe in razviti tlorisi. Po tipologiji namembnosti in oblikovanja sta dopustna dva tipa stavb (v skladu z OPN):
-	stavbe tipa A - S1,S8 - oblikovanje se povzema po S1,
-	stavbe tipa B - S3 - samo enokapna streha, S8 - samo enokapna
leto xxiii 5. 7. 2017 streha.
Dopustna je izgradnja pomožnih objektov tipa N1, N2.
(2)	Lega stavb je določena z gradbeno linijo in gradbeno mejo, dimenzija in umestitev objektov v prostor ter velikost in zmogljivost objektov - tlorisni in višinski gabariti so razvidni iz grafične priloge - list 4 - Ureditveno količbena situacija. Vhodi v objekte so zarisani shematsko, natančno se opredelijo v projektni dokumentaciji.
(3)	Etažnost:
-	stavbe tipa A: max. K+P+M,
-	stavbe tipa B: max. K+P+1, pri etažah so upoštevane standardne višine stanovanjskih etaž.
(4)	Faktor pozidanosti zemljišča (FZ): max. 0,5.
(5)	Strehe so glede na dovoljen tip stavbe dvokapne z naklonom 35°- 45° ali enokapne z naklonom manjšim od 25°. Dovoljena je gradnja izstreškov, izzidkov in strešnih oken. Slemena morajo biti vzporedna gradbeni liniji. Kritina je opečna ali opečni podobna v temno sivi, temno rjavi ali opečni barvi. Nad poudarjenimi deli stavb, enostavnimi in nezahtevnimi objekti so dovoljene položne in ravne strehe. Štirikapne strehe niso dovoljene. Podzidava kapne lege je dopustna do 1 m.
(6)	Fasada objekta je kontaktna, toplotno izolativna z izvedenim zaključnim ometom, delno zastekljena, lahko tudi delno izvedena kot lesena ali kot obešena fasada obložena s kamnom ali fasadnimi ploščami.
(7)	Parkiranje je predvidno na lastni parceli - 2 parkirni mesti na stanovanjsko enoto. Pred objekti je predvidena utrjena površina, namenjena ureditvi parkirnih mest - odkritih ali s pokrito nadstrešnico. Parkirna mesta se lahko uredijo tudi v kletni ali pritlični etaži objekta ali v samostoječi garaži.
(8)	Glavni vhodi, dovozi - s strani novih dovoznih cest, kar se skupaj z ureditvijo okolja natančneje določi v projektni dokumentaciji.
10. člen
(nezahtevni in enostavni objekti ter vzdrževalna dela v javno korist)
(1)	Na območju OPPN je po predpisih, ki urejajo gradnjo objektov glede na zahtevnost, dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov ter je mogoče opravljanje del, ki se štejejo za redna vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela.
(2)	Dovoljena je postavitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
-	majhne stavbe,
-	majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave,
-	pomožni objekti v javni rabi,
-	graje,
-	opornih zidov do višine 0,5 m (enostavni objekti),
-	priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture,
-	pomožni energetski objekti,
-	pomožni komunalni objekti,
-	urbana oprema.
(3)	Nezahtevni in enostavni objekti naj bodo od meje s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 1,5 m, razen ograj in opornih zidov, ki so lahko odmaknjeni za 0,5 m. Do parcelne meje so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo. Najmanjši odmiki vseh nezahtevnih in enostavnih objektov od zemljišča, ki je namenjeno za cesto, je 0,5 m.
(4)	Postavitev ograj in drugih objektov v križiščih ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin.
(5)	Poleg rednih vzdrževalnih del in investicijskih vzdrževalnih del so dovoljene tudi:
URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ
28
LETO XXIII / 23. 6. 2017
URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ
ŠTEVILKA 11
-	rekonstrukcije objektov in naprav,
-	sprememba namembnosti.
(6) Na območju OPPN se lahko izvajajo vsa vzdrževalna dela v javno korist skladno s predpisi, ki urejajo cestno infrastrukturo.
VI. OBLIKOVANJE ODPRTEGA PROSTORA
11. člen
(pogoji za zunanjo ureditev)
(1)	Na območju OPPN ob Ulici 14. divizije so predvidene javne
površine:
-	izgradnja otroškega igrišča v okvirni velikosti 250 m2,
-	izgradnja proge za rolanje maksimalnih dimenzij 90 m x 6 m,
-	postavitev enostavnega objekta do 20 m2 za spravilo športne opreme,
-	zasaditev parkovnega drevoreda,
-	izgradnja tlakovane ali asfaltirane pešpoti, z zelenico ločene od cestišča.
Za ureditev javnih zunanjih površin se izdela ustrezen načrt krajinske arhitekture, v katerem se predvidi ustrezno število in lokacije urbane opreme ter načina zasaditve. K izvedbam načrtovanih ureditev mora dati soglasje Urbanistična komisija.
(2)	Na območju igrišča je predvidena postavitev otroških igral in urbane opreme. Izvede se ustrezna zasaditev z avtohtonimi gr-movnicami in drevesi. Dopustna je postavitev pitnika in ureditev mobilnih sanitarij.
(3)	Na območju steze za rolanje je predvidena izvedba ravne asfaltirane površine v maksimalnih dimenzijah 90 m x 6 m za rolanje. Dopustna je postavitev manjšega pomožnega objekta za spravilo športnih rekvizitov do 20 m2. Po obodu steze se izvede ustrezna zasaditev z avtohtonimi grmovnicami in drevesi.
(4)	V parkovnem drevoredu je predvidena postavitev urbane opreme in zasaditev z avtohtonimi grmovnicami in drevesi.
(5)	Zasebne zelenice in vrtovi se nahajajo v okviru predvidenih zemljiških parcel. Za zasaditev zasebnih zelenih površin naj se uporabljajo avtohtone travne, grmovne in drevesne vrste.
(6)	Ograje okoli stanovanjskih stavb so lahko polne, lesene, kovinske, žičnate, obsajene z zelenjem. Ograje ne smejo posegati v območje javnih prometnih in zelenih površin. Višina in izvedba ograj ob priključkih dovoznih poti na glavno cesto, mora biti takšna, da omogoča preglednost v križišču in varno priključevanje.
(7)	Parkirne površine je možno pokriti z nadstrešnicami, ki morajo ob javnih prometnih površinah biti odprtega tipa in odmaknjena od parcele ceste najmanj 0,5 m. Za vsako stanovanjsko enoto so predvidena tri parkirna mesta za osebna motorna vozila.
VII. MERILA IN POGOJI ZA GRADNJO PROMETNEGA
OMREŽJA
12.	člen
(prometno urejanje)
-	Na območju se uredi dostopna oz. dovozne ceste iz jugozahodne in severozahodne smeri z navezavo na Ul. Šercerjeve Brigade in Mejno cesto. Ul. 14. divizije se enosmerno priključuje na Selsko cesto. Cesta se projektira v skladu s Pravilnikom o projektiranju.
-	Projektni elementi cestnega priključka in dimenzioniranje nosilne konstrukcije ceste morajo zagotavljati prevoznost intervencijskim vozilom, komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Obračanje in srečevanje vozil je omogočeno v T križišču v sredini območja.
-	Dvosmerne ceste se uredi v širini najmanj 5,5 m (širina vozišča 4 m, bankina 0,75 m), Enosmerna cesta se uredi v širini najmanj 4 m (širina vozišča 3 m, bankina 0,75 m). Predvidena je izgradnja pločnikov v širini 1,2 m.
-	Po izvedenem OPPN ceste preidejo v javno dobro.
13.	člen
(parkiranje)
(1)	Parkirne in odstavne površine na območju lastniških parcel so lahko v asfaltni izvedbi ali v tlaku po izbiri investitorja.
(2)	Potrebno število parkirnih mest za stanovalce in obiskovalce se določi v skladu s tabelo:
	DEJAVNOST	ŠTEVILO PM ZA MOTORNI PROMET	ŠTEVILO PM ZA KOLESARSKI PROMET
1	STANOVANJSKE STAVBE		
	11100 Enostanovanjske stavbe 11210 Dvostanovanjske stavbe	2PM / stanovanjsko enoto	
2	POSLOVNO-TRGOVSKE DEJAVNOSTI		
	1220 Poslovne in upravne stavbe	1 PM/60,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 30 % PM za obiskovalce	1 PM/100,00 m2 BTP objekta
	12301 Trgovske stavbe (lokalna trgovina do 200,00 m2 BTP)	PM ni treba zagotavljati	2 PM/100 m2 BTP objekta
	12301 Trgovske stavbe (trgovina z neprehramb-nimi izdelki)	1 PM/70,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce	1 PM/100,00 m2 BTP objekta
	12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (obrtno--servisne dejavnosti - frizer, urar, čistilnica, fi-zioterapija, avtopralnice, lekarne...) do 200,00 m2 BTP	PM ni treba zagotavljati	PM ni treba zagotavljati
3	POSEBNE DEJAVNOSTI		
	12112 Gostilne, restavracije, točilnice, bari	1 PM/4 sedeže in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta, od tega najmanj 75 % PM za goste	1 PM/4 sedeže in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta
29
ŠTEVILKA 13
URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ
LETO XXIII 21. 7. 2017
4	PROIZVODNE DEJAVNOSTI		
	12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča s strankami)	1 PM/150,00 m2 BTP objekta	/
	12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča brez strank)	3 PM	/
	12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (razstavni in prodajni prostori)	1 PM/100,00 m2 BTP objekta	/
VIII. MERILA IN POGOJI ZA GRADNJO KOMUNALNE
INFRASTRUKTURE
14.	člen
(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi in grajeno javno dobrem)
(1)	Predvideni objekti se bodo priključevali na obstoječa in predvidena infrastrukturna omrežja. Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro se izvedeta skladno s smernicami in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del OPPN, ter skladno z geološko-hidrološkimi razmerami območja.
(2)	Trase vodov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih in grajenih struktur ter se med gradnjo ustrezno zaščitijo.
(3)	Pred gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju samem.
(4)	Gradnja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra poteka usklajeno.
(5)	Ureditev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra je razvidna iz grafičnega dela OPPN na listu št. 5.
(6)	Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno in v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih vod in prečiščenih padavinskih vod.
(7)	Po dokončanju del izgradnje infrastrukturnega omrežja je potrebno upravljalnem predložiti geodetski posnetek poteka izgradnje infrastrukture.
15.	člen
(vodovod)
(1)	Predvidena je priključitev vseh objektov na vodovodno omrežje.
(2)	Po robu območja poteka vodovodni cevovod, iz katerega se izvede sekundarni vodovodni cevovod. Znotraj območja se namestijo štirje hidranti DN 80. Iz novo zgrajenega sekundarnega vodovodnega cevovoda se izvedejo vodovodi priključki za posamezne parcele. Na začetku posamezne parcele se v zelenico vgradi tipski vodomerni jašek z vodomerom DN 20.
(3)	Vsa montažna dela pri izvedbi novega sekundarnega cevovoda ter priključkov na posamezne parcele izvaja upravljavec vodovodnega omrežja.
(4)	Vsi stroški, povezani z izvedbo novega sekundarnega vodovodnega cevovoda ter priključkov na posamezne parcele ter eventualnih poškodb, ki bi nastale na obstoječem vodovodnem cevovodu, bremenijo investitorja v celoti.
(5)	Na trasi vodovodnega cevovoda ni dovoljena izgradnja podzemnih ali nadzemnih objektov, sajenje dreves ali trajnih nasadov, postavljanje garaž barak, ograj, drogov ali gradnja drugih podzemnih instalacij, nasipavanje ali odvzemanje materiala, ki bi lahko povzročal poškodbe vodovoda ali oviral njegovo redno delovanje in vzdrževanje. Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s pisnim soglasjem izvajalca javne službe.
16.	člen
(fekalna kanalizacija)
(1)	V območju OPPN obstaja kanalizacijsko omrežje, na katerega se bodo v skladu s pogoji upravljavca navezovale nove ureditve.
(2)	Vse odpadne vode iz območja morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi. V projektni dokumentaciji za pridobitev vodnega soglasja v fazi PGD mora biti navedeno na kateri komunalni čistilni napravi se kanalizacijski sistem zaključi.
(3)	V javno kanalizacijo bo možno navezati izključno komunalne odpadne vode. Priključek se izvede v revizijski jašek. Navezavo izvede upravljalec ali pod njegovim nadzorom usposobljen izvajalec. Na javno kanalizacijo se ne smejo izvesti gravitacijski priključki iz delov objekta, ki ležijo pod koto terena (kleti), oz. pod pokrovom priključnega jaška na javni kanalizaciji. Iz kletnih prostorov je potrebno komunalne odpadne vode prečrpati preko internega prečrpališča nad koto terena in potem gravitacijsko izvesti priključek na javno kanalizacijsko omrežje.
(4)	V primeru fazne izgradnje objektov na obravnavanem območju je vsak investitor dolžan upoštevati končno rešitev celotnega območja in to tudi izvesti, ne glede na to, da morebitni drugi lastniki predvidenih parcel še ne bodo zainteresirani za izvedbo infrastrukturnih objektov.
(5)	Za izgradnjo kanalizacije se lahko uporabijo enoslojne cevi iz homogenih plastičnih materialov standarda SN 8, tipski revizijski jaški iz enega kosa z LTŽ pokrovi nosilnosti 400 kN. LTŽ pokrovi morajo biti vgrajeni v betonsko ploščo, ki ne nalega direktno na rob revizijskega jaška. V primeru, da revizijski jašek nima ravnega dna (na zunanji strani jaška), je potrebno spodnji neravni del jaška zaliti z betonom.
(6)	V primeru uporabe betonskih revizijskih jaškov v kombinaciji s plastičnimi cevmi, morajo v betonske jaške biti vgrajeni elementi, ki zagotavljajo vodotesen a fleksibilen spoj med steno jaška in cevjo.
(7)	V primeru, ko je niveleta kanala manjša ali enaka 2,0 promila, se morajo cevovodi polagati na betonsko posteljico.
17.	člen
(meteorna kanalizacija in odvodnjavanje)
(1)	Meteorne vode iz streh se odvaja po čiščenju v peskolovih, meteorne vode s povoznih površin se odvaja po čiščenju v peskolovih in lovilcih olj. Meteorne vode ne smejo odtekati na cesto.
(2)	Odvodnjavanje območja mora biti urejeno na način, da je čim bolj zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin z zadrževanjem padavinskih voda pred iztokom v površinski odvodnik (zatravitev, travne plošče, zadrževalniki,...). Meteorne vode naj se v čim večji možni meri zbirajo v zadrževalnih bazenih in se uporabijo za zalivanje ali sanitarno vodo.
(3)	Prečiščene padavinske vode s posameznih objektov se poni-kajo lokalno na posameznih parcelah. Ureditev odvodnje mora biti načrtovana tako, da ne bodo ogrožena sosednja zemljišča ali objekti.
(4)	Odvodnja padavinskih vod iz parkirišč in manipulativnih po-
30
LETO XXIII / 23. 6. 2017
URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ
ŠTEVILKA 11
vršin se uredi preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s ko-alescentnimi filtri, ki naj bodo dimenzionirani ob upoštevanju velikosti prispevnih površin, intenziteti padavin in možne pričakovane količine naftnih derivatov. Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).
(5) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda iz javnih cest mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode iz javnih cest (Ur. list RS, št. 47/05) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur. list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15).
18.	člen
(elektroenergetski vodi)
(1)	Predvidena je priključitev vseh objektov na elektroenergetsko omrežje.
(2)	Za izvedbo napajanja območja z električno energijo je potrebno:
-	zgraditi ustrezni nov NN kabelski razvod s tem, da se vzanka novo prostostoječo razdelilno omarico v obstoječe omrežje (NN izvod I-06 OMARICA ORLAČ, PP00-A 4X150) napajano iz transformatorske postaje TP 20/0,4 kV MEJNA CESTA-PTUJ (t-284 OE Ptuj),
-	zgraditi ustrezni nizkonapetostni kabelski priključek od prosto-stoječe razdelilne omarice do nove NN priključno merilne omarice predvidenega objekta,
-	skleniti služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, preko katerih bodo potekale trase novih elektroenergetskih vodov,
-	pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo za NN kabelski razvod, ki se mora glasiti na investitorja Elektro Maribor d.d.,
-	pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo za NN kabelski priključek za posamezen predviden objekt.
(3)	Med projektiranjem predvidenih objektov se mora investitor oziroma projektant seznaniti s točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav, katere je potrebno vrisati v situacijo komunalnih vodov. Podatke si mora pridobiti pri Elektro Maribor d.d., OE Ptuj.
(4)	Pred pričetkom gradbenih del se morajo izvajalci seznaniti z natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov ter naročiti zakoličbo kablov pri Elektro Maribor d.d., OE Ptuj.
(5)	Investitorja bremenijo stroški morebitnih prestavitev obstoječih elektroenergetskih vodov, ki so last Elektro Maribor d.d., ter vsi stroški, zaradi neupoštevanja navodil iz teh pogojev Za vse elektroenergetske vode in objekte, ki so predmet teh projektnih pogojev in last Elektro Maribor d.d., mora investitor pri Elek-tro Maribor d.d. pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo na račun investitorja. Investitor nosi odgovornost za časovno usklajenost izvedbe vseh potrebnih del., izvedba del na elektroenergetskih vodih, ki so ali bodo last Elektro Maribor d.d., mora investitor naročiti pri Elektro Maribor d.d.
19.	člen
(telekomunikacijski vodi)
(1) Za vse predvidene objekte je predvidena možnost priključitve na telekomunikacijsko omrežje. Priključna točka za telekomunikacijsko omrežje upravljavca Telekom d.d je v kabelskem jašku, ki se nahaja na križišču Selške ceste in Ulice Šercerjeve brigade - omrežje Telekom. Telekomunikacijsko omrežje upravljavca Te-lemach d.o.o. se dogradi s povezavo med Mejno cesto in Selsko cesto. Priključitev na omrežje upravljavca Telemach d.o.o. se izvede v novih dveh križiščih ob Ulici 14. divizije.
(2)	Za navedeno območje je potrebno za izgradnjo telekomunikacijskega omrežja pripraviti PGD/PZI projektno dokumentacijo.
(3)	Predvidena je izgradnja telekomunikacijskega omrežja:
-	izvedba kabelske kanalizacije iz PEHD cevi 2xfi50 s pripadajočimi kabelskimi jaški dimenzije 1,2 m x 1,2 m x 1,2 m,
-	do posamezne hiše od kabelskega jaška ena PEHD cev fi 32mm ter prehodni jašek pri sami stavbi,
-	prenosni medij bo določen kasneje.
(4)	Križanje in vzporedni potek komunalne infrastrukture od obstoječega TK omrežja je potrebno projektirati z naslednjimi odmiki: kot križanja ne sme biti manjši od 45 stopinj, vertikalni odmik 0,4 m do 0,5 m, horizontalni oziroma paralelni odmik od zemeljskega TK omrežja minimalno 0,5 m do 1 m.
(5)	Preko območja poteka obstoječe telekomunikacijsko omrežje, ki ga je treba glede na predvideno pozidavo ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na podlagi projektne rešitve. Točen potek vrisanih tras in potek morebitnih manjkajočih zemeljskih tras se mora določiti z zakoličbo na terenu.
(6)	V primeru zaščite ali prestavitve obstoječega telekomunikacijskega omrežja je investitor dolžan 10 dni pred pričetkom del obvestiti upravljavca omrežja ter mu omogočiti prisotnost ter strokovni nadzor pri izvedbi del.
20.	člen
(plinovodno omrežje)
-	Na širšem območju je že izgrajeno plinovodno omrežje ustrezne zmogljivosti, na območju OPPN je predvidena izgradnja distribucijskega omrežja. Za vse predvidene objekte je predvidena možnost priključitve na plinovodno omrežje.
-	Gradnjo novega plinovodnega omrežja lahko izvede le sistemski operater ali od njega pooblaščeni izvajalci pod nadzorom sistemskega operaterja.
-	Pogoje in način priključevanja na omrežje zemeljskega plina določa Odlok o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/07 in 12/12).
-	Pri umeščanju plinovodnega omrežja v prostor in določitvi odmikov od ostale komunalne infrastrukture je potrebno, poleg vseh veljavnih predpisov in normativov, posebej upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Ur. list RS, št. 26/02, 54/02 in 17/14 - EZ-1).
-	Načrtovane trase morajo omogočiti morebitno ločeno gradnjo plinovodnega omrežja po zaključeni gradnji komunalne infrastrukture, zato morajo biti predvideni zadostni odmiki pri vzporednem poteku različnih komunalnih in energetskih vodov.
21.	člen
(ogrevanje in prezračevanje)
-	V skladu s PURES (Uradni list RS, št. 52/10) in Lokalnim energetskim konceptom Mestne občine Ptuj (LEA Spodnje Podrav-je, avgust 2012) bo ogrevanje urejeno individualno in s priključitvijo na predvideno plinovodno omrežje in z upoštevanjem energetsko varčne gradnje. Vrste energentov, ki so dopustne, so obnovljivi viri energije, ki so lahko kombinirani z zemeljskim plinom. Prezračevanje bo naravno in delno prisilno. Možno je ogrevanje z alternativnimi okolju prijaznimi viri energije.
-	V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko sistem voda--voda, kjer je toplotni vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, za kar je potrebno izvesti vrtino, si bo moral investitor pridobiti vodno
31
ŠTEVILKA 13
URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ
LETO XXIII 21. 7. 2017
dovoljenje za neposredno rabo vode v skladu s 125. členom Zakona o vodah (v nadaljevanju: ZV-1). Če gre za rabo vode po 125. členu ZV-1, izda vodno dovoljenje Direkcija RS za vode na podlagi posebne vloge. Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja. Za izvedbo vrtine in toplotne črpalke navedenih sistemov je treba pridobiti ločeno vodno soglasje.
IX.	MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
22.	člen
(parcelacija)
(1)	Parcelacija se izvede skladno s prikazom območja OPPN z načrtom parcel in tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo, v skladu z grafičnim delom OPPN - list št. 7 - načrt parcelacije. Predlagane površine parcel so evidenčne. Natančna oblika in površina novih zemljiških parcel se določi v upravnem postopku geodetske odmere.
(2)	Med izvajanjem načrtovanih ureditev se meje parcel prilagodijo obstoječim lastniških mejam in podatkom zemljiškega katastra v naravi, dejanskemu stanju katastrskih mej, če s tem bistveno ne spremenijo načrtovane ureditve. Pri prenosu parcel na teren se upošteva dejansko stanje.
X.	VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN VAROVANJE
NARAVE
23.	člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1)	Del območja se nahaja znotraj območja kulturne dediščine: Ptuj - Arheološko območje ob Selski cesti (EŠD 21029), ki je grafično prikazano na karti št. 4 - ureditveno količbena situacija. V postopku priprave OPPN so bile opravljene predhodne arheološke raziskave (Poročilo o predhodnih arheoloških raziskavah, št. 2016-5, dr. Vesna Merc), ki so pokazale, da obravnavano območje leži na robu arheološkega najdišča, ki je bilo s predhodnimi kmetijskimi posegi močno poškodovano. Dediščinske vrednote so v prostoru prisotne v zelo neizraziti obliki.
(2)	Za posamezne posege na območju arheološkega območja si mora investitor pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje.
24.	člen
(ohranjanje narave)
(1)	Območje OPPN se ne nahaja na ekološko pomembnem območju.
(2)	Izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja nista potrebni. Prav tako v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za objekte na tem območju pridobitev naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja nista potrebni.
XI.	VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
25.	člen
(splošne zahteve)
(1)	Območje OPPN se nahaja izven naravnih omejitev kot so po-plavnost erozivnost ter plazovitost terena. Območje se nahaja znotraj območja podzemnih vod Dravsko polje.
(2)	Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,100 g, ki ga je potrebno upoštevati pri projektiranju.
(3)	Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se
zmanjša na minimalno vrednost ob upoštevanju nadzora nad:
-	tehnično usposobljenostjo vozil in gradbene mehanizacije,
-	uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,
-	ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.
26.	člen
(požarno varstvo)
(1)	Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja zelo majhna. Pri načrtovanju in izvajanju opravil v naravnem okolju se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom, s katerimi se zmanjšuje možnost za nastanek požara, zlasti pri uporabi odprtega ognja in drugih požarno nevarnih opravilih v naravnem okolju.
(2)	Pri ravnanju s požarno nevarnimi snovmi, pri požarno nevarnih delih in opravilih ter pri požarno nevarnih napravah, se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom za:
-	zmanjšanje možnosti nastanka požara,
-	zagotovitev učinkovitega in varnega reševanje ljudi, živali in premoženja ob požaru,
-	zmanjšanje škode ob požaru.
(3)	Načrtovane stanovanjske stavbe se uvrščajo med požarno manj zahtevne objekte. Doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhaja iz posameznih načrtov, kot so določeni v predpisih o projektni dokumentaciji o graditvi objektov.
(4)	Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z izgradnjo hidrantov ob predvidenih cestah.
(5)	Za omejitev širjenja požara so zagotovljeni minimalni odmiki 6,00 m med stavbami. Eventualni dodatni ukrepi (protipožarne ločitve) bodo opredeljeni v drugih načrtih, ki izkazujejo zanesljivost posameznega objekta. Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik.
(6)	Z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte morajo biti zagotovljeni potrebni odmiki od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve.
(7)	Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko dostopne ceste, cestnega priključka na javno pot in površin za odstavo vozil
-	parkiranje pred stanovanjskimi stavbami. Elementi cestnega priključka in dimenzioniranje nosilne konstrukcije ceste morajo zagotavljati prevoznost intervencijskim vozilom, komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd.
XII. VAROVANJE OKOLJA
27.	člen
(varstvo tal)
(1)	Posegi v tla se načrtujejo in izvajajo tako, da je prizadeta čim manjša površina tal. Pri gradnji se zagotovi gospodarno ravnanje s tlemi. Površine, ki so bile v času gradnje razgaljene, se ponovno zatravijo oziroma zasadijo.
(2)	V projektni dokumentaciji se določi način uporabe rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina.
(3)	Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, in takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Na prometnih in gradbenih površinah ter odlagališčih gradbenega materiala se omejijo in preprečijo emisije prahu. S teh površin se prepreči odtekanje vode v vodne površine in na kmetijske obdelovalne površine.
32
LETO XXIII / 23. 6. 2017
URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ
ŠTEVILKA 11
28.	člen
(varstvo pred hrupom) Območje OPPN se nahaja v območju III. stopnje varstva pred hrupom. Zagotoviti se vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa se nivo hrupa meri in izvede ustrezna protihrupna zaščita in sanacija.
29.	člen
(varstvo zraka)
Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:
-	vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,
-	preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala,
-	čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste,
-	protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.
30.	člen
(varovanje voda)
-	Predmetna lokacija se nahaja v vodovarstvenem območju 3. Območje je del vodovarstvenega območja za vodno telo vodo-nosnikov Dravsko - Ptujskega polja - Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko - Ptujskega polja (Ur. list RS, št. 59/07, 32/11, 24/13 in 79/15 - v nadaljevanju: Uredba o vodovarstvenem območju). Območje spada v skladu s prilogo 1 Uredbe o vodovarstvenem območju v širše vodo-varstveno območje (VVO III). Objekti, načrtovani na območju OPPN, so skladni s 7. členom Uredbe o vodovarstvenem območju (priloga 3, Tabela 1.1).
-	Za zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in meteornih voda je potrebno upoštevati vse predpise, ki urejajo to področje.
-	Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod.
-	Komunalne odpadne vode bodo priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi.
-	Odvajanje padavinskih voda z večjih območij se izvede na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki,...). Viški padavinskih vod se odvajajo v javno meteorno kanalizacijo.
-	Izkopi gradbenih jam predvidenih novih objektov morajo biti izvedeni nad srednjo gladino podzemne vode. Pri izvedbi posega ni dovoljeno poseči v podzemno vodo.
-	Odvajanje in čiščenje odpadnih voda iz parkirišč in manipulativnih površin bo urejeno preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj, ki morajo ustrezati standardu (SIST EN 858-2).
-	V primeru ogrevanja s toplotno črpalko sistem voda-voda ali z geosondo, si mora investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote v skladu z 125. čl. ZV-1.
31.	člen
(ravnanje z odpadki) (1) Med gradnjo se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Oddani odpadki se spremljajo na evidenčnih listih
in vodijo v predpisanih evidencah. Nevarni odpadki se skladiščijo v zaprti posodi in izročijo pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov.
(2) Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z določili občinskega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki. Za potrebe ločenega zbiranja odpadkov, je predvidena površina velikosti 4 m x 4 m na križišču Ulice 14. divizije in Golobove ulice.
XIII.	ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
32.	člen
(etapnost izvedbe podrobnega načrta)
-	Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro se v celoti izvedeta etapno v skladu z napredovanjem pozidave območja.
-	Stanovanjske stavbe se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne, pri čemer mora biti vsaka etapa funkcionalno zaključena celota.
-	Preko enot 12 -17 poteka obstoječa dovozna pot do stanovanjske stavbe na parc. št. 3505/2, k.o. Ptuj. Pozidava teh enot ni dovoljena, dokler se ne uredi nov ustrezen dostop do obstoječega stanovanjskega objekta v skladu s tem OPPN.
XIV.	DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
33.	člen
(organizacija gradbišč)
(1)	Za potrebe gradbišča se kar največ uporabljajo že obstoječe komunikacije. V kolikor je potrebno med gradnjo izvesti dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, se upošteva trenutna raba tangiranega in sosednjih zemljišč.
(2)	Gradbišča se ne osvetljuje. V primeru, da je to nujno potrebno, je izjemoma dovoljena postavitev izključno posameznega svetila za varovanje.
(3)	Med gradnjo se zagotovi:
-	ukrepe za preprečevanje onesnaženja in uničenja naravnih površin ter zmanjšanja potencialnih emisij (brezhibna gradbena mehanizacija),
-	odlaganje gradbenih odpadkov in gradbenega materiala ali parkiranje gradbene mehanizacije se ne načrtuje na območjih naravovarstveno pomembnejših habitatnih tipov,
-	po končanju del se prizadeto območje čim prej zasadi z lokalno avtohtono vegetacijo.
(4)	Investitor in izvajalci morajo v času gradnje in po izgradnji upoštevati tudi naslednje pogoje:
-	zemeljski material deponirati izven območja vodotokov,
-	v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih,
-	gradnjo organizirati tako, da ne bo prihajalo do oviranega pretoka v vodotokih ali zadrževanja zalednih voda ob večjih nalivih.
XV.	OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
34.	člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju podrobnega načrta)
(1) Investitor je dolžan:
-	pred začetkom gradnje pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z
33
ŠTEVILKA 13	URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ
njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove,
-	zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
-	promet med gradnjo organizirati tako, da ne prihaja do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter obveščati lokalno prebivalstvo o zaporah cest zaradi gradnje,
-	zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve ne poslabša ter zagotoviti dostope do objektov in zemljišč, ki so bili zaradi gradnje prekinjeni,
-	zagotoviti nemoteno oskrbo preko vseh obstoječih vodov in naprav gospodarske javne infrastrukture (infrastrukturne vode je potrebno takoj obnoviti v primeru poškodb),
-	sprotno rekultivirati območja posegov,
-	v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka, v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljenih služb,
-	preprečiti onesnaženje cest med gradnjo in ceste sproti čistiti,
-	sanirati oziroma povrniti v prejšnje stanje vse poti in ceste, ki so zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinjene in poškodovane,
-	začasno pridobljena zemljišča po izgradnji posegov in spremljajočih ureditev vrniti v prejšnje stanje.
(2)	Vsi navedeni ukrepi iz prejšnjega odstavka se morajo izvajati skladno s predpisi s področja, v katerega sodijo njihove pristojnosti.
(3)	Investitor oziroma izvajalec je dolžan kriti stroške spremembe dokumentacije, zakoličbe, zaščite in prestavitve obstoječe infrastrukture, eventualnih poškodb in nadzora.
(4)	Investitor OPPN je dolžan izvesti komunalno opremo zemljišč ter zgraditi dostopno protiprašno cesto. Za predvideno opremo si mora pridobiti ustrezno dokumentacijo in dovoljenja za poseg v prostor v skladu z veljavno zakonodajo. Zgrajena infrastruktura se brezplačno prenese v javno dobro ter upravljanje izvajalcem javnih gosodarskih služb.
(5)	Izvajalci so dolžni upoštevati določila občinskega podrobnega prostorskega načrta, projektne dokumentacije za posege ter določila veljavnih predpisov in standardov.
XVI. TOLERANCE PRI LEGI, VELIKOSTI IN FUNKCIJI
OBJEKTOV IN NAPRAV
35. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1)	Odstopanja pri načrtovanju objektov:
V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu:
-	gradbena linija je črta, ki se ne sme presegati (razen z zunanjim stopniščem, nadstreškom in napuščem max. 1m) in na katero morajo biti z enim robom postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad v notranjost;
-	gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost. Dovoljena je izgradnja objektov manjših tlorisnih gabaritov, tolerance do -2 m. Dopustno odstopanje od višinskih gabaritov je možno le za postavitev strojne opreme (klimatske naprave, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, foto-voltaične celice ...).
(2)	Dopustna so odstopanja pri komunalnem, energetskem in telekomunikacijskem urejanju, pod pogojem, da te spremembe oziroma nova postavitev ne spreminjajo koncepta podrobnega
LETO XXIII 21. 7. 2017
načrta in da so za izvedbo odstopanj pridobljena soglasja občine in nosilcev urejanja prostora. (3) Dopustno je preoblikovanje površin za dostavo - parkiranje, dostopov in vhodov skladno s potrebami investitorjev. Natančnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji.
XVII. KONČNE DOLOČBE
36.	člen
(dostopnost podrobnega načrta) OPPN je v času uradnih ur na vpogled pri Skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, Ptuj.
37.	člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
38.	člen
(pričetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 3505-8/2015 Datum: 19. 6. 2017
Miran SENČAR, s. r. župan Mestne občine Ptuj
68.
Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 - skl. US, 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO) in 12. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št 9/07) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na redni 30. seji, dne 19. 6. 2017, sprejel
ODLOK
0	spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja P11-S2/1 Krčevina pri Ptuju - Klepova ulica
1. člen
V Odloku o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja P11-S2/1 Krčevina pri Ptuju - Klepova ulica (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/10), se spremeni 2. člen tako, da se glasi:
»2. člen (sestava podrobnega načrta) Podrobni načrt sestavljajo:
1	SPLOŠNI DEL
II	ODLOK
III	KARTOGRAFSKI DEL Z GRAFIČNIMI NAČRTI - nadomestijo se naslednje karte
1.	Izsek iz kartografskega dela OPN	1 : 2.000
2.	Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem
1 : 1.000
4. Zazidalna situacija	1 : 500
34
LETO XXIII / 23. 6. 2017
4.1. Prerezi	1 : 500
5. Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo	1 : 500
IV	POVZETEK GLAVNIH TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI OZIROMA PODATKOV O PROSTORSKI UREDITVI
1.	Seznam nosilcev urejanja prostora ter smernice in mnenja
2.	Povzetek za javnost
3.	Seznam strokovnih podlag«.
2.	člen
(1)	Za prvim odstavkom 3. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Spremembe in dopolnitve podrobnega načrta je izdelala družba Umarh d.o.o., pod številko naloge 05/16, in so sestavni del Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja P11--S2/1 Krčevina pri Ptuju - Klepova ulica.«.
(2)	Prvi odstavek se ustrezno oštevilči.
3.	člen
Spremeni se drugi odstavek 4. člena odloka tako, da se glasi: »(2) Območje podrobnega načrta je določeno z mejo območja urejanja, ki zajema zemljiške parcele s številkami 299/5, 299/6, 299/7, 299/8, 299/10, 299/11, 299/12, 299/13, 299/14, 299/15, 299/16, 299/17, 299/18, vse k. o. Krčevina pri Ptuju. Površina območja je cca 0,96 ha.«.
4.	člen
Spremeni se 10. člen odloka tako, da se glasi:
»10. člen (urbanistične omejitve)
V	območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu:
-	gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad (balkoni, nadstreški in podobno);
-	gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost;
-	maksimalna etažnost je oznaka, ki podaja največje število etaž novogradenj in se izraža kot oznaka kleti, pritličja in števila nadstropij nad njimi;
-	namembnost objekta je oznaka objekta z barvno šrafuro;
-	faktor zazidanosti (FZ) je razmerje med pozidano površino in velikostjo območja.«.
5.	člen
Spremeni se 11. člen odloka tako, da se glasi:
»11. člen
(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje)
(1)	Po tipologiji zazidave stavb so dopustne prostostoječe stavbe, razviti tlorisi, stavbe v nizu, po tipologiji namembnosti in oblikovanja pa stavbe tipa S1, S3, S4, S8, N1, N2, skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. Za potrebe dejavnosti je dopustna gradnja oziroma sprememba namembnosti enega objekta iste vrste. Objekti ob Klepovi ulici (severna linija objektov) so lahko eno ali dvostanovanjski objekti, ki so z daljšo stranico postavljeni vzdolž Klepove ulice.
(2)	Lega stavb je določena z gradbeno linijo in gradbeno mejo, dimenzija in umestitev objektov v prostor ter velikost in zmoglji-
ŠTEVILKA 11
vost objektov - tlorisni in višinski gabariti so razvidni iz grafične priloge - list 4 - Zazidalna situacija, list 4.1 - Prerezi. Vhodi v objekte so zarisani shematsko, natančno se opredelijo v projektni dokumentaciji.
(3)	Etažnost: max. K+P+1 za južno linijo objektov (oznake 1-5), max. K+P+1 pri objektih za severno linijo objektov (oznake 6-9). Pri etažah so upoštevane standardne višine stanovanjskih etaž. Kleti niso nujno v celoti vkopane in se izvajajo glede na geomehanske in geološko hidrotehnične pogoje ter racionalnost izgradnje. Zaradi konfiguracije terena je možna tudi nižja izvedba posameznega objekta ali izvedba objekta z več kletnimi etažami. Pri tem morajo biti dodatne kletne etaže v celoti vkopane.
(4)	Faktor pozidanosti zemljišča (FZ): max. 0,5.
(5)	Strehe so ravne ali v videzu ravne strehe (atika).
(6)	Fasada objekta je kontaktna, toplotno izolativna z izvedenim zaključnim ometom, delno zastekljena, lahko tudi delno izvedena kot lesena ali kot obešena fasada obložena s kamnom ali fasadnimi ploščami. Osnovni volumen objektov se lahko členi, dovoljeni so zamiki etaž znotraj gradbenih linij in mej.
(7)	Pred objekti je predvidena utrjena površina, namenjena ureditvi parkirnih mest - odkritih ali s pokrito nadstrešnico. Parkirna mesta se lahko uredijo tudi v kletni ali pritlični etaži objekta ali v samostoječi garaži.
(8)	Glavni vhodi, dovozi - s strani novih dovoznih cest, kar se skupaj z ureditvijo okolja natančneje določi v projektni dokumentaciji.«.
6.	člen
Črta se 12. člen odloka.
7.	člen
Za sedmim odstavkom 17. člena se doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»(8) V kolikor se zaradi predvidenih posegov ogroža javna cesta št. 831071 ali 32959 je investitor odgovoren, da posege zavaruje na način, da promet na občinski cesti ne bo ogrožen. Investitor je odgovoren, da v primeru poškodovanja občinske ceste (zaradi gradnje, plazenja zemljine iz lastniške parcele proti občinski cesti ... ) na svoje stroške sanira občinsko cesto v prvotno stanje.«.
8.	člen
Spremeni se 23. člen odloka tako, da se glasi:
»23. člen
(plin)
(1)	Predvidene objekte na območju podrobnega načrta je možno vezati na obstoječe plinovodno omrežje, ki poteka v Klepovi ulici in sicer preko obstoječe plinovodne veje MB53 - PE110.
(2)	Predvidi se vgradnja ustreznega razvoda v skladu z veljavnimi predpisi.
(3)	V primeru priklopa na javno plinovodno omrežje se objekti od 5 - 9 priključujejo s priključnimi plinovodi iz obstoječega plinovodnega omrežja iz Klepove ulice in Ulice Vide Alič, za objekte 1 - 4 pa se lahko predvidi plinovod iz Klepove ulice s priključnimi plinovodi v Cesti »1«.
(4)	V primeru načrtovanja širitve plinovodnega omrežja v Cesto »1« je potrebno izdelati geološko-geomehanski elaborat, v katerem bo nedvomno izkazano, da je obravnavano območje popolnoma stabilno. Pod tem pogojem bo mogoča gradnja plinovodnega omrežja v predvideni Cesti »1«, z navezavo na odsek MB53-PE110 v Klepovi ulici, ter priključitev objektov 1-4.
(5)	V 3 metrskem varovalnem pasu plinovoda je prepovedana saditev dreves.«.
URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ
35
ŠTEVILKA 13
9.	člen
Spremeni se 31. člen odloka tako, da se glasi:
»31. člen
(ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1)	Naravne omejitve: potrebno je upoštevati poplavno nevarnost ter izvesti ukrepe za preprečevanje erozije in plazenja terena ob izvedbi izravnave terena.
(2)	Naselje Krčevina pri Ptuju spada v VII stopnjo potresne nevarnosti. Za predvidene objekte je obvezna ojačitev prve plošče nad kletjo. Projektni pospešek tal za to območje znaša 0,125g.
(3)	Obravnavano območje se nahaja na področju, kjer ni požarne ogroženosti naravnega okolja.
(4)	Skladno predpisi v zvezi z varstvom pred požarom
-	je zagotovljena količina 10 l/sekundo vode za gašenje;
-	so zagotovljeni odmiki med objekti; morebitni dodatni ukrepi (protipožarne ločitve) morajo biti opredeljeni v zasnovi požarne varnosti za posamezni objekt;
-	morajo biti stavbe projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik;
-	morajo intervencijske poti in smeri dostopov oziroma dovozov za intervencijska vozila omogočati prevoznost za tipična tovorna vozila (3-osni tovornjak za odvoz smeti, gasilsko vozilo). Takšnim obremenitvam mora ustrezati tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije prometnic;
-	v okolici ni obstoječih industrijskih objektov, ki bi jih bilo potrebno upoštevati zaradi zmanjšanja požarnega tveganja.
(5)	Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz zasnove požarne varnosti in posameznih načrtov projektne dokumentacije, izdelanimi na podlagi predpisov.
(6)	Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.«.
10.	člen
Spremeni se 33. člen odloka tako, da se glasi:
»33. člen (odstopanja)
(1) Odstopanja pri načrtovanju objektov:
V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so
prikazane v grafičnem delu:
-	gradbena linija je črta, ki se ne sme presegati (razen z zunanjim stopniščem, nadstreškom in napuščem max. 1 m) in na katero morajo biti z enim robom postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad v notranjost;
-	gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost. Dovoljena je izgradnja objektov manjših tlorisnih gabaritov, tolerance do -2 m.
-	izven območja za pozidavo je dopustna izvedba balkonov, na-
LETO XXIII 21. 7. 2017
puščev, nadstrešnic, vetrolovov, zimskih vrtov, zaprtih in odprtih stopnišč, vetrolovov in podobno, ter manjših izpostavljenih volumnov stavb;
(2)	Dopustno odstopanje od višinskih gabaritov je možno le za postavitev strojne opreme (klimatske naprave, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, fotovoltaične celice ...).
(3)	Dopustna so odstopanja od tras predvidenih infrastrukturnih ureditev, v kolikor je k spremembi pridobljeno soglasje upravljavca.
(4)	Dopustno je preoblikovanje površin za dostavo - parkiranje, dostopov in vhodov skladno s potrebami investitorjev. Natančnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji. Možno je nadkritje parkirnih površin z izvedbo nadstrešnic;
(5)	Dopustno je odstopanje od zarisanih količbenih točk objektov in predloga parcelacije le v okviru splošnih določil glede dopustnih odstopanj, navedenih v tem členu.«.
11. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku
Mestne občine Ptuj.
Številka: 3505-2/2016
Datum: 19. 6. 2017
Miran SENČAR, s. r.
župan Mestne občine Ptuj
Izdajatelj: Mestna občina Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Barbara Ferčič, telefon: 748 29 20, e-pošta: barbara.fercic@ptuj.si. Uredništvo: mag. Darja Harb (Lista župana dr. Štefana Čelana), Mateja Lapuh (Lista ZA Ptuj), Jožef Lenart (SDS), mag. Sonja Purgaj (SD), Dejan Klasinc (SMC), Jožica Težak (DeSUS), Peter Pribožič (NSi), Slavko Kolar (Mladi in upokojenci za delovna mesta), Branko Brumen (SLS), dr. Vlasta Kokol Voljč (Neodvisna lista za razvoj MO Ptuj). Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684 910. Uradni vestnik v elektronski obliki je dostopen na www.ptuj.si/uradni_vestnik_mo_ptuj.
URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ
36